oglašajte v
najboljšem
SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
XXXIII.—LETO XXXIII.
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), MARCH 23, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 58
Domače vesti
^adušnica
petek, 24. marca ob 8:30 se bo brala zadušnica za po-°jnega Louis Peterlin ob pri-
obletnice njegove smr-°^zete na Holmes Ave. Prija-
sicer v cerkvi Marije Vne-na Ho:
pokojnika so vabljeni, da * opravila udeležijo.
Pozdravi
iz Ft. Lauderdale, dihii	nahajata na od-
^jem' - ^°^^^3,ta vsem prijate-stil	poznana go-
Tin Anton Petkovšek in ^'»0 Modic.
obiranjg asesmenta
v	društev, ki zborujejo
domu na St. Clair teko"' pobirali asesment za oe; ®|esec v soboto • »larca med 6. in "
»Podu
Uia.
IŠi
zvečer, uro v
31 dvorani Slov. nar, do-
T*io sorodnike
Ameriškega rdečega prošnjo, da bi gajj , ®"Jave v časopisu poma-tere i"- ^^slove sledečih, kg-Vijj. sorodniki v Jugosla-ilaj-ti	Pedor, Andrew
• Julius Stafeso, Sieg-Rudolph Petrik,
fried
^Ht( ler
North,
_	in Charles Muel-
ali pj ^'^enjeni sami to čitajo, kdo ve zanje, je pro-
seti.
da
liškee-	na urad Ame-
rdečega križa, 1227 ali Z ^ve., Cleveland 15, O., I8oo pokliče Superior 1-
''s. Wils,
Pvf	J.-
% Jtffp	169, in vpraša
del. doihu
Slik,
son.
ITALIJANSKA POLICIJA VRGLA V JECE NA TISOČE DELAVCEV, KI STAVKAJOVVSEHMESTIHDEIEIE
RIM, 22. marca—Krščansko demokratska vlada de Gasperija je danes poslala proti stavku j očim delavcem vso policijsko silo, ki jo ima na razpolago.
Na tisoče delavcev je bilo are-
k V V*
1 ^ poznani Joseph Dov-Century Tire Ser-
srif	Waterloo Rd.,
^^tere je posnel na ^ ^om ^^^^vnem obisku v sta-^ ^Sorn Slike se bo kazalo Ha ^^^^orani Slov. del. do-•^ifta V)f, &terloo Rd. in vstop-
"ua v,	rvu. in
_ prosta. Javnost

Poset.
se va-
Western Reserve
C!"^ «°P»na
so se včeraj ^ ^ Western Reserve
tiranih v množičnih aretacijah širom Italije. Policija si na vse načine prizadeva, da bi razbila splošno stavko, ki jo je Generalna konfederacija dela oklicala v znak protesta proti opetova-nim umorom delavcev, posebno v zvezi z umorom dveh delavcev v neki vasi srednje Italije.
V	Teč mestih so delavci priredili demonstracije proti vladi. Toda policija je takoj nastopila proti njim in prvič rabila novo orodje—barvano vodo. S to vodo so polivali udeležnike demonstracij in jih pozneje metali v ječe, če so na sebi imeli plave madeže.
Italijanski delavci protestirajo proti vladi, ker hoče zvišati policijsko silo dežele in prepovedati politične demonstracije.
Soglasno s poročili je splošna stavka zelo učinkovita v večjih mestih.
V	Rimu je Delavska zbornica, ki jo vodijo komunisti, podaljšala splošno stavko delavcev vposlenih pri pouličnih železnicah in ostalih prevoznih sredstvih za nadaljnih šest ur. Delavci uposleni pri plinskih cen-
.^traiah ^o tudi zastavkWL prav tako tudi 75 odsto delavcev vposlenih v električnih centralah.
V	Milanu je bilo delo ustavljeno v vseh tovarnah. Policija je aretirala večje število delavcev.
V	Turinu je bil paraliziran promet, prav tako pa tudi v Genovi.
V	Neapelju je stavka bila posebno učinkovita v tovarnah, dočim se je pozivu Konfederacije dela odzvalo okrog 50 odstot-(ov pristaniščnih delavcev.
y^omili v blagajno in
"Veruje, da je drznim ^ Hekdo pomagal pd
Obrali ^
^ gotovini in če-
,/obee){ -----
Sa pi ^^rilec John Senchak,
policija
k iscg
je javil

Po
mr-
telefi
po mestu, se je vče-
" Ji	javil svoji ženi
'^^Sa^ai,	obletnici nju-
Senchak je ženi po-
Jo bo "nVlJclrol "
PCi

avi,
m da
' bo "obiskal, pa morilčeva žena
"^ož	slišati za svo-
L^^^stiia^'^^j^vila je, da ga je devetimi meseci,
da jo bo ubil. Kot K^^oko vložila tožbo za raz
^r«. j^.'^^dleguje
\Y Mihalko, ki stanu-
je
kS::
cesti, je včeraj od
sodni je zahteva \ ;! ^ritiann____A________J.
%u
opravlja v zadrego
'Mr/ na-- • - ■
- SUje ; '"^'vec, ki da jo baje
tla
H
sno
ji soseda vsak
ftier ^^gode. Tako ji je
rt. '•'s Hj T ^Jeno ime. Kot pra-'(^?halko
1 .
«0 .|^®ka družba poslala {J® Pola rabi, obiskovali cevi, električarji,
•' K ^"ibuil "jo je celo pr da jo odpelje
hv^\vr. ■ Soglasno z izjava %. dihalu..;.....'„„1,
^Iko je vse to maslo
%
Živi v prav dobrih
^^inošajih.
s katero kot je
BOLJ JE ŽIVA KOT KDAJ KOLI POPREJ
OKLAHOMA CITY, 22. marca.—Mrs. Heart, za katero so zdravniki izjavili, da bo umrla v teku enega leta, je še vedno živa in se počuti boljše kot kdaj koli poprej.
Lani v marcu so zdravniki menili, da Mrs. Heart ne bo vsled srčne napake živela več kot eno leto. Mrs. Heart si je takrat določila $10,000, da jih potroši v zadnjem letu svojega življenja. Denar je že porabila, toda namesto, da bi se njeno zdravstveno stanje poslabšalo, se je zboljšalo.
Mrs. Heart je večji del denarja potrošila za pomoč bližnjim. Izjavila je, da je pošiljala denar le onim, ki niso prosili.
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
Warren, Ohio. — Umrl je Joseph Klančar, star 71 let, doma iz Podgozda pri Igu, v Ameriki 48 let. Tukaj zapušča ženo in tri sinove — dva sta pri vojakih. Pri društvu ni bil — pred leti je bil član SDZ, toda je pustil.
Pueblo, Colo. — Dne 1. feb. je tu v bolnišnici umrla Mrs. Mary Koman. Bolna je bila 6 mesecev. Tukaj zapušča moža Anton Koman, dva sina. Frank in John, in hčer Mrs. Mary Koncilja. V Pueblo j e prišla pred 30 leti.
—Poročila sta se Albert Per-še in Miss Rita Rodin.
—Teta štorklja se je 5. marca zglasila pri Mr. in Mrs. John Štancar in pustila lepo deklico. Tudi družini Mr. in Mrs. John Novak je prinesla zalo hčerko —V Walsenburgu, 54 milj od Pueble, je Mr. Byron Danton ubil 140 funtov težkega leva, čez nekaj tednov pa je ujel past še 145 funtov težko levi-njo. Sta bila par. Mož je warden state inspector.
—Vreme tukaj je zelo suho. Celih 113 dni ni bilo dežja, sredi februarja pa je padlo snega za par inčev.
Trumanov program za izgradnjo hiš poražen v kongresu
WASHINGTON, 22. marca — Kljub zadnjemu telegrafskemu apelu predsednika Trumana je kongres- danes porazil vladni program, na osnovi katerega bi se olajšalo 250,000 družinam s srednjimi dohodki, da si izgradijo svoje lastne hiše.
Na osnovi programa bi se ustanovilo novo vladno agencijo, ki bi zajamčila 3 procentna obrestna posojila za dobo 50 let za izgradnjo novih hiš na osnovi kooperativnega programa.
Za program so se zavzemale delavske in veteranske organizacije, kakor tudi organizacije, ki ščitijo interese družin z nizkimi dohodki.
V svojem telegramu je Truman ponovno poudaril ugodnosti programa, ki da bi posebno koristili mestnim družinam. Rekel je, da bi te družine, ki imajo od $2,800 do $4,000 letnih dohodkov, lahko uresničile svoje želje za lastnim domom.
Poraz vladnega programa, ki je že zadnji teden bil zavržen v senatu, je večji poraz novega Trumanovega Fair Deal programa. Proti programu je glasovalo 218 kongresnikov, za pa 155. De-mokratje z juga so se tudi ob tej priliki pridružili republikancem in solidno glasovali proti programu.
"COPRNICA" PRAVI, DA NIMA METLE IN NE ČRNIH MAČK
WILMINGTON, Del., 22. marca—Mrs. Helen Evans, stara 23 let, ki je obtožena, da se je ukvarjala s "co-pranjem", je danes izjavila, da nikoli ni v temnih nočeh letela okrog na metli in da sploh nima črnih mačk, ki zvesto spremljajo vsako staro copmico v bajkah za otroke.
Mrs. Evans ima resne težave v "prosvitljeni" državi Delaware. Zagovarjati se bo morala na osnovi zakona iz leta 1603, ko je po "milosti božji in volji ljudstva" vladalo njegovo veličanstvo James I., kralj Velika Britanije.
