«s» St. 29. V Gorici, 19. julija 1878 / m „So{a:t ixHaja *sak cetvtek in Ttlj* • pnato prejemana ifi v fiorioi na dom p* iiljana: Vse Mo . . . . . f. J. »!) Pol Ieta . . . - . „ V. ?!'» Cetvrt l**tA . . . . ,. I. .'•> ?ri oznaniiib h. j-i.nv ?ako jit ;../-o- ilankah" »e placnj< /.a j::;v:t(l:;u : •LiUip- S« mfo: 8 kr, »•« st« K.ka 1 krat <* .» <« i» „ '•> „ Z» vece crkc \tO \ll>iO)lU, SOČA Posamezne Stevilke se dobivajo pa 10 soldo? v Gorici v tobakaraici v go* sposki ulci blizo „treh kron", — v TKtu v tobakarnici „Via dclla va- serwa 60". Dopisi naj se blagovoljno poSiliajo urednistvu „Soce" v Gorici Via del Mil-mciyiov Kalistrovi kUiTTl.nadstr. n&vofc-nina pa oprnvnistvu ,,8060" v Gorici „Via acuolc" h. fitv. 429, II. nadstr. Rokopisi se ne vracajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. <— Delalcem in drugim noprmnogiiim so narofinina zuiitv, ako se oglase pri urednistvu, (¦lasilo slovenskfga politlfoiega draStva gori&kega m brambo narodiiUi pravic. Berlinaki mir. V wthoto i:#. t, in. j*? sklenil kougri$ svoje zbo-rovauje. i'ri zadnji bfji m zastopniki velrvlahti pod-pts«aU st'tlem iztbov mirovue pogodbe, liskaue naper-garaentu, takodadobi Ygaka drlczna vlastavoj t'k*pm-plar, vezan s trakuiu v dotifmh drzavnih barvah. I'od-pi-i da pogodbi ><• \rhte po francoskem aUabrtu. Prwl iklepom ai'jp je grof Andrassy izjavil spo-dobno zahvalo predstdniku knezu Bibtuarku, kaU'N'ga ueumorito prizadevaoje ni imelo druge uainrre, uego z&gotoviti in vtrditi mir. Pa tudi uem&kemu cesarju in njeguvi ca&reki 4lru2ini se je zahvaltl za njihovo b)agoht>tnos>t in gostoljubnost. liiutz Bismark je s toplimi bpsedami odvrnil za-bvalo iu j*» na to t-klenil sejo ob 4 uri popoMnu. Ub U. uri zveCer je bilu v beli dvoiani kosilo k iriove*u; povabljenth je bilo 172 oseb. Princ na-feleduik je pri t»-j prihkt bra! sledeLo napitnico: Nade, ti k.itcnnu sent pc«d mrspcfiu doi v ce-sarjeveiu iwonu pu4«»ta\ljal slavm» drlavniko, Awawc pri koi3gr«t«u, m se viesni^ile; mir, pu katerem Ev» rupa tako yoroCe brepem* veufa vaSe |iri/.adi!\ftnje.-— I/ra^evaje cute *voj«ga visukkfga zave/aiika, da pribaranta Se kak Ciper;—a Ju-«o>lovan se do till dob tudi odpofije, frnogorskim in j srbskin» sokolom se pridruiijo s podvojcuitn poguraom pod varatvom knlturuih uarodnv zasvobodo dozoreli Bui- i gari:--zopet bo roSljalo in ropotalo, bo bliskalo se in gromelo ob sivcm, fastitljevem Balkami, zopet potefic v potokib jugoslovauska draga kri. da izbriAn zadnji made/. fiOO letupga sramotnega Buz»»nj«tva—in po tern, upnino, bo orijentalno vpra^anje koueino reseno — v slavo in blngor Slovanom. Toda pustimo zgodovini svoj naravni tek in 0-glejmoai malo,kakodalefijedozoreloorijentalno vpra-Sanje na berliiiKkein kougrcsii. Berllmika pogodba ^teje 64 c-leuov. Uradui tek.st je ti«kan na 23 polah.-~Tu podajamo kratek posnetek posameznih pogojev. 1. flen dolocnje,da bo Bolgarija a\tonomna knezevina, pa da bomorala Sultaiui tribut pla?v se ima v krajih z meSanim prebivalstvom poprej pnse'lmo pnskrbeti. 5. til Vsem verospoznanjem vBol-gariii je zagotovljeua popolna avtboda. 6. ftl. Dokler ne b-i konfan arganiLni red, bo oskrboval de2elno u-prav'j v Bolj»ariji en nwki komisar. Zarad koniroleso mi piidru^eni en turaki komisar iukonzuli volevlasti. 7. mesecev po knezevi volitvi. 8. Cl.za Bolgarijo osta-nojo v veljavi vse doscdanji* kupfiijske pogodbe, pre-povejo se prehodni (transito; coli; v kupfiijskib zade-vah se ima z vscmi narodi enako ravnati. 9. L1. tribut bolgarske kne2«vine dolofiijo podpisane velevlasti z ozirom .na srednje dobodke zadnjih treh let. 10* CI. govori o zeleznicah. 11. A, dolocuje, da imajo Turki kfsezevino izprazniti in da se imajo trdnjave podreti. Vojui materjal o.stane Turkom. 12. t\. Mobamedanci obdive svoja posestva. 13. Na juzni &trani Balkana se ihitanovi di'ida z imeuom „vzhodna Rumelija, ki bo podloilua nepoircduji politifni in vojaSki oblastl Stiltauovi, pa bo imela avtonomno administracijo pod enim kuezom, nadguvernerjem. 14. 41. doloCuje natan-fue m«'je vzhodne Kumclije. 15. fil, Sultan bo imel pravico, btaviti trdnjave na mcjah in imeti v njih vo- jake za mejno brambo; notranji red bodo vzdricvali ^Miu-rova strast ne pozna nobene meje. Sledujic posredu-je zendarmerija, pobere orozje, odzene katerega v hlad i. t. d.