IVO TROŠT: Vodna Vila. I ijfc^T^ / davnih časih ie bival :b jezeru cod Preserjem bo- I $\ flj[^- \ ^a* kmetovalec Lipovec. Sočni travniki ob gor- l Ui/ jF^l skem potoku izpod Krima so mu dajali dovolj krme \ ^Ss §p$L / za živim, gozdovi na Krimu kurjavo in divjačino \\ vjN / za vse ne(^e^e *n I!raznike v letu, a bližnje jezero, /rv) v L mn°so večje kot danes, rib za vse petke in poste ^^C\ 7 A na leto. Mirno in zadovoljno je živel Lipovec, ko ^^^^ZI-^r mu i~ družina paniagala obdelovati mastno zemljo ^"^""^ ter so mu Vile, njegove prijateljice, napovedovale ugodni čas za setev, žetev in košnjo. Njegovi sinovi so bili znani pridni delavci in so se kmalu vsi — razen iiajmlajšega — poženili na sosednja posestva, kjer niso imeli moških dtiavcev in mladih gospodarjev. Tudi hčere so se pomožile k sosedom, kjer so nadaljevale in napredovale v marljivosti. Lipovec pokliče zato neko nedeljsko popoldne svojega najmlajšega sina Ratka k sebi pred uljnak in mu reče: »Glej, sinko, sami smo z ma-terjo pri hiši. Kdo bo poslej obdeloval te - le naše prijazne tokave, kdt) bo žel in kosil in pasel po naših senožetih? Take so kot kožuhovina, in go-vedo se pase po njih, kakor bi jim pred smrčkom potresal soli, a konji žro otavo in loček ob vodi, kakor da si jim natresel v jasli pšenice. Ratko, vse bo tvoje. Le družico si poišči, da ti bo pomagala delati in ti bo sveto-valka v sili.« Sin je bil v zadregi. Ne zato, ker ni poznal deklet iz okolice, zakaj vsaka bi bila zadovoljna za nevesto k imovitemu Lipovcu ob jezeru, če 2* -^. 28 — bi jo bil vprašal; Ratko je bil zato v zadregi, ker se je bal povedati očetu, da ima že izbrano gospodinjo, ki pa staremu gotovo ne bo všeč. Molčal je in strmel v čebelno žrela, ikjer so pridne živalce neutrudoma letale vun in noter. Zato povzame zopet oče besedo: >;Ne bo] se, Ratko! Mlad si še, a nevesto dobiš lahko iz najuglednejše rodovine — pomisli Bogatinovo Velmo izpod Rakitnika. Samo kako obširno sorodstvo ima! Tudi mi bomo poslej med njim!« Ratko odkima. »Lahko vprašam, če hočeš, Starejšinovo iz Kamnika. Pridna je in lepa kot roža in rada bi prišla k Lipovcu, zakaj tudi mi nismo zadnji ne zastran bogastva, ne sorodstva. Moj ded je bil velmož, ki je nosil oklep in čelado, da b! se ustrašil, ko bi ga danes ugledal.« Ratko odkima. »Vzemi Jerebovo s Planince. Maione sosedje smo, in Vida je kakor rojena za naš dom. Bogata ne bo, pa se razurne v gospodinjstvu«. Tudi sedaj odkima Ratko. Stari Lipovec se nevoljno počehlja za ušesom in se začudi: »Ratko, ne razumem te. Ko je moj pokojni oče meni govoril take besede, kakor danes jaz tebi, sem poskočil tri črevlje od tal in zavriskal, da je odmievalo za deveto goro. Še tisti večer sva sla snubit in ne zaman.« Sin si izprosi odloga do jutri. .* Lipovec je imel pet iinov. Ravni so bili kot smreka v gori in močni kot hrast na Bregu, pa se niso bali nikogar. Zvižgali so lepše kakor kos v grmovju in peli lepo kot zagnrski zvouovi. Ko so šli skozi vas, so jih občudovali ljudje, v gozdu so se jim bližale bele deklice v vejah najvišjih dreves, da bi občudovale njih petje in postavo. Oozdne Vile so žalovale tri dni in tri noči, ko so se poženili Lipovčevi sinovi na bogate sosednje domove, kjer so prevzeli gospodarstvo. Še najzastavnejši je bil Ratko. Pel je tako milo pri čredi, da se go-vedo ni maralo pasti in je rajše lačno primukaio nazaj v hlev, samo da je poslušalo. Konji so strigli z