Na osnovi originalnega zakona, če bi bila spoznana krivo copranja, bi Mrs. Evans javno pretepli in jo prodali v suženjstvo. Toda zakon je k sreči bil revidiran leta 1935, tako da bi Mrs. Evans lahko zaradi "copranja" kvečjemu dobila eno leto zapora in bi morala plačati $100 globe.
Mrs. Evans je obtožena, da je od neke mlade žene prejela denar. Mlada žena je bila "uročena" in Mrs. Evans ji je računala $10, ker je iz nje "izgnala hudiča" s sladkorjem, kruhom in nemara tudi česnom, kar je vse bilo zavito v žepni robec.
Obravnava bi se morala začeti že pretekli teden. Toda odvetnik obtožene "coprnice" je zahteval preložitev obravnave, ker ima Mrs. Evans srčno napako.
Sam sodnik se čudi nenavadni obtožnici, ki temelji na zakonu iz temnega srednjega veka. Izjavil je:
"Zdi se neverjetno, da bi se v prosvitljeni državi Delaware nekoga obtožilo, da se je ukvarjal s copra-njem."
župan toleda v v volilni kampanji
LORAIN, 22. marca — Toled-ski župan Michael DiSalle, ki bo na primarnih volitvah kandidiral za demokratsko senatno nominacijo, bo jutri imel v Lorainu konferenco z županom Flaherty-jem in ostalimi demokratskimi voditelji.
industrijalec je clan atomske komisije
key west, 22. marca — Predsednik Truman je danes imenoval new-yorškega industri-alca in bankirja Thomasa e. Murraya za člana Komisije za atomsko energijo. Murray bo zamenjal bivšega načelnika komi-Jfaročajte, Širite in ditajte I sije Davida Lilienthala, ki je ne-''Enahopravnost!"	davno podal ostavko.
češka sodnija obsodila skupino vohunov
PRAGA, 22. marca — Češka ljudska sodnija je danes obsodila na smrt enega od štirinajstih obtožencev, ki so se zagovarjali proti obtožbam, da so vohunili, sabotirali in umorili nekega državnega uradnika. Ostali soob-toženci so dobili zaporne kazni. Obsojeni so soglasno z obtožnico vohunili za Francijo, Zedinjene države in Vatikan.
begunci bodo ostali v taboriščih
ŽENEVA, Švica, 22. marca— Mednarodna organizacija za begunce je danes podaljšala rok bivanja v taboriščih za 50,000 beguncev. Prvotno se je te begunce nameravalo spraviti iz taborišč do 30. junija, toda po novem sklepu se jim bo dovolilo, da ostanejo breme organizacije, če imajo izgledov, da se bodo izselili v druge države.
filmski sporazum med ameriko in argentino
BUENOS AIRES, 22. marca —Ameriški krogi so danes naznanili, da je med argentinsko vlado in ameriškimi lastniki filmskih družb bil sklenjen "gentlemanski" sporazum, na osndvi katerega bodo nekateri ameriški filmi predvajani v argentinskih gJedaJiSpih. Od leta 1949 je uvoz ameriškim filmov v Argentino bil prepovedan.
Državni tajnik Acheson ni ne odobril in ne zavrgel mirovni program, ki ga je predlagal Generalni tajnik OZN-e
FRANCIJA ZAVRGLA PREDLOG ZA ZDRUŽITEV Z ZAPADNO NEMČIJO
PARIZ, 22. marca. — Francoska vlada je danes zavrgla predlog nemškega kancelarja Konrada Adenauerja za ekonomsko združitev zapadne Nemčije in Francije.
Francoska vlada je. sicer pozdravila "pomirjevalno ponudbo" nemškega kancelarja, toda je obenem poudarila, da bi se upostavitev tesnejših odnošajev med Francijo in Nemčijo moralo izvršiti potom obstoječih organizacij, kakor je na primer Svet zapadno evropskih držav.
JUGOSLOVANI HOTELI UMORITI VOROŠILOVA?
LONDN, 22. marca. — Agencija Renter je iz Sofije sporočila, da so bolgarske oblasti aretirale več Jugoslovanov, ki so obtoženi, da so pripravljali unior sovjetskega maršala Vo-rošilova in vseh članov bolgarske vlade. Soglasno s poročilom so baje Jugoslovani pripravljali zaroto preteklega decembra.
V obtožnici je rečeno, da so Jugoslovani namerayali izkoristiti proslavo pete obletnice osvoboditve Bolgarske, da bi izvršili svoj načrt.
UMORIL DVA STRICA ZA 300 DOLARJEV
JANESVILLE, Wis., 22. marca. — Neki poljedelski delavec, Thomas Chesney, je danes na policiji priznal, da je umonl svoja dva strica, ker da je rabil denar. Chesney je dvojni umor izvršil v soboto in pobral v stanovanju dveh stricev vkup-no $300.
AFL ŽELI DOBITI 1,000,000 ČLANOV
WASHINGTON, 23. marca— Ameriška delavska federacija (AFL) je danes naznanila, da se bo v petek in soboto vršila v Washingtonu konferenca 200 organizatorjev. Na konferenci se bo razmotrivalo o novi kampanji, katere cilj je, da se dobi 1,000,000 novih članov.
Dijakinja rodila otroka v šoli
RIVERHEAD, N. Y., 22. marca—Neka neimenovana 15 let stara dijakinja je danes med šolskim poukom rodila brez vsake pomoči otroka ženskega spola.
Takoj po porodu je otroka nesla v dvorišče, ga pustila na snegu in se vrnila v razred.
Pol ure pozneje je oskrbnik šole opazil, da je soba, v kateri je dijakinja rodila, bila v neredu. Obvestil je ravnatelja šole, ki je poklical policijo.
Dijakinjo so par minut pozneje našli v razredu na šolskem pouku. Tokaj je priznala, da je rodila in peljala policijo na dvorišče, kjer so otroka našli. Mati in novorojenka sta bili odpeljani v bolnišnico, kjer se dobro počutita.
Na zasliševanju je dijakinja izjavilo, da je otrokov oče neki 19 let stari mladenič, ki pa je to trditev zanikal.
WASHINGTON, 22. marca—Državni tajnik Dean Acheson je danes na časnikarski konferenci izrazil "vljudno zanimanje" za načrt glavnega tajnika organizacije Združenih narodov Trygve Liea, ki je včeraj priporočil 20-letni program, katerega cilj bi bil upostavitev trajnega miru med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo.
Acheson ni ne odobril in ne obsodil predlog Lia. Časnikarjem je le rekel, da se bo predlogu posvetilo "največjo pozornost."
v Opazovalci pa menijo, da bodo Zedinjene države takšen program v celoti zavrgle.
Kot je bilo včeraj poročano,
je glavni tajnik Združenih narodov v govoru, ki ga je imel v Washingtonu, izjžLvil, da Carter Združenih narodov predvideva,
da se od časa do časa vršijo sestanki 11 članic Varnostnega sveta, na katerih sestankih pa bi včlanjene države zastopali zunanji ministri, ali pa celo voditelji držav. Takšnih sestankov v preteklosti ni bilo. Ideja glavnega tajnika Združenih narodov je,
da bi se moralo sprejeti program za dobo 20 let, v teku katere bi se odstranila obstoječa nesoglasja med vzhodom in zapadom in upostavilo trajni mir. Po mnenju Lia bi se prvi korak moralo storiti takoj.
Acheson je. izjavil, da je Že vprašal za besedilo govora glavnega tajnika Združenih narodov.
V zvezi z ostalimi vprašanji je državni tajnik rekel, da Državni oddelek resno razmotriva o možnosti učvrstitve političnega in ekonomskega sodelovanja zapadnih držav potom Atlantskega vojaškega pakta.
Bevin zavrača direktna pogajanja
LONDON, 22. marca—Angleški zunanji minister Ernest Bevin je danes zavrgel predloge za direktna pogajanja s Sovjetsko zvezo. Rekel je, da Anglija nima nobenih namenov, da bi se vpu-ščala v takšna pogajanja s Sovjetsko zvezo, kar se tiče vprašanja atomske energije. Po njegovem mnenju bi se pogajanja morala vršiti v okviru organizacije Združenih narodov.
"Namen naše vlade ni, da bi storila korake za'direktno pristopanje. Ne verujemo, da bi bilo uspešno. Mislimo, da bi nas to vodilo v težave," je izjavil Bevin na današnji seji angleškega parlamenta.
volilne registracije cuyahoskega okrožja
Včeraj na zadnji dan volilnih registracij se je število državljanov z volilno pravico v okrožju Cuyahoga zvišalo na 600,000. Samo včeraj se je registriralo 8,391 državljanov, ki so s tem dobili pravico glasovanja na primarnih volitvah 2. maja.
italijanska policija zaplenila orožje
RIM, 22. marca — Krščansko demokratski poslanec Tupini je danes v parlamentu izjavil, da je policija v teku zadnjih treh let zaplenila večje količine orožja, s katerim bi se lahko oborožilo celo eno divizijo. Kot pravi Tupini, je policija med ostalim zaplenila 80 topov, 407 'metalcev granat, 12,000 strojnic, 52,000 pušk in 100,000 ročnih granat.
ameriški ambasildorji imajo konferenco
RIM, 22. marca—Včeraj se je tu začela tajna konferenca šestih ameriških ambasadarov v Evropi, ki razmotrivajo o vprašanjih tikajočih se borbe proti komunizmu. Konferenci prisostvujejo ambasadorji v Sovjetski zvezi, Angliji, Franciji, Italiji, visoki poverjenik v zapadni Nemčiji in ameriški šef Marshal-lovega načrta. Konferencam na-čeluje pomožni državni tajnik George W. Perkins, kateremu so poverjene evropske zadeve. O sklepih konference ne bo podano nobeno poročilo.
angleški državljan aretiran v poljski
VARŠAVA, 22. marca. — Angleška ambasada je danes izjavila, da je neki angleški državljan bil pretiran v Varšavi, ne da bi poljske oblasti dale pojasnilo za njegovo aretacijo. Soglasno z izjavo ambasade je to že tretji tuji državljan, ki so v zadnjih šestih mesecih bili aretirani v Poljski.
anglija bo dobila 4 ameriških bombnikov
MARHAM, Anglija, 22. marca. — Anglija je danes dobila prve štiri od 70 bombnikov B-29, ki so jih Zedinjene države obljubile, da podprejo njeno letalsko silo. Bombniki podo poslani Angliji zastonj in sicer v okviru vojaškega pomožnega programa, ki bo stal Zedinjene države $1,000,000,000.