— In drugi dan po stari navadi nadaljevanje—zo-per odloLno zu pa novo propovetl. Kaj postavu, kaj o-blastnije in njibove prepovedi, ko gre krCmarjem v ncnasitljivi zep—zaslopljeni inladini pa, ki se prieaa-kih prilikah Ce dalje huje surovi—i/. zepa! Stare na-vade treba ohraniti, naj m tudi razvade, mislijo nekateri; tega pa ne preudarjajo, da so imeli naSi starSi in pradedje bolj^e Lase in da tudi mladina ni bila takrat §e tako pokvarjena in tako sprejemljiva za demoralizacijo, kakorSna sc v novejsi dobi v najrazltf-nejsih oblikah Siri — da mirnega, poStenoga cloveka kar groza spreleta, ko s!i5i inhere osramotnih cinih, ki se v mnogih krajih godo posebno pri javnih ve.se-licah.-7 Sagre so zares stara razvada, koje ohranitev ne dela danagnji dobi sploSnega napredka (!?) gotovo najmanjSe fasti. Oe sc pa 3e Sagre poveltfujejo s 6ini oCividnega kruhoborstva, kakor se je to godilo preteklo nedeljo v Reniiah med veljavnimi mozmt. dalje z upornostjo zoper postavne oblastnije in slednjif se surovo silo,—potem, refemo, je skrajni tias, da se te baze htupcCih veselic ali popolnoma in za vselej od pravijo, ali pa vsaj v naj tesnejSe meje potisnejo. Ko-I mur ni na&e mneoje po godu, temu odgovarjamo jasno in razlocno: Kdor ieli omike, nemore zagovarjati su-rovo&ti. Iz Kornna, 14. julija. (0 pospeSevanji cerkvene glasbe po narodnih a5itcljih. [dalje in konec,]). Ako hoCemo tedaj, da bodo nurodui ucitelji res kaj storili v pospeSevanje cerkvene glasbe, potemjeratjno treba, da se gleda uze po u&iteljiscih na to, da dobodo kan-didatje umnega muzikalnega uCitelja, kateri bi naj delal na to, da si pridobodo gojenci zmoznost cer-kveno petje na dostojennafiin spremljati in dobro preludovati.*) A to Se nij dovolj; treba tudi sredstev, ako hocemo, da bode poduk v orglanji vspeSen. Spominjam se, da smo imeli uCiteljski kan-didatje v G. le en harmonij; v eoej uri je vsak jedva 5 minut priSel na vrsto; imeli smo muziko samo 2 uri na teden; ali je bilo potem takem raogoce, da bi se izurili v orglanji? Ne, — dasiravno smo imeli jako vesccga ufiite^ja. Upati torej je, da se v pri-hodnje bode tudi v tern na bolje obrnilo: vsako uLi-teljiSce bi moralo imeti veC instrumentov, da se na Djih kandidatje vadijo, ker le vaja dela mojstra. — Glede naCina poduLevanja v muziki, menim, da bi bilo prav primerno, ko bi se izvolila kaka takova Sola, ki meri bolj na izobrazitev cerkvene muzike, tudi bi bilo dobro, ko bi kandidatje veckrat cerkvene pesni igrali. Tako zadob6 spretnost v spremljevanji cerkvenega petja. Da si privadijo pa tudi nekako rofinost v pre-ludovanji, je treba velike pozornosti. NiC nij te2ega v muziki, kakor pravo preludovanje. A ne upajmo, da bi se kandidatje v stirih letih tega nau-cUi, saj pravega preludovanja, kakor ga umetaost tirja, po vecem §e sami, muz. ueitelj ne znajo; kajti pravo preludovanje mora delati pesnimi, ki se pojd, umetno celoto. V Gorici je BSlav6evu pevovodja unicus, ki preluduje, kakor umetaost zahteva. Nij treba sicer, da bi moral biti vsak ucitelji muzike na u5iteljt§& isvrstcn preludijst, a zahteva naj se od njega vsaj, da se trudi priblizevati se dobremu preludovanja. — Kandidatje naj dob6 nDie Orgelschale fur Praeparan-den*, iz katere naj se pridno vadijo. Ko se izvez-bajo, dado naj se jim tezl komadi iz kake druge knjige. Tak6 je delal tudi g. Hr. v Gorici, ko smo se hodili k njemu ucit. Se zdaj se spominjam kras-nih komadov, katere smo pod g. Hr. igrali, n. pr.: Elsasserjev n0 Haupt voll Blut", fuga: „Durch Adam's Falltt, itd. Kaj pa Kittlnovi, Frescobaldi-jevi i. dr. preludijil Komu ne pretreso srea globelja ti umo-tvori neumrljivih muzikalnih korifej I Tako od lazega do telega postopajoc, pridobili bi si kandidatje u2e lepo spretnost v igranji. Po tem pa naj se peljejo k orgiam, vadijo saj se, r&toti pedale ter aeznanijo naj ' se s konstrukcijo orgelj, ker je to za ufttelja vafna I re*. Kakor imajo kandidatje IV. leta prakticne vaje v drugih solskih predmetib, tak6 naj bi je imeli tudi v — orglanji. Jaz menim to tako: Kandidatje naj bi svojega muzikalnega ucitelja — ki jim mora biti, sc ve\ vzor — prav pridno hodili posluSat, kako da orgla. Od casa do casa naj bi kandidat dobil nalogo: pri sluibi bozji orglati. Njegovi kolegi in muzikalni uditelj naj bi ga poslusali. Po koncanej sluzbi bozji naj bi sledila kritika. Takovo