ušesi in veselo razgetali, ko so ugledali Ratka. Ptice v gozdu so utihnile, ko je začel žvižgati, in ribice so pokazale vse svoje šobčke iz jezera, da bi jim ne ušel noben glas Ratkove lepe žvižge. A ne samo ptičke v gozdu in ribe v vodi so občudovale Ratka. Celo rao-gočni krimski mož, strah in dobrota širne okolice rned Ljubljanico in Cerkniškim jezerom, ga je rad gledal kje na skrivnem, ko je v gozdu podiral, klestil in nakladal jelova, bukova ali lipova debla. Najvišje drevo je zagrabil za vršiček in izpulil s korenino, kakor puliio ženske jeseni lan ali konoplje. Ako komjiči niso mogli vsega vleči, kar je izrval, je sam položil konjiče na voz, se zapregel in potegiiii vse skupaj domov pred hišo, zraven je pa žvižgal veselo pesemco. —. 29 «— Tudi za njim so se ozirale gozdne Vile, a zdel se jim je premočan, dasi lep, ziistaven mladenič. Niso mn bila posebno všeč tista meglena, skoro prozorna bitja. Rajši se je mudil ob tihih poletnih večerih ob jezeru, kjer je ubiral slavček svoje strune in mu je v gori odpeval črni kos. Polni mesec se je režal z neba v jezero in iz jezerske globine Ratku v obraz, a Ratkoseje^mejalobema; onemunanebuin bratcuvjezeru.Veselo je zažviž-gal, pa je utihnil slavec in umolknil kos. Ribice so prikazale radovedne glavice na jezersko tiovršino in pile glaspve njegove pesmi. Tedaj pa se dvigne tam izza najgostejšega vrbovja svetel oblaček in se približa Ratku. Ob najbližji skali se ustavi in izpremem v belo oblečeno deklico. Modre oči je imela uprte v rnladeniča, 1ase razpletene po hrbtu, svetlo rumene lase kakor zrela pšenica, a belo ohlapno obleko ji je oklepal zlat pas. Ko bi je Ratko ne poznal, bi mislil. dia je angel, a je dobro vedel, da je nejgova znanka — vodna Vila iz iezera. Sama zna lepo peti, pa je le prišla poslušat Ratka na jezerski breg. Ko je dovršil svojo pesem, je zapela vodna Vila tako lepo, da je Ratko nehote zlezel k njenim nogam pod skalo kjer ie slonela, in željno pil njene glasove. Vsak mesec o luninem ščipu sta se shajaia na tem mestu. Ratku je bila Vilina pesem tako všeč, da je izrekel željo, naj bi skupno poizkušala, kakšno bi bilo združeno petje. Vila je najprej odločno odkimala. Ko je pa videla, da je silni dečko zastran tega užaljen in žalosten, ga potaplja po rami in reče: »Ratko, drugače ni to rnogoče, kakor če me vzameš za ženo.« Ratko je sedaj neverno odkimal z glavo, češ: To je nemogoče! »Mogoče«, de Vila, »če jaz hočem in če ti hočeš.« Mladeniča je pre-vzela misel, kako lepa bi bila šele dvogl.asna pesem iz njegovega grla in iz ust Vile, njegove ženice, pa je pritrdil: »Hočem!« Nemirno se je zganila bela deklica na skali, zakaj dotlej ni še nihče slišal, da bi se bil človek poročil z vodno Vilo. Zato ie opozorila Ratka na težave, ki se jima bodo urivale na pot združitve, pa slednjič premagata vse, če bosta zložna. Tisti večer, ko si je bil Ratko izprosil od očeta dan odloga, je bil zopet ob jezeru. Požvižgal je, in Vila je bila pri njem. Ko ji ie povedal do koTiica, kaj se je zgodilo, ji ni zatajil niti svcje zadrege, kako bo s svatbo, če Lipovec pritrdi njiju združitvi. »O, ti moj ljubi pevec! Močan si in velik. toda razuma nimaš in raz-sodnosti nimaš. Poslej bom mislila zate jaz vse dotlej, dokler bova zložna, kar pomeni: dokler bo tebe samega veselila najina skupna pesem.« In vse mu je razodela, kako in kaj rnora p.reskrbeti za svatbo in sprejem neveste na svojem domu. (Konec.)