Deklica, ki je bila 21 mesecev sužnja, se javila
SAN JOSE, Cal., 22. marca— Policija je včeraj našla 12 let staro Sally Horner, katero je pred 21 meseci ugrabil neki Frank LaSalle in jo ves čas držal pri sebi v stanovanju.
Sally se je sama javila. Telefonirala je svoji materi, kje se nahaja in zaprosila, naj pošlje policijo, da jo osvobodi iz suženjstva.
Frank LaSalle, ki je že enkrat bil obsojen zaradi napadov na neko mladoletnico, je bil takoj aretiran. Na zasliševanjih je izjavil, da je Sally njegova hčerka, kar pa je deklica zanikala. Dalje je trdil, da mu je Sallyna mati druga žena, toda Mrs. Horner je to odločno zavrgla in izjavila, da LaSallea sploh nikoli ni videla.
Ugrabljena Sally je natančno pojasnila, kako jo je LaSalle odpeljal iz Camdena, N. J. v San Jose, Cal. Predstavil se je kot policijski agent in jo strahoval, da bo razkril, da je ukradla v neki trgovini zvezekTS strahova-njem jo je prisilil, da je živela pri njemu 21 mesecev.
stran 2
enakopravnost
23. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno ieto)________ ______________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ____________________________:____________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________________________ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto)_________ _______________"____________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)______________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)________________________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
JUŽNA DEŽELA—VIETNAM
O Vietnamu imamo v našem dnevnem časopisju mnogo člankov in poročil. Posebno po končani civilni vojni na Kitajskem, se je pozornost sveta obvnila na to francosko kolonijo, kjer se ljudstvo upira francoskim gospodarjem in njihovemu lutkarskemu cesarju Bao Daju. Sovjetska zveza. Kitajska in vse vzhodno-evrop-ske države, vključno Jugoslavija, so priznale vietnamsko vlado Ho Ši Minha, ki je dejansko ustanovitelj Vietnama. Zedinjene države in ostalo zapadne sile pa z druge strani imajo diplomatične stike z vlado bivšega cesarja Bao Daja, za katerega celo najbolj konservativni časopisi priznavajo, da je francoska lutka.
O tej deželi—Vietnamu—priobčamo v informativne namene serijo, člankov, ki smo jih posneli iz Slovenskega Poročevalca in tu pa tam skrajšali.—Op. ured.
Cesar nočnih lokalov
Vsi dopisniki svetovnih listov in agencij, ki so lani v juniju poročali o "sporazum" med Bao Dajem in francosko vlado, so si bili edini v tem, da v Parizu ni bilo nikogar, ki bi bil ta dogovor resno vzel. Hudomušni Parižani, ki so Bao Daju, ko se je avgusta leta 1945 odpovedal prestolu, nato pa se skoraj štiri leta potikal po nočnih lokalih v Hong-kongu, hazardiral po igralnicah francoskega letovišča Cannes in ponočeval po pariških beznicah, vzdeli ime "cesarja nočnih lokalov," so ga zdaj krstili za "cesarja—privid."
Povratek "milega cesarja" v Saigon naj bi bil po zamislih režiserjev te komedije prava senzacija. Toda poglejmo, kaj so poročali o cesarjevem sprejemu tamkajšnji dopisniki. Angleškemu listu "News Statesman and Nation" je poročevalec takole opisal ta sprejem:
"Ta namišljeni poglavar namišljene države ni našel nobenega sprejema pri svojih namišljenih podanikih; njegov avto je drvel z letališča z brzino 70 km na uro skozi dolgo vrsto oborožene straže; na vsakih 5 metrov je stal en mož. Zupan je bil pozval saigonsko prebivalstvo, naj pokaže svoje navdušenje, odzvala p$seje s'amo peščica radovednežev. Šest tisož dijakov je tistega dne v zn^k protesta zapustilo učilnice. Bao Daj je prejel resolucijo s podpisi 400 ljudi, naj se začne pogajati s predsednikom Ho Si Min-hom. Med podpisniki je bilo nekaj vladnih funkcionarjev in vidnejših saigonskih osebnosti. Od teh jih je 83 aretirala francoska policija. . ."
"New York Herald Tribune" je 14. junija poročala v dopisu iz Hongkonga z naslovom "Bao Dajevi izgle.di so revni" med drugim tudi naslednje: "Vrnitev cesarja Bao Daja v Francosko Indokino ni prinesla pomembnejšega zboljšanja v načrte za ustaljenost v tej francoski koloniji. Nevtralni opazovalci izjavljajo, da bi bil potreben diplo-matični čudež, da bi se tehtnica vpliva nagnila Francozom v dobro."
Dopisnik francoskega desničarskega lista "Le Monde" se je ob tej priložnosti razgovarjal s "predstavniki" osamljenih skupinic vietnamskih reakcionarjev, ki so sovražni Ho Ši Minhu. "Tudi ti," tako piše poročevalec "Le Monda," "so bušnili v smeh, brž ko so zaslišali govoriti o Bao Daju. Kaj naj storimo s to lutko," tako so menil^
Ce so tega mnenja nazadnjaki, si lahko predstavljamo, kaj misli o tem cesarju vietnamsko ljudstvo.
Čudeži se ne dogajajo več. . .
Diplomatični čudež, ki naj bi po mnenju opazovalcev "utrdil" položaj francoskih kolonizatorjev v tej deželi, bi moral biti res izreden. Že figura sama, ki so jo za ta posel namenili, ni bila prida posrečeno izbrana. Dvajset let cesar-jevanja je bilo Bao Daju najvažnejše opravilo igranje golfa z vsakokratnimi gospodarji njegove dežele. Najprej je dolga leta igral golf s francoskimi oficirji in visokimi kolonialnimi uradniki. Med okupacijo so se francoskim oficer-jem pridružili še japonski, nato so le-ti edini ostali, dokler niso avgusta 1945 na njegovo kraljevsko palačo v Hue potrkali vojaki narodno osvobodilne vojske. Ves Vietnam je bil osvobojen, Japonci pregnani ali ujeti, okupatorjevi sodelavci razbiti. Ljudstvo je razglasilo republiko in izvolilo za predsednika vlade voditelja Osvobodilne fronte (Viet Minh), očeta narodne osvoboditve Ho Ši Minha.
Njegovo cesarsko veličanstvo, ki se je zavedalo, da ima samo eno kožo in eno glavo, se je tedaj podvizalo odpovedati se prestolu in se oklicati za najponižnejšega slugo republike. Ho Ši Minh je bivšega cesarja imenoval za člana vla-,de in mu dal naslov in službo svetnika republike. Pred grozečo nevarnostjo nove invazije, ki so jo pripravljali stari kolonizatorji, je Ho Ši Miijh hotel zbrati prav vse nacionalne sile, zato ta za nekoga morda nekoliko nenavaden ukrep.
Toda Bao Daj, oziroma gospod Cinh Tuy z meščanskim imenom, je po prestanem strahu prvih avgustovskih dni hitro zavrgel častno mesto borca za svobodo svojega naroda.
Po 22 letiK na obisku v rojstni domovini
Milan Medvešek
23	I da sera se smejal tej preprosti
V prejšnjem poglavju imeno-jin dobrosrčni kmetici.
vani šofer nam je pripovedoval | Toda vrnimo se na Sinjsko marsikaj zanimivega; o straho- polje. Ogledali smo si bogata
viti borbi za Split, umiku parti zanov iz Splita in o zmedah ter
polja, katera zalagajo s hrano splitsko prebivalstvo, katero
nevarnosti za sleherno osebo v | danes šteje več kot pred vojno, tistih hudih dneh borbe za svo-|in sicer okrog 50,000 duš. To bodo. Nekoč je le za las manj-1 je vse kakor veliko, če pomisli-kalo, da ni bil ustreljen. "Ni! mo, da je bil Split nepreneho-bilo treba dosti, pa si dobil ma bombardiran. Videli smo strel v glavo." Mnogo nedolž- krasna, rodovitna polja, katera nih ljudi je bilo ubitih samo za- so rezultat že povojne meliora-
to, ker jih je ena ali druga stran napačno opredelila. Partizani so dobili informacije, da je ta ali ona oseba vohunila za sovražnika, da kolaborira z Nemci. Na drugi strani pa je kdo zatožil Nemcem, da je ta ali ona oseba povezana s partizani. Toda žrtev ni bila ne s prvimi ne z drugimi, a plačala je z življenjem. "Marsikdo je bil proglašen za partizana, a ni bil partizan, marsikdo za ^belogardista, a ni bil belogardist," je razlagal naš šofer. Življenje ni tiste čase dosti štelo. Danes je bil človek še živ, jutri že mrtev.