ravnanje bi kandidatom jako koristilo. In ce se uze pri vseh drugih prclmetih tako dela, zakaj bi se ne pri muzikalnem poditku? Take in enake vaje bi morali dobivati kandidatje | IV. leta tudi v pctji. Ker moram gledati, da skoro [ prtdem h koncu, naj *amo omenim, da bi \*\U jako I dobro. ko bi uciteijiki kandidatje n. pr, dobivali na> logo, kak kor voditt, da bi se urili pogreike. ki se vrivajo bodwi pri cerkventin ali bodisi pri posvetnem petji, koj iztakniti ter da bi si jjploh pridobivali v*e I lastuo^ti dobrega pevevodje. I la s tem skonfujera svojo prvo razpravo. Na- I pisal sem uekaj nvojih tui^lij katfrib uikoniur ne | vrivam. Tuliko pa sinelo refem. da le po tenu ako I se homo trudili, da botlo iz ufrtHjtfi'- izbajajoLi go-I jenci uze dobri organi*»ti in pevovodje, le po tem pra-vim, bode mogo^e, da se cerkvena glaxha po narodnih uciteljih razevete. P. S. Ko &em ravno hotel ta dopis „SoLi* od-poslati, dobim \rnww od pnjatelja iz Kopra, v kojt*m mi naziianja, da je pred »ttnnajicinu dnevi priM zjpet drug ministprnk uka/, tiamret, da se .i prihodnjiiti le* torn naj /arm; .strogo in temeljito podiuVunje v - VKiLINC po na^ib uiiteljHcih, defi»itivno izbar-nivSi orglanje. Ako je to istma. po tem uuteuji* to r»?inist. ukaz od l!*. snarcija t. 1., po katerem w» do-loC-Bje nfui «'rtez v orglanji po u^itetjBcib, t'adno, zares (Eudno! A kaj obfetu narudu ta tiajnoveji mini-nU:vs)A itka/, kaj nam narodnim «tvat»*Ijt*m V Kratek odgovor: Narodu ob«*ta -¦¦ popoien propad reikvene glasbe, a ueiteljem - - mizerijo! Kajti utiteljt nezmozni orglanja. ne lx>.b> niogli nic storiti v pov-zdigo cerkvene glasbe. A ker ne bodo inwh k* orga-nistovMkrga dohodka. s'koro da oe bodo niftgU isveti. UCitelj^ke plaCe so res tako borm>, ila je t«**ko i*a:no z njimi, brez pri^trafi^kiga /a^luikt, »bajati, D>si bi se novodobni u(ileiji radi znehih oivhutja ker urn ta u«' dela popolno svobodne, ampak ra/tex* na nas du« hovsko oblast, prihiijeui smo vendar nrglariti vi pove* danega vzroka. Ako w tedaj uzs in ussk naCm u-cenje v orglanji odpravlja iz na*ih ucttt-lji>A zboljlale bi se naj vsaj tako uCiteljske plate, da bi ueitelj lahko zivel brez kakovega portranakega za^luzka. pa «aj tudi >oi>ka postava pravi „l"ctf'lji in podui'Uelji morajo biti tako pi u am, da lehko tudi brez po:»tran»kega ju-sluzka »ebe iivijo in lehko tJiruiino vzdriujejo." Dostt, kaj bo iz tega, videant consules. Albmua. fz Benetk, 8. juUja. flzv. dop.) K poro&iu, katero bte priobLili v zadnji stevilki o protiarstrijskt demonstraciji pred bteo tukajdnjega avstr.-ogerskfga konzula, naj dodam 5e, kaj se je putem godilo. — Drugi dan so se zacele ostre hisne preiskave in razni individui so se prettliii v hladne sobice. Mesfaai in uradi vsi obzalojejo te cine in razee imenite osobe so izrazile konrulu svoje obialovanje. Tudi tukaj^nji sindak pisal je koozulu pi*imo, v kterem oblaluje cev» secni dogodek, ki bi lahko veHko skoloval inestti. ktero se Luje zmirom itnenovati uljudno in go^toljub-no: pravi. da on in tudi vsi some^cani soglaano ob-sojujejo surovo obnaianje demon^tractor ia da Bene* cani uijso uzrok tem Cuiom. Stanovanje konzula pa jedal Municipij takoj v prejSnji sun staviti. Konzul je odgovorii na sindakovo pi»mo jako prijazuo, ter zagotavlja, da je prepriiao, da Beuecani mmaja mC o-praviti a postopanjea nekojih aemirueiev. Ostre graje je vredna tukajinja vlast, da pusti sebi pod no&om takove nevarne demon^tracije vriiti se, pa ne stori vse popiej, da bi zaytecila tolike ue-zasli^ane nerednosti. V nedeljo T. L m. so demostrovali tukaj na ve-Ser proti 3modkam. Veliko mUdeuicev se zbere pod prokuracijo, vsak s pipo v ustih; tako j-etajo, med tem ko vojaska godba svira. Straie so bile tem demon* strantom note bale v»*dno za petami. Toiilo se je proti slabim smodkam, in proti povik&mji dav^cine na ta fabrikat, kar je prav po pravici pntolbe vredno^ ker smodke ne morejo slab§e biti, kakor i»o ravno tu. S takimi demonstracijami hotejo dostii, da seodzdaj le samo duhan pUii. kar gotovo ne bo pogodu rcziji, ampak jo utegne primorati, da smodke poboljSa ali pa jim ce&o zniza. J. Politidni pregled. HrTaski zbor je preteklo saboto skk-nil svoje kratko zborovanje. Cesarski reskript je bil na raznih tnestih z obeno pohvalo sprejet. Dezelnizbori avsuijske polo vice bodo nekda odprti 24, septembra. Poprej pa bodo Se nove volitve za nekatere zbore, kakor na Sta-jerskem, KoroSkem in dr. —-CesarjeviS Rudolf pojdc cez dva ali tri tedne v Prago, kder se bo dalje casa mndil. — Orof Audrassy se je vrnil v nedeJjo na Duuaj; sprejela ga je na ko-lodvoru njegova druzina, — tija so ga prisli pozdravljat tndi nafehiiki njegovih uradov. Go-vori se, da je privolil v zasedanje Bosne in Her-ccgovine vcein"ina s teni namenom, da bi od one strani nstavljal se Madjarom ncvarnemu zedi-njenju Slovanov. 