Pot na rodovitno Sinjsko polje je vodila čez hribe in mimo ogromne trdnjave, katera je močno porušena. S te visoke točke so Nemci in poprej Italijani kontrolirali Split. V dolini pod to trdnjavo je bilo ubitih mnogo partizanov, ko so skušali iztrgati sovražniku to strateško pozicijo.
Ustavili smo se v Hanu na Sinjskem polju. Najprvo smo si ogledali tamkajšnji Zadružni dom, kateri se mi je videl preveč moderen za tisto naselje. Če bi te vrstice čitali dotični prebivalci, kateri so se trudili z gi-adnjo doma, bi najbrže bili užaljeni. Sicer pa moje mnenje ni važno, glavno je, da so ti zadružni domi zgrajeni s prosto-voljninfi delom in da so njih graditelji zelo ponosni nanje ter da služijo dobremu namenu in potrebi.
Kmetje so bili zelo prijazni. Ker nismo imeli časa, da bi se ustavili v zadružni gostilni, so nam na cesto prinesli izbornega dalmatinskega vina. Hočeš nočeš, moraš! Še predno sem se zavedal, sem imel v vsaki roki čašo vina. Naj tu omenim, da je na splošno jugoslovansko vino izborno in zdravo. Pil sem menda toliko vrst vin kot jih imajo v Jugoslaviji, toda niti enkrat me ni glava bolela po njem. Prav tako je žganje izborno. Ni pa mi ugajalo pivo, ker se mi je zdelo preveč sladko. Največ vina pa sem spil doma v Žabji vasi. Medveškovega "Amerikanca" so namreč prišli pogledat mnoge kmetice in kmetje iz bližnjih vasi in prinesli pokusiti njihovo vino. Neka kmetica, ki je prišla praznih
njem Kastelanu počitniški dom ali odmarališče. Nekoč je bil ta počitniški dom rezerviran za gospodo, danes pa v njem počivajo zasluženi jugoslovanski delavci. Ta počitniški dom i m a več sto sob, krasen park in lepo kopališče. Pogovarjali smo se s preprostimi delavci, katerih zunanjost in skromno obnaša-
nje ni harmoniralo z okolico tega ekskluzivnega doma, kjer so se nekoč sprehajali in lenarili boljši sloji. Vendar pa je tako pravilno! Naj delavci vživajo nekoliko tistih dobrot in udobja, do katerega niso v stari Jugoslaviji nikdar imeli dostopa.
Iz zgodovinskega mesta Splita smo se odpeljali v ponedeljek, 21. novembra. Vlak je so-pihal skozi gorate kraje proti Zagrebu, prestolnici Hrvatske.
(Dalje prihodnjič)
cije. Več zadružnikov nas je spremljalo in s ponosom kazalo na zeljnate glave, težke 10 kilogramov.
Naveličal sem se ogledovanja zeljnatih glav in sem počasi odkorakal nazaj proti vasi. Za menoj' je po blatu capljal fotograf filmskega podjetja Zvezde Milan Markovič. Dospela sva do potoka, nato p a zavila na mostiček. Z namenom, da si ob kieske malo očistim blato s čevljev, sem stopil na rob deske. Toda, joj! Deska ni bila pribita in že sem letel v potok. Že sama misel, da bom ves premočen, me je prestrašila. Da samega sebe malo pohvalim, moram tu povedati, da sem bil že od nekdaj precej gibčen in uren in da še danes hodim po rokah, če je treba. Z vso silo sem zavihtel telo, privzdignil kolikor sem mogel visoko noge in sunil telo proti bregu. Dosegel sem breg in si samo čevlje zmočil. Toda ravno sem se oddahnil, ko slišim, da deske ropotajo za mojim hrbtom. Ko se je deska, na kateri sem jaz stal, preobrnila, so se istočasno preobrnile tudi druge in fotograf Milan Markovič je bil skoraj do vratu v vodi!
Hitro sem priskočil na pomoč, toda on ni hotel ven, pač pa je toliko časa brskal po vodi, da je izvlekel tudi 35-centi-metrski filmski aparat in zaboj-ček, v katerem je imel baterije za aparat. Meni je bilo nerodno in sem se počutil kot da bi bil kriv njegove nesreče.
Vrnili smo se v vas. Tam je nas že čakala skupina kmetov in nas vabila na prigrizek, dasi ravno smo jim že prej povedali, da moramo iti naprej v neko hidrocentralo. Ni bilo drugega izhoda kot da smo sedli za mizo in jedli janca. Sicer ni bilo za vse dovolj nožev in vilic, a jančeva pečenka je bila imenitna, naši gostitelji pa prijazni in preprosti kmetje s Sinjskega polja.
Napotili smo se nazaj proti Splitu, šofer je povozil kokoš na cesti. Ustavil je avtomobil in hotel od kmetice kupiti ubito kokoš, a ona je ni hotela prodati, dasiravno je zanjo, če se pravilno spominjam, ponudil nekaj,nad 300 dinarjev! "Ne prodam, jo bomo sami pojedli,'
ZDRAVSTVO V JUGOSLAVIJI
rok, pa je pri odhodu rekla: je kmetica odgovorila.
"Jej, gospud so taku prijazni, jim bom že poslala flašo vina." In res je nekdo drugi dan prinesel zelenko vina. Razumljivo,
Predno se poslovimo od Splita, kateri je najstarejši mesto v Jugoslaviji, naj še na kratko omenim, da smo obiskali v bliž-
Ko se je vietnamsko ljudstvo z malo orožja junaško uprlo obnovljenemu francoskemu napadu, jo je Vinh Tuy pobral preko meje v Hongkong, od tam pa na Modro obalo v Franciji in v montparnaške nočne lokale. Tam bi med whisky-jem, jazzom in kabaretnimi plesalkami v miru preživel "ta leta, ki so njemu še ostala," če se Francozi v svoji nemoči,
da v Indokini karkoli dosežejo, ne bi spomnili nanj in ga,
čeprav v uspeh tega sredstva sami močno dvomijo, poiskali v barih, ga dostojno oblekli, mu plačali dolgove in ga poslali na pot.
Bao Daj torej spet igra golf v mestu Hue, to pot s francoskimi oficirji; v svoji zlati cesarski palači pa najbrž toži nad usodo, ker je moral mesto luči, kabaretov, jazza in pičlo oblečenih plesalk zamenjati za zapuščeno deželo nekje v daljni Aziji.
Prepustimo ga tam njegovi usodi, saj smo se že pre-jtive sploh. Otresti se je bilo tre dolgo ukvarjali z njim. Seznanimo se raje z deželo, kjer jej stare miselnosti, ki je bila po-vladal "po božji milosti," z zgodovino njenega ljudstva v zadnjih letih, povejmo nekaj o režiserjih predstave s smešnim cesarjem in o velikih načrtih, ki jih imajo s to deželo stari gospodarji, oziroma novi gospodarji starih.
(Dalje prihodnjič)	>
Država skrbi za povzdigo ljudskega zdravja z organizacijo kulturno zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sa-natorija, zdravilišč in drugih zdravstvenih ustanov.
Ustava FLRJ, člen 36.
Ta člen Ustave priča o skrbi jugoslovanskih oblasti za zdravje svojih državljanov.
Bolezen je nenormalen pojav, zato ni dovolj, če to nenormalno bolezensko stanje zdravimo in pozdravimo, če se zdravniki pečajo zgolj z bolezenskimi spremembami in njenimi posledicami. Mnogo važnejše je, da se bolezen prepreči. To nalogo ima ta-kozvana preventivna medicina, ki ne gleda samo na posameznega bolnega človeka, ampak stremi za tem, da ostane zdrav ves družbeni kolektiv.
Po drugi svetovni vojni je v svetu velika kampanja za preventivno medicino. Zlasti vodstvo socialističnih držav da je tej panogi medicine vso podporo.
V	predvojni Jugoslaviji se je sicer vodila borba za priznanje preventive. Idejni boj kurativne in preventivne medicine je pokazal svoje slabosti. Malokdo je videl, da je med eno in drugo najtesnejša povezava, da morajo biti zdravniki, ki se pečajo s preventivo zelo dobri specialisti in znanstveniki. Oblast' je nudila takrat minimalno pomoč tej veji znanstvene službe. Bilo je samo nekaj higienskih zavodov, ki so zaradi gmotnih težav bolj životarili kot uspešno delali. V Ljubljani in Zagrebu sta bila dispanzerja za poklicne bolezni in bila je protituberkulozna liga.
Bil pa je v predvojni Jugoslaviji zdravnik, ki je prvi v vsej globini spoznal pomen preventivne medicine. To je bil profesor dr. Andrej Štampar, sedaj predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in upietnosti. Ne samo doma, ampak na mednarodnih tribunah je objasnje-val in prepričeval javnost o nujnosti in pomenu preventivne medicine. Žal so ga v tujini bolj razumeli kot doma. Njegovo praktično in znanstveno delo v tej panogi je prodrlo šele po osvoboditvi Jugoslavije.
Družbeno politične spremembe, ki so posledica narodno-osvo-bodilne vojne, so ustvarile pogoje za širok razmah zdravstvene službe v novi Jugoslaviji. Zdravstvena politika je sistematična. Posledice vojne epidemije itd.— so nalagale preventivi obsežne naloge. Takoj po osvoboditvi je izšel zakon o sanitarni inšpekciji.
V	Sloveniji je bilo treba rešiti dva pereča problema. Popolna medicinska fakulteta v Ljubljani z novim zdravniškim kadrom je postala brezpogojna nujnost. In že v začetku šolskega leta 1945-1946, se je pričel redni pouk z vsemi vajami v vseh 10 semestrih popolne ljubljanske medicinske fakultete. Drugi problem pa je bilo odklonilno stališče enega dela zdravnikov do sanitarne inšpekcije in preven-
sledica vzgoje na fakultetah, ki je poklanjala pozornost predvsem kurativni medicini. V Jugoslaviji gradijo klinike,
popolnujejo inštitute in ustanove, namenjene predvsem preprečevanju bolezni. Končni cilj pa stremi za tem, da bo vsaka zdravstvena ustanova kurativa in preventivna obenem, kajti če naj bo človek cilj cele medicinske znanosti, ne sme in ne more biti prav nobene meje med tema dvema panogama.
V okviru sanitarne inšpekcije deluje higiena dela. V vseh tovarnah, obratih in zadrugah so stalni higieničarji, ki skrbe, da delovni proces ne škoduje ljudem. V Ljubljani, Mariboru, Celju, Jesenicah, Trbovljah, Novem mestu in Murski Soboti so laboratoriji za pregled hrane. Ti labotoriji sistematično pregledujejo kvaliteto, zdravštvenost in kalorično vrednost vse prehrane. Ta odsek skrbi, da so vse mineralne vode sterilne. Novator inženir šlajmar je napravil posebno napravo za sterilizacijo steklenic. Zaradi stalnih pregledov je procent maščobe v mleku zvišan na 3.2 %, to se pravi večji kot v Holandiji. Menz-e imajo danes že 4,000 kalorij dnevno.
Delo šolske higiene je bilo pred vojno omejeno samo na kurativne poliklinike. Danes ta odsek sanitarne inšpekcije redno kontrolira stanje šolskih poslopij z ozirom na zdravstvene zahteve šolske mladine. Sistematični splosni in rentgentski pre gledi so obvezni. Na učiteljiščih je kot obvezen predmet uvedena šolska higiena, da se bodoči učitelji seznanjajo s pogoji očuva 'nja zdravja šolske mladine. Do konca šolskega leta bodo fluori-zirali zobovje vsej mladini do 12. leta; dosedaj jih je že 12,000. V teku so antropološka merjenja, za kar se predvojna oblast v Jugoslaviji sploh ni zmenila. Zmerjenih je že 5,000 nižješolskih otrok. Ta merjenja pa bodo služila tudi za realno planiranje oblačilne proizvodnje.
Komunalna higijena skrbi za asanacijo. "V ta namen je bila v poletju 1949 velika akcija za pregled vseh vodnih izvirov v Sloveniji. V tej akciji so precej pomagali medicinci, ki so spoznali vloge preventive. Komunalna higiena je tesno povezana z urbanisti in sodeluje pri načrtih vseh večjih poslopij, posebno javnih zgradb.
Epidemiološka služba Slovenije ima svoj zavod in laboratorije. Po terenu pa so sanitarne epidemiološke postaje. Uvedena je obvezna hospitalizacija in brezplačno zdravljenje vseh nalezljivih bolezni, vključno TBC.
Trahom, ki je bil precej raz-širje v Prekmurju, bo po dosedanjih podatkih na k;oncu prve Petletke zatrt. V Sloveniji je da nes ena centralna trahomska ambulanta, osem trahomskih dispanzerjev in 17 trahomskih postaj. Vršijo se stalni pregledi Pri zadnjem pregledu so med 60,-00 pregledanih našli le 29 tra-hbmašev.
Tudi ,prva akcija besežiranja se je uspešno razvijala. Dosedaj je vakciniranih s tuberkulinom 406,000 otrok od enega do 18. leta, kar je 82% slovenske dece. Uspehi tega cepljenja se že kažejo! Pri besežiranih otrocih ni bilo niti enega primera meningitisa.
Ostanek italijanske okupacije
špekciji, skupaj z veterinarsko
službo, je uspelo, da je ta bolezen padla od 37 % na 4% v dveh letih. Tudi tu ne zdravijo samo obolenj, ampak predvsem, iščejo kliconosce, da se potem razširitev bolezni prepreči. Primera stekline pa v leta 1949 že nobenega ni bilo.
že samo ti rezultati dokazujejo, da je preventiva, oziroma sanitarna inšpekcija odločijo posegla v zdravstvene razmere Slovenije, odnosno Jugoslavije-Pri tem je pomagala tudi zdrav stvena prosveta, ki seznanja si roke ljudske množice z najooj zdravstvenimi problemi z name nom, da jih aktivira in vključi v delo pri reševanju samih prob e mov, kakor na primer za boj ti revmatizmu, TBC in drug|^ nalezljivim boleznim, za zasd matere in otroka, za boj P^' trahomu itd. Glasili "Zdravstve ni aktivist" prinaša konkretn^ navodila za delo in pomaga nadaljnem izobraževanju
medicinskega kadra. Pri P®'-noznanstveni reviji "Priro ^ človek in zdravje" sodeluj® slovenskih zdravnikov. Socia
ci-
vsega sljud-
sestav čitateljev te revije tajo jo tudi delavci, kmetje, spodinje itd.—priča o nem sodelovanju pri izboljš®^ zdravstvenega stanja.
stvena prosveta izdaja tudi P Ijudne brošure o socialni in bolj perečih bolezni in zdr stvenih problemih. Poslužuje filmov in raznih predavanj,
W
bo poslednji. državljan nevarnost bolezni in da se znal čuvati.
ireve®'
lahko' od-
Da pa bo organizacija P' tivne medicine se v naprej izpolnjevala svoje obsežne m govorne naloge, mora vzigaj kadre. V Jugoslaviji je zvezni tečaj za zdravnike-s tarne inšpektorje. V Sloveniji^^ je šola za medicinske tehni šola za medicinske higieni'^^^^ in šola za medicinske labora Na terena pa se vrše stalni tec
ji za zdravstvene ■ aktiviste-
CjO'
Prvi kongres zdravnikov venije leta 1949 je potrebo P^^ ventive ostro in odočlno naka S tem v zvezi se je pred m® ce na fakulteti postavilo nje pripravljenosti izgradnje^^^
cializma tudi na polju mei Zato so študentje na Lj^^ ski medicinski fakulteti 1948 osnovali "Klub medicin ^ preventivcev." Klub je perečih potreb današnje ® ij uosti. Klub zbira v svoji s študente, ki se želijo preventivi, seznanja vse s te z njeno široko problem&^^^g in stremi za tem, da se bodoči zdravniki v kateriko ji medicine povezali s j.ji vo. Najnaprednejši jim pomagajo v tem s^re nju.
Zdravstvena služba
gl® .
jg socialistična država.
nosno potrjuje, da je
zdravi in srečni ljudje so
sitioi'
in cilj pravega socializmi"
(Poslano SANSu, ChiC<^'-

inštitute, bolnice, polklinike itd. i na Primorskem je bila malteška Istočasno pa* ustanavljajo in ia- uiizlica bruceloza. Sanitarni in-
Raziskovanje Anlarktik®
Proti Južnemu tečaju J® gg. znanstvena ekspedicija, ki J slavljajo Angleži, Norve^ ^ Švedi. Smer potovanja Deželo kraljice Maud, ki da Norveški. Člani eksp^^^ je bodo raziskovali, koliko področje okrog Južnega --spremenilo od časa, ^ Amundsen in Scott pri®^^ kraje. Ekspedicija ima s 5,000 kilogramov mesa, 2,500 kilogramov s ^ g@, ja, 5,000 kilogramov telefone, pisalne stroje li pomožni material.
tec0
te
se^oi
Ali ste naročnik nost?" Če ste, ali so V'^v tel ji in znanci?
nost" je potrebna vsak* nlc zaradi važnih vesti in tualnih člar^kov! Širita pravnost!"
23. marca 1950
enakopravnost
STRAIN I

CUDA SVETA"
Marko odkrije mazilo za oči. Na strehi sveta.
Polo
obiskal tudi Ormuz,
prebivalstvo se tedaj še reselilo na bližnji otok. Naši
velilf'^^"' videli, kako grade o fflesto na visoki goli ska-
odraž^?'^.	se je
visok,
trov - okolice kot 230 me
^ progast
naguban monolit, m raznobarven za-

m zve-^ je bil središče sred-trgovine s skrivnost-
^l^l^tnimi kamni, blagom, v
'kostjo, zlatimi tkanina-
in
izvora.
slabih
ker
prihajajo na ^ ; Kinogo se jih po-
MK g._ ^bite z žeblji, am-delano i	z vrvjo, iz-
ha," '^Pine indijskega ore-
tokosQy^	še ni poznala
^''"'Pirif^ oreha, tobaka, ^.seda ' ^^"^(^nika in dru-lia, ^ udomačenih rast-
, "Ud
}^Pak
"'jea &)
Dor,
iiamazane s smo-samo natrte z ribjim ^ i š 1 j e n o je kitovo e Marko. "Imamo en
eno krmilo ampak samo ga pogrnejo čez H1{q2	To pregrinjalo
stavijo konje za prodajo v Indijo."
Nato obrne Marko Ormuzu hrbet in vsi trije jo mahnejo proti puščavam na severu Ker-mana. "Te puščave so izsušene, brez drevja in brez vsakih sadežev, če pa naletiš na vodo, je grenka in slaba."