0 tern priuasa' „ Augsb. AUg. Ztg.* sledeco jako zaniinivo vest: „Ko jc grot' Andrassy — tako pripoveduje raagjarski dopis-nik — bil ostro interpeliran od necega prijatelja zarad boscnskega vpraSanja, odsel je tiho v stransko izbo in prinesel prccej oguljeno knjigo nazaj, ter jo odprl in pokazal knjigo III., pogl. 2, Tarn se je bralo. Naseljenje Magjarov v Ev-ropi je bila najveeja nesreea za siovanski svet. Ta narod se je zasadii kakor zagozda mej nje, luril Slovane od Sloranov, naredil, da so Cut zveze mej soboj izgubili, tako da je od taSas naprej vsak siovanski narod le za gvoje omejcne intervso zivel.B Prijatelj Andrassyjev pogleda naslov knjige, in vidi, da je to zgodovina ce§-kega naroda od Franca Palaekega. „Veliki Ecski zgodoviuar", rvkel je Andrassy dalje, „mc u& magjaisko politiko delati. Le iz Itosne ven se da nasproti delati temu, da Be Slovanje zopet nc zjvdinijo !rf (f'e je to resnifno; po tein gre vsa namera niagjar>kega drzavnika cdiuo na to, da se o-slabe siovani, da se zapreci njih ze-dinjcnji*. Audrassy-ju je uze marsikatera iz-podletchi, inn bo tudi ta. Minister Auersperg je fid 10, t. m. na poletni htad, Stremaycr ga nadomestuje v no-tranjih zadcvali. Tudi tiuaueni minister de Pretis je hd v Wartenberg- Tedaj poeiva notranja po- j litika. Tern b«lje se opirajo zdaj vsc oci in vsc i lmtSi proti u\>tnj-ko-tur.ski meji, kder se nabi-rajo na*e vojue cete pripravljaje se na vbtop v Boaao in Hereegovino. Iz Broda se poroen, da pojdejo naLi 20. t. in. t'cz raejo. V Zagrebu in v raznih krajih v Dalmaciji pripravljajo za to priliko primerne slove&nosti. Turiki guverner v Banjaluki je po nalogu Porte ijudstvu pjvedal, da prestopi avstrijska vojska z najprijazniSim namenom tursko mejo in da so razmere med tursko vlado in Avstrijo najfeoIjSc t!). Guverner ukazuje vsem o-krajnim kajmakatnom, naj avstrijsko vojsko pri-jazno sprejtttu. Tudi bosenski ustaSi so pri volji avstrijskemu osvoboditeljskerou poveljstvu pod-vreii se. h Serajcva so dosla tudi poroeila o tniruem polozaji. 0 kongresu porocamo obsirno v vvodnem elanku. Tu naj le do»Urimo, kar smo posneli iz mnogih Hstov, da je njegov uspeh skoro pov-sod naredil prav slab vtis — le na AngleSkem ne, kder so vruivSega se Beaconsfielda z nav* dusenjem sprejeli, Kaj bi ne ? saj jim je jako po ceni pridobil ne samo bogati otok Ciper, am-pak tudi neomejen upliv na Halo Azijo, kder bode zdaj Angiija lahko po svoji volji gospodarila. ga je nenadoma doletela: 15. t. m. popoldne je 62 letai, §e jako krepak moL zadet po mertvudu izdihnil blago du§o. V Gorici, kamor pripeljejo racrliCa, bode nocoj ob 6. uri velikansk pogreb. I)asi so Ysi udje njegove rodbine zakopani v druzinski rakvi v Trstu — izprosila je tukajgnja evangelijska obfiina, katerej je ranjki Hektor b. Rittcr ustanovnik, da bode on na tukajSnjem pokopali§Li zakopan. Hektorjevo zgubo bode hudo obCutila Iiitterjeva rodbina — pa tudi de-zela bo oMalovaje pogre§ala veljavnega moza in veli-cega dobrotnika ubogih. Bodi mu zemljica rahla 1 Razne vest! t Hektor baron Ritter je uuierl. Ta nepn-fckovana, itlostoa vest se je predv6erajLnjim zjutraj naglo razSirila po vaej Gorici in je budo osupnikvse vile in niie kroge nalega roesU; saj je bil ranjki ne samo takaj, ampak po celej deieli znan, bodi pobla-cej nidodarnosti, bodi splok po odlienej veljavnosti. Hektor baron Ritter je bil naCelnik slavne firms Bit-teriev. veleposestnik in najwiji obrtnik v deieli. Nje-ge^:a papiraica y Podgori, njegove obSirae tovaroe, njegov: miia v Straiicah so znani daled iez deielne in drfavne meje. „ Ranjki je hlim 27 let predsedoval tukajinji tr-govski in obrtnijskk zbornici; dezelni poslanec je bil ves fas od zafietka ustavne dobe do zdaj; zarad njegovih raznovrstnih zaslug v prospeh javnega blagra imenovalo ga jc Xj. Yelieaustvo