V	Perziji, kot povsod drugod, nas preseneča mnogoličnost Markovih opazovanj, še sreča, da ni bil specialist. Od ladjedel-stva prehaja k rastlinstvu, od plemenskih navad k meterio-logiji, lekarništvo pa obogati z odkritjem, da v teh krajih kopljejo cink, ki daje stranski proizvod "tut", ki je zelo dober za očesne bolezni. Ta "tut" je surov cinkov oksidat, ki nastane pri topljenju cinka in ga okulisti še danes cenijo. (Včasih so mu zdravniki pravili tudi nihi-lum album — beni nič, odkoder izvira pregovor, da je nič za o*či dober. To je namreč zelo lahek, bel, v vodi raztopljiv prašek.)
V	nekateriii predelih Perzije je Marko naletel na "divja in krvoločna plemena".
Perzijsko vino iz datljev naši potniki zelo pohvalijo. Sprva so bili do tega vina nezaupljivi. V njihovo veliko zabavo pa so
Do Stav For Brunch
jih Saraceni pomirili na ta način, da so vino skuhali, se z njim čezmerno zalivali, ne da bi kazali kakršne koli znake slabosti.
Čez Korasan in zahodni Afganistan so šli po poti, katere se je težko izogniti. Marko omenja na kratko Balk, "mater mest", kjer je tedaj kot še danes živelo redko prebivalstvo sredi razvalin palač in prostranih trgov.
To ni nič več in Ž3 se je trojica zagrizla v "ozke in nevarne badakšanske prelaze", ki še danes niso raziskani in jih kaj malo poznamo.
Začudeni so opazovali gore soli, ki so jo kopali s krampi. Obenem pa jim niso ušli številni ježi, o katerih pravi Marko, "da se zvijejo, ko lovec nažene nanje pse, in z veliko besnost-jo naperijo bodice, ki raniji lovca in pse".
Čudijo se prebivalcem, ki so "hudobni in morilski, izvrstni lovci, oblečeni v živalske kože, namesto klobukov si navijejo okoli glave vrv, žive često v votlinah, od ušes pa jim visi celo bogastvo draguljev; ženske so smešne, ke^ skušajo tako povečati svojo lepoto, da si zavijejo bujne boke v metre in metre blaga, "ker ondotni moški zelo ceniji obilne boke žensk".
Kar ne morejo se pa ločiti od rudnikov, kjer kopljejo rubine in drugo žlahtno kamenje, saj sta bila brata Polo draguljarja. Gledajo, kako rodi skalovje rubine, gorsko pobočje je pa kar preorano od jam in predorov. Rubine kopljejo posebni rudarji "na kraljev račun". Nihče
drug ne sme tu kopati. Tvegal bi smrtno kazen. Prav tako ne sme nihče nesti dragocenih kamnov v tujino. Kralj plačuje z njimi dac in jih prodaja le v omejenih količinah.
Marko se še vedno kot nekoliko otročji Benečan čudi, kadar ne najde oljk, prav tako kot so se čudili Kitajci, ko so zvedeli, da zahod nima bambusa, kar se jim je zdela neverjetna pomanjkljivost. Pač pa piše, da pridobivaji v Badakšanu olje iz orehov in "sezama". Tudi pšenica raste in celo ječmen "brez luščine". Botaniki pravijo, da zrno prav za prav ni brez luščine; ko je zrelo, luščino predre.
Ozemlje, ki ga Marko poimenuje Badakšan, sega od Axusa do visokih planot valovite Bokhara, domovine karakul ovac, in do rodovitnih piedelov v fergan-ski stepi. Ta izredno slikovita pokrajina se v toku zgodovine redko pojavi. Okoli 1. 1830 je neki uzbeški poglavar deželo zasedel, našel rubinske rudnike, ki jih omenja Polo, že izčrpane, zato jih je razočaran zapustil, prebivalce pa prodal v suženjstvo.
Marko je te kraje prav podrobno opisal, ker ga je bolezen zadržala tam celo leto. Dolga stoletja so bile njegove beležke o kataganskih konjih (legendarnih potomcih Aleksandrovega Bukefala), o ovcah, ki jih je videl v stoglavih čredah, o sokolih, jastrebih in postrvih, o mandljih in pistacijah ter o edinstvenih gorskih plemenih, edini podatki, ki jih je imela Evropa o osrčju Azije. Vse to
ozemlje še vedno čaka na teme Ijite raziskovalce.
O Kašmiru na jugu pove Marko samo to, kar je slišal. Dežele ni obiskal, pač pa je zapisal vse, kar je slišal o čarovnikih, vražjih čarovnijah in o lepotah tamkajšnjih črnolašk. Evropi je podal točen opis budističnega samostanskega življenja in bra-manske askeze. Mladi potnik je dobil smisel za geofrafsko opazovanje, saj piše: "V deželi je mnogo mest in vasi, pa tudi go zdov, pustinjskih predelov in močno utrjenih prelazov; za to se ljudje nikogar ne boje in so ostali neodvisni, z lastnim kraljem, ki jim vlada po pravi
ci."
Če bi bil imel Polo s seboj opremo moderno ekspedicije, bi poslal iz naslednje postaje radijsko poročilo, da je dosegel "streho sveta", kjer so visoke gorske planote in kjer vrhovi predirajo oblake. Letala bi vo žila na zahod posnetke na filmskem traku o čudni novi živali, "divji ovci izredne velikosti", s poldrug meter dolgimi rogovi".
"Iz teh rogov izdelujejo pastirji velike sklede ter z njimi tudi ponoči zapirajo ^voje črede v staje.
Do novejših časov so im^li Markov opis Pamirja (to ime mu je dal on) in čudnih ovac za najbolj neverjetno izmed njegovih zgodb, šele ko je več kot 500 let pozneje kapitan John Wood potoval po tistih krajih, je njegovo poročilo potrdil. Wood je izmeril rogove ovce "Ovis Poli" in dobil od konice do konice skoraj 1 meter, po vi-
^ J-astef s
^	for easy hospitality. If you like coffee cakej
ci^2' And thi	1^' .^t's just the thing to serve for something- in a
co^^^on	is extra good with a topping of chopped nuts and
?	together. One more thing, when you remove your
tnU' you »jig	oven, you'll avoid that maddening sticking to the
out	Arst on a cold damp cloth' a few moments before

the Way you make it.
"4
'I jJjP sugar''' ^""P">"Pose flour
Easter Morning Coffee Cake \
■Vy.
Vi cup chopped nuts' 2 teaspoons Royal Cream of,
Tartar Baking Powder, % teaspoon salt.
Blue Bonnet ' ii'cup milk ift,	' 1 egg, well beaten 1
'larL'-Ogeth
"f	thnv /"'xing bowl flour and sugar. Mix in Blue Bonnet
f^ixtuip °^Knly with pastry blender or 2 knives. Reserve % cup ft'"? flouv •	in cinnamon, melted margarine and nuts. To
cih. '»eaf (Mixture, add baking powder, salt, milk and well beaten -nut ivi- into well greased 9-inch cake pan; sprinkle with
vSj; Yipijl^'^ture. Bake in moderate oven at 375° F. about 40 ■--- ' One 9-inch cake.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
• NICK POPOVIC, predsednik
jugi rogov pa skoraj poldrug meter. To je bilo 1. 1838.
L. 1927 so pred člani britanskega državnega zemljepisnega društva predvajali slike teh ovc, ki jih je 1. 1926 posnela Morden Clackova azijska ekspedicija. Te slike so pokazale, da volkovi, ki napadejo ovce in puščajo cele kupe rogov in kosti, (ki jih je opazil Marko), še strašijo po teh visokih, divjih predelih.
Marko je tudi ugotovil, da v teh višinah "ogenj ne gori tako močno in ne daje toliko vročine kot sicer, pa tudi kuha se vse bolj počasi."
Danes fiziki vedo, da zavre voda v morski višini pri 100 C z višino pa ta stopinja pada in se ustavi na Pamiru pri okoli 130 Celzija. Tudi drugi potniki za njim so se čudih, da voda vre, hrana se pa ne skuha.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. /
Njegov naslov je
Dr. i. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013
ENAKOPRAVNOSTI OGLAŠAJTE V
C
u
R,
K p
p
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
f(
ri P

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znarica
JOHN OBLAKA .
1146 East €lst St.	HE 1-2730
INGOLIČ;
I^LADA LETA
POVEST

®'^3'jevanje)
i, ,	Tinetu vse misli
P'-O'i njim jc le-
i«.
mesečina je lila
jo objel.
i- ^0 doK^ Pogovarjati, k tl°'	Pctrpljc
bri
Tineta ima ze-^''Gz njega. A
^ ^ ona želi, jo obi-'^ora biti krivič-
Tiri;
Marta naj ne pa naj se zanjo. Saj je
^ žena. Prizna, da
na z njim. Tudi on jo ima rad, toda naj razume, da je mož, ki se^mora baviti z nečim. Sedaj ne študira več, pa mora delati v delavnici. Ko bo pisalna miza narejena, pa bo ves Martin.
Toplo jima je bilo in besede so postajale vedno slajše in nežnejše. Nazadnje je zmanjkalo besed.
Toda ko je Tine legel sladko utrujen na svojo posteljo in je videl, kako je Marta zaspala s srečnim nasmehom okoli ust, mu je postalo spet vse tako nesmiselno, da se je obrnil od nje in se začel na glas smejati.