doamertnega uda go-sposke zboraiee, podelivsi ma tudi red zelezne krone IB. razreda. Zaduje dni se je mudii v zdravatvenem kraji Kaltealeutgeben, okraj MOdling, priDunajj, kder ie hotel v mrzlih kopeflih krepiU 8i adravje, A Bmrt Za uboge druzine v vojaSko sluibo poklica-nib reservistov nabirajo milodaro v Trstu, v Ljubljana in dr. Tudi v Gorici je zbudil to blago misel neki gosp. Rubclii, ter je podaril v ta naraen eno svojo sliko, ki se je na loteriji oddala za 90 gold. Le na-5emu ljubeznjivemu „L' Isonzo^ se nefie posreCiti ved-no drezanje, da bi dezelni odbor, ali vsaj mestni mu-nicipij v rokc vzela nabiranje uiilodarov. Dezelni odbor je te dni resno razpravljal to vprafianjo in Blednjic izjavil, da ne spoznava Se potrebe, da bi so pod nje-govim vodstvum napravila bira tnilodarov v norooC za-pu&cenim, revnim druziiiain reservistov. R«s je, -~ tako blizo opraviLuje dezelni odbor svoj sklep — daje vsaki dru7.ini ncizmerno teSko, lo-fiti se od svojih soroduikov, kateri morajo iti v vojnih (asih za svojo znstavo; toda od kar je postala vojagka sluzba splo§na dol^uost — se tenm ni izogniti. A u2e postava o vojaieuji Bama je previdiio oprostila vojafikc sluzbe one mladeniCe, ki so druzini neobbodao po-trebna podpora. Poklic v vojno sluibo pretrJSe mnogo vezi mej-sebojne vdauosti in ljubczui, a temu ni pomofii; prav §kod-Ijivi uasledki tega poklica se pa zapazujejo samo v ttBtili dru^iuah, katerih vojaki so postali njih edina podpora Se le po vojact'iiji vsled pozuejih dogodkov. Tuki slutaji pa se raorejo smatrati — kot izjeme in nikakor ne kot pravilo. Sedanja mobilizacija je le delna in nobona pristojua oboinhka oblastuija ni nazuanila deMnemu odhoru, da bi se vslcil njc katfira dru^ina pogubita, tudi ni nobena obiina pm.sala, da bi m v ta nam kaj pieskrlu'lo, Doklcr ho tcdnj na zaucsljivi podlagi nc$ doka^c kaj iiasprotnc^a, mora se misliti, da Skoda v diu2inah posame/.nib obem ni §e tako znamenita, in vsaj ne taka, da bi jej ne mogli sosedje, ali doticne ohLiue miw v okoin priti; tako je na pr. v Gorici od kakili 70 poklicanih reservistov samo osem glav dru-}am\ ali ofrrtov in tudi o dotifinih 8 dru2inah se no more refii, da so popoluoma siromaSac. Siccr pa se more dezelna potnoc zahtcvati Se le v drii^i vrsti, kedar uamrec v primerljajih sploSnih ne-stior ne morejo veC obcine same pomagati; zdaj pa bi ne bilo ni primerno ni prevldno, da bi dezelni odbor zastavil svojo veljavo za tako biro; ekonomicne razmere so pov&od po dezeli pre^alostne in prebivalci morajo za marsikaj skladati in marsikatero Skodo pre-terpeti. Izgled drugih dc^eluih odborov ne more biti v tej stvari merodajen, dokler ni dokazano, da so pri nas enake razmere, kakor v dotiCnih deiclah bodi glede na Itevilo poklicanih reservistov, bodi na po-sebuc okoli^ine njih druzin. Sledujic se je v sedanjem poloiaji po pravici bati, da bodo kmalo resnejSi dogodki zahtevali mnogo denara in izvanredno delavnost deieluega odbora v podporo obcinstva.a Pseudo-italijani. Tako smemo povsej pravici imenovati nekatere goriSke La hone, kateri se v svo-jem po nedoslednosti, kruhoborstvu, perfidnosti in ena-kih Hneprecenljiviha cednostihodlikujocemBeorgaau—-osabno sopirijo z liberalizmom in z italijansko kultu* ro, dasiravno cedalje oeituejfie kaiejo, da niso niti pea zajeli ni od enega ni od druge; kajti ako bi le kaj pojma imeii o piavem liberalizmu, ako bi jih bila ku.tura, bodi uie laska all kitajska, le malce otesala, ne mogh bi t»e nigdar tako dalec pozabiti, da bi brez najmanjsega povoda s tako ostuduimi, surovostimi pi* tali Slovane, kakor se je to zgodilo v Stv» 80 lista, „L'Isonzoa pod naalovom; »pseudo-zingaria. — Da se nasi & Citate^ji preverijo o liberalizmu in ; kulturi honzovih patrouov, naj jim tu damo kratek ! prevod doticne vesti? wOd predvcerajSnjem se vlaCi po mestuih ulica'a druzba ciganov—moi, gen in otrok, buje umazanih od prasca, ki se po blatu valja, na-dleznejsih in sitnejsih od muh v toplih dneh meseca jubja.