Naslednji mesec, ko sta se preselila v malo ozko sobico k Lužarjevim, kjer sta imela samo eno posteljo, je" bilo še slabše. Poleg tega pa je Lužarica venomer zbadala Tineta, da hodi okoli kakor mizarski vajenec in ne gleda nič na to, kaj prav za prav je in kaj je Marta.
Tine pa se ni zmenil za njene besede. Na vse zgodaj je odhajal v delavnico, se vračal za kosilo in spet odhajal do večera.
Vse se mu je zdelo tako bre^-smiselno. Samo v delu je pozabljal na vse, tako da se je včasih vračal k Marti, toda ko je zagledal suhi in zlobe polni Lužaričin obraz ali pa Martine očitajoče oči, .ga je minilo vse veselje in je postal tudi on zadirčen, prepirljiv in krivičen.
Samo včasih ga je Marta sprejela z nasmehom in veseljem, in tedaj jima je bilo lepo.
Toda ti dnevi so se izgubili brez sledu v Tinetovi duši. Vse se mu je zdelo izgubljeno.
In ko je dneve in dneve pre-
mišljeval o tem, se je polagoma vdal iti nič več ga ni težilo.
"Tako je in bo ostalo, vse je zaman."
In če je Marta spet začela sitnariti, se je smehljal in si mislil kaj drugega. Če pa je bila vesela in prijazna, si je spet mislil, da bo minilo tudi to in ni da bi varal sebe s praznim upanjem.
Toda nekje na dnu ga je tiščalo, da je včasih hodil ves popoldan za vasjo med njivami, travniki in gozdovi. Čutil je nekaj v sebi, kar ga bo nekoč zgrabilo z vso silo, ga obvladalo in potegnilo v vrtinec. Tedaj ne bo stal tako ob strani in gledal sam sebe, kako živi zaprt v ozek krog, kako se da obvladovati tem malenkostnim ljudem, kako nič več ne živi po svojem srcu, po svojih željah. O, tedaj bo res živel!
Zadnje čase se je vedno češče spominjal Pariza, njegovih šum-nih ulic in bulvagjev, pijane godbe, ljudi, ulic, luči, ropota^ nasmehov in vzklikov in tistega.
kar je vsemu temu dajalo pravo vsebino in lepoto: Dore.
Dora!
Kje so sedaj njene črne ognjene oči, njene vihrave kretnje in njena bistroumnost, veselost in globina, ki ga je tolikokrat presenečala, očarala in osvojila?
O, še jo vidi, še sliši njen glas, še celo njene ustnice čuti na svojih, čeprav je vse že tako daleč, tako strašno daleč.
Tolikokrat je že v duhu preživel tiste zadnje pariške mesece! In tiste dni pred dobrim letom in pol v Ljubljani!
O, kako čudovito je tedaj bilo!
Tedaj se je pripravljal za drugi diplomatski izpit. Toda na Oglenšaku ni mogel študirati. Marta, Martica in vedno nove malenkosti so ga odvračale od študija, Tine pa je tako potreboval miru. Samo mesec dni je še *bilo do izpita, zato se je po nekaj dneh,vrnil v Ljubljano in se lotil z vso vnemo dela.
Neki popoldan pa se je ustavil pred enim izmed številnih velikih belih lepakov, ki so bili te-
daj nalepljeni tu in tam in mimo katerih je že tri dni hodil, ne da bi katerega prebral. Tedaj pa se je vendar lotil čudno zavitih črk.
Čez čas je. razbral, da razstavljajo "Najmlajši."
Preletel je imena.
Tedaj je vzdrhtel.
Med njimi je bilo tudi Dorino.
Ni mogel verjeti, toda ob koncu je bilo zapisano z istimi črkami kakor ostala imena:
Pora Svatina.
Pogledal je še drugi lepak. Spet ob koncu:
Dora Svatina.
Blodil je po ulicah. Z vseh lepakov je kričalo vanj:
Dora Svatina!
Kar samo ga je potegnilo v razstavno dvorano.
In spet je ostrmel.
Z leve stene ga je pozdravljala domača gmajna.
Pristopil je bliže.
Dve veliki sliki sta zavzemali vso steno.
Prva: Gmajna zjutraj. Vsa je bila oblita od jutrnjega sonca.
sredi nje se dviga hrast, kjer se je tolikokrat zibal. Listje mu že runjeni. Gmajna se polagoma dviga in dalje zgoraj temen smrekov gozd. In tam od desne strani, iz Cigonce, prihajajo krave, vse ožarjene od sonca. Vsa slika je polna sonca in jesenskih barv.
Druga: Gmajna zvečer. Čez gmajno lega prvi mrak. V ospredju na levi kurijo pastirji ogenj, obrazi so jim osvetljeni od plamena, in tudi krave, ki stoje v bližini, so osvetljene, ostala se izgubljajo v mrak. Ena je prav tik ognja. Črna je z belo liso na čelu, z belimi nogami od kolen in belim trebuhom. To je črnka, njih črnka, ki jo je Tine toliko počitnic pasel na gmajni!
Tine je strmel v sliki in ni mogel verjeti.
V desnem kotu pa Dorin podpis, ki ga je tako dobro poznal.
Kakor omamljen je taval tisti dan po Ljubljani. Knjige so počivale na njegovi mizi.
(Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
bo kazal
JOSEPH DOVGAN
V PETEK, 24. MARCA
OB 7.30 URI V ZGORNJI DVORANI SLOV. DEL. DOMA na WATERLOO RD.
VSTOPNINA PROSTA Javnost je vabljena na posel.
\
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
23. marca
1(150
FERDO GODINA:
BELE TULPIKE
ROMAN
(Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Nisem mu takoj odgovoril. Delal sem se, kakor da premišljam o njegovih besedah. To je imel rad. Pa tudi razumeti nisem mogel smisla te trde resnice, ki sem jo v poznejšem življenju tolikokrat občutil. Kljub temu, da me je morila bolezen, sem bil takrat še premlad, da bi mislil na konec. Zrl sem na črno mizo, na kateri je bil prtiček iz temne svile.
VVeste, gospod kaplan, da smisla življenja brez svojih otrok ne bi mogel najti," se je vzdramil. Počasi se je nagnil k mizi in ugasil cigareto v pepelniku. Nagubal je na čelo usahlo, bledo kožo in me zrl z blagimi očmi.
Blagroval sem tega starca, ki je med poljem in nizkimi kočami postal siv.
"Da Bog je vse tako uredil," sem dejal in pobesil oči. Bartol se je prijetno počutil. Veter je nekje v šoli zaloputnil z oknom.
"Prav za prav žrtvujete veliko za svoj poklic. Ne? Vam vse to ni dostopno," me je vprašal.
Hotel je prodreti v mene in mi videti dušo. Ali bi me on razumel, če bi se mu razkril?"
"Gospod Bartol," sem mu rekel z bolečino. "Ne more doumeti našega življenja tisti, ki ga ni okusil."
"O, seveda," mi je pritrdil mehko in se ni zganil. Qube na čelu so mu ostale. Mogoče me je skušal razumeti.
"Moj konec ni daleč," je Bartol nadaljeval počasi. 'Ta kaj bi v poslednjih trenutkih, ko bega dušo toliko stvari, kaj bi bilo, če ne bi bilo vas, ki bi mi vdahnili moč za na pot v po-smrtnost? Jaz to razumem bolj ko vi, ki ste še mlad, gospod kaplan."
Ura je tiktakala, zunaj je tulil topel, jesenski veter, šolsko poslopje je bilo tiho, le veter je motil ta mir.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd, — IV 1-9611
Molly's Bar
7508 ST. CLAIR AVE.
MR. in MRS. MIKE FUCHES.
lastnika
Moderno urejena gostilna, kjer vam vedno postrežemo z najboljšo pijačo-pivom, vinom in žganjem ter okusnim prigrizkom.
FINA GODBA ZA PLES IGRA VSAK PETEK, SOBOTO IN _NEDELJO.
PRODA SE HIŠA
za dve družini v bližini Euclid Beach parka; 5 velikih sob in kopalnica za vsako družino. 2 nova plinska grelca, 2 garaži. Vsa družina bo ponosna ako postanete lastnik te krasne hiše.
Hiša za eno družino, blizu Waterloo Rd. Ima 5 sob in kopalnico: gorkota na plin, dvojna okna in mreže, garaža. Cena samo $8,500.
MATT PETROVICH REALTY
KE 1-2641
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 11934
Rad sem poslušal Bartola, posebno pa v časih, ko mi na fa-rovžu ni bilo več obstanka. Zamudil sem se povsod, kjer sem le nekoliko pozabil na muke in strah, ki me je navdal, ko sem prestopil farovški prag.
Sonce je bledelo. Zbledelo je prej, preden je zašlo. Velika svetla krogla je visela nad golim drevjem. Veter je postal mrzlejši. ženske, ki so se vračale s polja, so zavijale roke v predpasnike. Stare, raztrgane rute so si zavijale okrog ramen, z velikimi, štorastimi čevlji ali škornji so brozgale mehko zemljo. Moški pa, ki so vozili repo, so si pihali, toplo sapo v prste.
Z Bartolom sva jih gledala in molčala.
Čas je potekel, da sam nisem vedel.
Vstal sem ter stopil k obešalniku, da bi si oblekel suknjo. "Moram, pozno je," sem dejal.
"Prosim vas," je stegnil roko proti stolu. Tako mehko je to naredil, da sem obstal. "Nočete s starcem pokramljati?"