—• Ce pravim cigani, reCem bclj zaradi tega, ker se navadno s torn imeaom krste one druhali oomadov, ki beraCijo od dezeie do de^cle ter priliCao brez do-voljenja pograb|jo, kjer kaj tujega najdejo* Toda ti, o katerih govoriin, so Slovaui, ki so mcrdft sera pri-Sli, da nam pokazejo vzviSeno stopinjo olikanosti, do katere je dospel njih narod in da zamoremo predoku-siti sladkosti bosenske okupacije itd," Tako piSe list, izhajajoft v dezeli, v j'kateri ivfi velika vefina slovanskega prebivalstva, listy kateri je v poprejSnjih letih pri raznih prilikah zagotavljil svoje spoStovanje do druge naroduosti, kateri je nekdaj vvodne eianke pisal o nepozabljivcm na3esn dr. Lav-r iC-ul—Po eni ciganski druziai, ali vzemimo, da tudi res ni ciganaka, ampak Ci6ka ali katerakoli, kisi jepri-vadUa cigansko narayo in ^iveoje—.aoditi o celetn ni* rodu, o Slovanih sploh, to je uze najnesr&ttraejSa per-fidnost. Kaj bi rekli Isonzovi pogteooviei ako bi bo-teli mi po krvclofinih tolovajih v Abrucah, ali po izlakvanih, raztrganihi v najveii ne^ vednosti LiveLih Lacaccnih soditi o Italija-nih sploh?—Pobje bi v zolfi, v strap pomakvali raz-dva^na peresa, da bi nas zavraCali. In mi ? Mi po-znamo svoje nasprotnike in ne ra&uuimo njihovih su-rovosti italijanstvu v krivdo. — Tako, kakor Isonzovi patroni,—ne pi§e olikan Italijan; tako piSe le ostuden renegat, kateri vtaplja svojo brezzna-Cajnost v zagrizen srd zoper vac, kar ga spominja na njegovo korenino, na slovanske pradede in soroduike, kateri spakuje svoje staro slovansko irae na ffic" v itaiijanske pokveke na nig" iu na „ ig gi" ter bi svojo lastno slovensko mater po glavi teptal, ako bi se ne bila ona sama v svoji 2enskl slabosti vdala poptujfie-vanju. Nasi nasprotniki—iraeoujemo jih tako za* radi casnikarske dostojnosti, das) se vddejo kot naj-strastnejsi aovrazniki—¦ n i so Ita 1 i j a n i, to jim po-vemo na vsa usta, pravi ItaiijanlbisesramovaU takih surove2ev, oni so-pseudo-italijani. Nasledki zopet vpeUanihmestoih „iageru se uLe zaCenjajo kazftti. Na gagri „pod grapo" je bilo ukradenih fietvero Zepnili ur. Miuolo nedoljo pa pri sagri, na starem tergu so se odlikovall mestoi no-stopafii s tein, da sta bila dva v poznl nocl preneao-na v boluiSnico vsled — klanja. Magistratu Be sme smelo cestitati, da zopet dovoljuje tako imenovane mest-ne Sagre, kjer se zbira pravi wcvctu goriSke mladl-nc. Prihodnjo nedeljo bode zopet enak plea na Karo-nji pri Rajhu. Petiniodemdoietleten tat, je bil zasaCen to dni na polji necega kmeta v St. Roku, ko je nanjlvl zcliSfe kradel. Slabo spricevalo za Btarega moto! Strait je udarila v nedeljo po no(i v Mlrni v kopo slame, kl jo koj pogorola; druge neBrofie nl bilo. Lalostna nada prihodnje mUdino goriftke ne jc uj!c v drugic nokazala ininoli poudeljek. Sodomlotnl deftek Uossi seje igralna zeljenadnem tergu in ko pride mimo sin c. k. svetovalca g. P., zadero se prvl pro* ti temu in mu zabode no*ic pod oko. Upati je, da rana ni nevama. Polioija je zaperla te dai necega mlzarja ker je buje na Burnu kot elen zadnjih nesramnih italljan-sklh demonstracij proti Avstviji, Prav tako! take ticke je tieba djati pod kjuC, prej ne bo mini, Zlodin. Due U. t, m. po noCI je neki slabo* glasni B. z nozem zabodel feldvebelja tuk. polka We* ber tako nevarno, da so ga na pol mrtvega prenesli v vojasko bolnico.—Rogovile2 je v zaporu. Iz kopalifida za fikrofolouae otroko v Ora-du pozvedamo, da se tarn zdravi tudi mnogo otrok slovenskega rodu iz okolice GoriSke, kar nas jako ve-seli, Ker so pa stroSki veliki, obrnol se je doti&ri odbor do milosrenih ljudi in po prizadevanji gg. c, k. okrajaega glavar v Tolminu in tarn, zdravnika g. dr.a fiabarovica so darovali v Tolminskem. okraji gg. c. k. okr. glavar f. 5, zupan Kacafura f. i, 2upnik Krage\j f. 3, M, Dr. BabaroviC c. k. okr. zdravnik f. 4, Mitotic c. k. davkar f. 1, Gironcoli c. k. adjunkfc f. 2, zl. PremerBtein, notar f. 2, Cigoj, kancelist f. 1, Pitamic c. k. apel. evetovalec f. 2, J, Devetak, obti, svetovalec f. 2, A. Pizulin tergovec f. 2, Pagliftruzzi, 2upan v Kobaridu f. 2, Voiertf &mn v Kredu f. 1, Djminko, ueitelj v Kobaridu f. 1, Oerv, vikar V La-gehf. 1, Peternel vikar f. 1, GuS obC. svetovalec f. 1, obCina Kobarid f. 6, obc. Dreznica f. 8, Breglnj f. 3, LibuSciuo f. 2, Iderskc f. 2, Kred f. 3, Sedlo i 2. Skupaj f. 54. Daljni doneski naj se blagovolijo po* Siljati si. odboru za Skrofolozne otroke v Gwuta vGo* rici* P. T?. Joattnos Baptista k saaata Gruoo oapucilius, katerega jedno pridigo smo nedavno pri-obcilt v naSem listu, je bil jako originate^ pa tudi temeljito uten in prebriaan mod o svojem M. To se vidi jasoo iz njegovih knjig, kar sicer tudJ uCani Kopitar priznava, rekofi; Ubrigens ist der Pater ekl sehr jovialischer Mann, voll Belesenheit und Bistorien, citirt den Cicero de Bivinatiohe und den Ovidiua, neben S. Gregorius und der Apokalyae etc* Joannes a s. Cruce je izdal v teku 16 let, od 1. lWl-~Het\ petero debelih knjig v cetvorki, t j. predige za vse nedelje in praznike v leti, paaegyrflce na ivetnike in svetnice boije posebno Slovencem anane, potem raz* liine ogovore za vsako mogooo prilolaost Na sviuo je dal svoja dela na strofike nekaterih vsehvale vred-nih mecenov, izmej katerih imenujerao Jurja Zigo irrofa Gallenberg-a, Franca Alberta barona Pelzhofferj a in Petra Antona Codelli-a, patrioija na Kranjskeni in KoroSkem. Prvl dve knjigi je dal natisfiit vBeujtkah 1. 1691. in 1895. druge tri v tyabbam 1898, 1700. in 1707. P. Joannes je zivel x dobi Blovecin pradi-garjev, za casa italijanskega Pavla Segneri-a (t 1684) in nemSkega Abrahama k saucta Clara (f -lt09),, ka-, terih duha se je bn havze^l. Da W nas jeaik bil ta-1 krat boU vgto)«n» htt |Ji Iwwwr $(rtovo stgwafJsl 8b|* neri, tako pa je v na§em slovstvi to, kar v nem§kem Abraham a sancta Ciara— si licet magna componere parvis. Vsakako pa ima P. Joanez za narod slovenski veliko zasluge, on je redka prikazen svojega Lasa, in njegov namen je bil obcni potrebiinzelji vstrefii, inej duhovni cerkveno govorniStvo povzdigniti ter veselje dc tega jako zaneraarjenega predmeta vzbuditi. lo mn S8 je tadi posre&lo, ce poraislimo, da so ga ne dolgo za njim prilicno veliko posnemali, ter da je uze njegov sovremenik in pregledovalec njegov predig. P. Hippolyt iz Novega mesta, rofien trijeztfcn slovaicek bil zlozil, ki je bil posebno pridigarjem namenjon. P. Joanezove predige so mnogoverstne, se odlikujejo po originatoosti in nekatere so vzgledne po osnovi in vsebini. Tudi v kuUurncm in historiinem obziru so te predige znnimive, sosebno cetrta knjiga, v katerej proslavlja neke kranjsko plemenitaSke rodbinc, kjer memogrede opianje turSke bojc ter naSteva razne bra-tovitine, ki so bile takrat centrum poboznega zivenja mej Slovenci. Iz kratka Joaunes a sancta vCruce za-sluzi vecjo pozornost, nego kedo misli. Skoda res, da o tako interesautnem moii malo ali nic wmo. Da je bil Vipavec,to je gotovo, akedajscjc rodil, kakov mu je bil priiuick, kje je studiral etc. vse to jc ne-znano. Stopivsi v kapucinski red in samostan je imel svoj sedei v vipavskem Krizi (odtod: Joannes a sancta Crnce Vippacensi), kje-.- je bil 1. lo:J7. na stroSke Friderika grofa Attems-a kapucinski samostan s eerk-vico vred sezidan. Sicer pa je Joanez veliko liodil kot predigar stirske provincije okoli po Gorkskem, Kranjskem in Stirskem — bil je narodni predigar. V beli Ljubljani je tri cela leta predigovd, kakor sam pravi v zadnji predigi Setrte knjigc, ter sdovo jemajc pravi, da ne bo nikdar pozabil na „zlahtuou nuvsto ljubljansko. V Ljubljani je tudi stopil v tistih letih t osnovano drustvo nAcademia operosorum Labaceu-8iumazimenom-PromptusK. Umrljcv Gorici 1. 1711. B—c. Milodar. Nj. V, presv. cesarica Marija Ana Je Magovoljno podarila 100 gold, podpore za nohaiijo opravo novo cerive v Sedln. Boris Miranovih pesmi ponemfienih je prislo nekoliko na svitlo v prav licni, elegantno tiskani knji-lici, ki se dobiva za 50 kr. pri uredniStvu Zvonovem (Redaction des „Zvona, Wien, Waking, Zellerliof 0). Morebiti bi koga /.animalo, pravi „Zvonu, kako lice ima slovenska pesem v nemskem prevodu, za katcrega prevzame pisatelj sam vso odgovornost, takim je ta knjiZica namenjena. — Priporodamo jo prav gorko vsej slovenski inteliigenciji. Baron Weberjevi pegpolk, ki je bil v Gorici blizo 4 leta v garuiziji, zapustil nas jc pretekli pondeljek. Mestna godba, zupan (!) in podzitpan in ogromna mno2icajespremljala ljube, mime goste, ka-terim smo se bili uze tako lepo privadili — do ko-lodvora, kjer jeposlavljanjemejsorodniki, zaljuLljcnci in prijatelji pronzrodilo nekatere prav ginljive prizore. — Posebno mej castniki je bilo mnogo prav prijetnih in ljubeznjivih moz, vecinoma Slovanov, s katerimi smo se prav pogostoma v veseli druzbi radovali in po ko-jih se nam bo se dolgo toZilo. Bog jih spremljaj in sreea junaSka! Mobilizacija. Iz Ljubljane se pise 15. t. m. nTriester Ztg.B Kranjska spada gotovo jmej one deze-le, katere je delna mobilizacija najhuje zadela. Kazvcn 7. 