"Že, pa —"
"Da, tudi mi smo radi v bližini tople, lepe mladosti. Boste videli, ko boste mojih let. Mojih fantov ni doma. Sam sem z ženo. Verjemite mi, da so te minute najinega pogovora redki dogodki tu v Petišovcih. škoda, da ne kadite, želite mogoče kaj, v hiši vam je vse na razpolago."
"Ne, ne!" sem se smejal.
"No ja," je rekel, ko sem spet sedel. Naslonil se je nazaj in si
DEKLE
za splošna pisarniška dela dobi dobro službo. Mora imeti nekaj znanja v knjigovodstvu. Dobi plačo in obede. Katero zanima, naj pošlje prošnje na Box 11, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleve land 3, Ohio.

0^.
OHVf
Warranty
PHILCO
I2'/2 In. Screen
at the Price of a "10"

THAT OUTPERFORMS ALL OTHERS!
NEWEST Philco triumph with BIG picture, super-powef, and Built-in Aerial. In up to 8 out of 10 locations, just plug in and play. Handsome Walnut veneer cabinet—the Model 1403. On Easy Terms.
$2-00 A WEEK LOW DOWN PAYMENT
Norwood Appliance 0 Furniture
6202 ST. CLAIR AVENUE John Susnik
prekrižal noge. Iz odprte škatle si je vzel cigareto. S tenkimi prsti jo je ponavljal po mizi, jo vtaknil v usta. Spet je neslišno spustil dim v zrak in tihe, molčeče minute so se začele zopet vrstiti.
"Kaj je v Lendavi novega," se je spomnil Bartol.
"Ne vem' res ničesar povedati."
Stari učitelj je nekoliko po-molčal, nato pa je mimo vprašal:
"Kako bo pa dekan Jerebič ukrenil z gasilci, ki se bodo udeležili slavnosti pri židovski sinagogi?"
Postal sem pozoren. Nisem sicer pokazal, da me je s tem presenetil, vendar sem ga smeje vprašal:
"Kako pa vi to veste?"
"Če živi tu človek dva in dvajset let, potem pač ni težavno poznati vse stvari naokrog. Sicer pa je Jerebič že dvakrat pridigal o tem. Moja žena mi je povedala."
O tem nisem vedel ničesar. Mašo in spoved v cerkvi sem opravil, potem se' pa nisem zanimal za drjige stvari.
"Obžalujem," sem se smejal, "res ne vem ničesar." Nekolikp mi je bilo sicer nerodno, pa si nisem mogel pomagati. Sicer pa dobra učiteljska duša nikakor ni slutila naših razrvanih razmer na farovžu, kajti nadaljeval je dobrodušno:
"Sodnik Krampač in dekan sta si v laseh. Židi pa samo čakajo, kakor je njihova navada," mi je razlagal. Postal sem nemiren. Ne zaradi sporov med Krampačem in dekanom, ampak zaradi Brunnerjevih. Bal
UttVESTM as. SAV/N6S BONOS
sem se, da ne bi moje poznanstvo z židovsko družino prišlo pred javni forum.
"Ne zanimam se toliko," sem dejal Bartolu.
Zunaj je potegnil močan veter. Nekdo je-na cesti vpil. Pri sosedu je zažvenketala šipa. Postala sva pozorna. Vstal sem. Bartol me ni več zadrževal. Pozno je že bilo in tudi vreme se je spremenilo.
"Oprostite mi," je rekel dobrodušni starec zunaj, ko sva se poslavljala. "Srečno pot," Prižgal sem motor in šinil po cesti v veter ter se odpeljal proti Lendavi.
Moja mati je spravila že vse pod streho. Krompir je bil lep in tudi repa ni bila slaba. V hlevu je pa začela krmiti dva gudeka. Šel sem domov samo zato, da bi vedel, če je o meni slišala spet neprijetnih novic.
Drugače sem pa prebil večino dni in večerov pri Krampa-ču. Šel sem že dopoldne. Tudi Rahela je prihajala dopoldne. Nekega dne je prinesla torbico, ki jo jeBerta pozabila pri Brunnerjevih. Tako sva se dobila pr vič pri Krampačevih ob tem času. Vedela je, kdaj nimam šole ali nujnega dela. Tako sva prebila skupaj pozne jesenske dneve.
Sedela sva navadno molče pri zastrtem oknu, ki je gledalo na pot. Kaj bi govorila? Vsega tega, kar sva čutila, nisva mo gla izraziti, z besedami.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Petkovšek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
IZBERITE...
ELEKTRIČNO KUHO
za SNAŽNOST!
Elektrika je EDINI resnično čisti vir kuriva za kuho.
Z moderno električno pečjo, ostane zrak v vaši kuhinji bolj svež in čistejši. Vaša kuhinja in vaša posoda bo ostala svetlejša. Prihranili si boste delo snaženja in stroške.. Prihranili si boste čas in denar sleherni dan v letu!
Oglejte si 1950 električne peči sedaj pri vašemu prodajalcu električnih predmetov.	^
Pomnite—stane vas samo okrog 7c na dan za elektriko za kuho na ta čist,
hiter, varen, lahak način!
ALWAYS AT YOUR SE
IN THE BEST LOCATION IN THE NATION
R v I C E f
VSI NAJNOVEJŠI KOMADI VSI SLAVNI ZVEZDNIKI Pet dni na teden—od ponedeljka do petka Zjutraj ob 10—WGAR in WICA • Zvečer ob 10—WHK
'TEN O'CLOCK TUNES"
Rahela se je nekoliko spremenila. Ne? Njen ponos in mir sta ostala nedotaknjena. Kaj je tičalo v tem bitju, nisem mogel nikoli dognati. Med nama pa ni bilo več tistih nedoglednih prepadov, kakor prej, ko si ljubezni še nisva razkrila.
Na pol je sedela naslonjena na mehko naslonjalo in gledala v steno. Prijel sem jo okrog vratu. Oči ni premaknila. Neprestano je imela uprte v steno, kakor da bi hotela predreti zid. Molčala je. Lica, nos, ustnice, vse to je bilo negibno, kakor da bi gledal kip.
"Zakaj si tako resna? Ti ni prav, da te imam rad?" sem je vprašal.
•Zganila se je. Obrnila je glavo počasi k meni in me gledala. Njene oči so se mi zdele še večje. Bojazen sem čutil vedno pred njimi.	'
Počasi je dvignila roko in me pogladila po laseh. Sklonila je glavo k meni. Čutil sem, kako pije iz mene vse to, po čemer hrepeni v dolgih nočeh, kajti z menoj je bilo prav tako. Vedno znova in znova sem si jo hotel vtisniti v spomin, da jo bom nosil skozi vse življenje."
"Dokler bom živel, te bom ljubil Rahela, drugače ne morem," sem dejal.
Skozi zastrto okno je sililo jesensko sonce. Vozovi so ropotali po trdem tlaku. Pretrgani glasovi so prihajali skozi zaprta okna. Midva z Rahelo pa sva si zrla v oči, kakor da bi se prvič srečala.
Vstal sem, prijel sem jo za roko. Tudi ona je vstala. Dvignila je glavo in me gledala. Močni črni lasje so se ji vsuli po ramah. Zdelo se mi je, da je zrasla, odkar jo poznam. Otroške, mehke oblike so se spremenile v privlačne dekliške, tako da sem si moral sleherni dan do-
povedovati, da je vse to res, jo resnično držim v rokah, jo resnično poljubljem, da Rahela res moja.
Bleda svetloba je padala s ^ zi zaveso na Rahelin obraz. ja mala Židinja je bila ka o iz voska, negibna, lepa, oc joča.
Ko sva tako stala drug ^ drugem, sem opazil vedno, so ji bili robovi spodnjih vlažni. Oči so ji postajale sve lejše.
"Arpad —"
{Dalje prihodnjič)^
VELIKONOČNE POSEBNOSTI Klobuki $3.95 do $10.95 Nylon spodnja krila in nočne srajce $6.95 —^$10'^ Nylon nogavice $1.25 — $1.50 — $1.75
LUCILE HAT AND BRIDAL SHOP
693 EAST 185th STREET
lY l-BSl"
Pripravite se za
VELIKONOČNO PARAD«
PRI NAS SI ŽENE IN DEKLETA LAHKO NABAVIJO
LAMPL SUITS in TOPPERS,
KATERIH IMAMO POPOLNO ZALOGO.	-
SUITS po ^17.95 TOPPERS po SlO'95
Imamo ludi lepo zalogo finih nogavic Izdelujemo otroške PINAFORES po naročilu
MARSICH 8 RUSS
6108 ST. CLAIR AVE.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
The May Co s Basement
Da izpopolnite vašo velikonočno in spomladansko opravo-
Lepa 4 vrstna Rayon Jersey
SPODNJA KRILA
29
Mere 32 do 44
BELA ROZA
ODRA
Te fine vrste rayon jersey spodnje krilo se prilagodi vašemu životu brez grbanč . . . nudi vam prostost, ko se pripognete ali stegnete. Dvojno-prsna, z naramnicami iz enakega blaga, ki se jih lahko premakne. Natančno ukrojena za pravilno nošo.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v ponedeljek, 9. z j. do 9. z v.— Pokličite CHerry 1-3000
(Nobena C.O.D. naročila spod 2.01, davek vklj., se ne sprejme)
Basement oddelek s spodnjo opravo
k Zanesite s % ^ znani z"

"-"r
4f.
J ' ■■ ^
t ' M
ObleciWfffcon«^
Jamčef^^\
n veZk'' da držijo obliko P®
pranju in dolgi nos«-
V	ne zlezejo
V	se ne ovijajo ^ raztegnejo