19. in 33. lovskega bataljona, vojnega polka baron Kuhn St. 17 in treh dopolnitveni'a kompanij istega polka, katere ostanejo v Ljubljani, je bilo poklicanih mnogo reservistov za artiljerijo, kavalerijo, pionirje, za vozove in saniteto—vseh skupaj gotovo okoli 7000 moz. Vsled tega je mnogo zen in otrok revscini pri-puScenih in nastaja silna potreba, da jim premoznejse prebivalstvo na pomoL priskoci. Druzba patrijoticnih moi iz vseh dezelnih strani si je tudi uze nalogopo-atavila, milodere nabirati v pornoc1 zapu§cenim druzi-nanvmobUJzovanih vojakov.,-- VLeraj jutro ob 6. uri se je odpeljala z reservisti dopolnjena polovica 17. infant, pol'ia baron Kuhn pod poveljstvom polkovnika Prieger-ja, zveCer pa druga z reservisti dopoljnena polovica pod poveljstvom Oberstlieutenanta Braun-a v Sisek. Obakrat se je nabralo nad, 5000 ljudi na ko-lodvoru; z navduseaimi ^ivioklici so [slovo jemali cd domacega polka.—Dasi smo videli tu pa tam solzne odi—bili so vendar vojaki jako navduSenega in patti-joticnega huha. Dunajska borza. Enotni Ati. dolg v baokovcih . Enotni faZ. dolg y sreb'ua . * 2lata renta....... 1860 dr2. posdjilo . . . • . Akeije narodne banke . . . Kreditne akeije...... London ......... Srebro ......... Napol.......... C. kr. cekini ...,,.. Driavue marke...... 11' l '' ' ¦ . ..m 18 jubja 65 gl. 10 kr. 67 „ 30 n 75 „ 60 „ 114 „ — n 830 „ - w 260 „ 10 115 „ 95 101 „ 05 9 „ 28 „ 5 „ 48 t Podpisani juvijo pctrtega srea v svojem in ecle pi. Ititter-jevc rodbine imeuu pre/alostno vest, da je umcrl njih ote, ozhoma start ote in ta«tT gospod Julij Hclilor baron pi. Rhter Zaliony dosmrtni uri jiosposke zbornice av.strij^kfga dr^uuu'ga zboia, prt-dsivlnik trptvski* m ^hrt»!>k»* ztti>rnii:e v Gorici, pivdsednik c. k. ttoMue klanec p<»kre-ivne grolijp (ioriSke in Giaui-kt*. ob^inski svetovalec Goriskega mt^ta. viti»z r. k. reda zrlrane krone III. ra/u'da, veleposr.stnik, veU^brtnik. ntl «v. k kmetij* skega drnStva v (iorici, skrbnik e\an» ) Klviua ^rofinja Lot our > ?Ielanija pi. Krueker ) kot hr< Olga (ollioud ; Slarija bnronovka pi. Hitter Zationi ) roji-mi iiiiroiu»vka Striniii^fr; > . . lojza barono^ka pi. Hitter Zahonj ) kot m*%,:*u rojetiii Hitter Zuhony ) Teodor grof liatour, i>IirosIav pi. Hrueker, Jnlij C'oliioud kiit zeti. f~-v.". Wtr i-mpfrhlcaf , .8«»»a3^ ala 8estes unit PreiswurdiQStes- Die Regenmantel, Wagendccken (Plachen). BrUnnta{[rnt Wistoife '¦ (tor k. k. pr Fabrik __ _--.-- kM von M. J. Elsinger & Sdhne l ^.¦y in TVien, Nenbau, ZollerpaRse 2," I. #M Nekdo iscc postenoga in razumnega kmcta (kolona), kateri ima vsa po-trebna sredstva, da labko oskrbuje knietijo blizo Sempasa obsegajoco okoli 30 njiv polja, yinogradov, travnikov in drvisc vse skupaj zdrtizeno. — Katancneja pojasnila daja iz uljuduosti urednistvo -So6eK. ^^h^^^r^i^H^Hf^HhM Zi mo 4 gl. 75 kr. prodano | 1 62 krasnih e tvari, to je: II 11 1 kristalna pnsica za T Zlie, vedno bclib. II ¦; ma^lo ali slador. B zlifek za kavo ennkili. 1 r I fflr-jr. zhttohronten.i pis- fi japan«>kih eras za vodo. || V na priprava. 6 kosov franco.xke^n par- 1 1' 2 okim'-aiu evetliilli vazi fumnega mjila. J 1 iz alubastra. 1 cvetlii'iia pletenk;) iz j| V 2ft prav liriiih podob (je- bru^cniii perl. [1 ll kiorezov). | 1 govorni aparat, jako 1 I] 1 par Ka;i:(>v«'j.;ih Hebe- I prijctfii. J 1' iibanor. 3 saljivi predmeti m tl 1' 2 zapestni gumbi it. n<» mhflit in -,uu>. fl |? vn/'ata. : pu^iea za disavei/a!- s juntiMciii, Ul k.^wv. J! i mu> tn.t rc/ana. 1 fHF \- tu n.s..!. .,.¦ nCvi ri \>,'1\ h«i ii'pt- in prav pr.ik- II W\ f.ciw. pa nfar!»-j<» -am » 4 gl. 75 kr,; i«i:lju jih II Ij pmi carautit" pruti peat. t„ \/t tji kuiti*»r Willi: II l[ L 5u:tLri!-^ii is W is: L Bikbrrp^Ksss L 1 stanuje zdaj v nnnskih ¦ ulicah (Via delle Monache) h. st. 387 I. nadstropje. I^av&telj in odgovorui uredmk; ANTON 1-AlilJAJSl. — Tiskar: MAILING v UoncI MI BAEUJSMQ 7S&EEM0 || najpotri'lmeJM'flwmai't* urodjf*. kakor: 21 ire/a ka\o in jedi, no/*' in \ili- vi-!lL»* :i!!tf!",-hi> tui.u-iii' <:a l-iitnw,H'*irr\iw »ni*> .. i|<»f»»Ii p.//tv, »j; \*-- i/t!*!kf i/ brit.u sia-irntirit. ki ph [I pri na«i v /a!n^i nii.irii", in i:tfijlifitti if(Uktxltiiii» j>r."*o/a i» V; dfiav.kr p!a.'«> darajemy. Akt. >•¦'• vpirijjc Yi.wk all tui'.i prr-ti \H>\r.i(>'lku n/iun'-fna, i»mn 7a po^rnit«*v trt^k'iv pn vo/a i?. A!iK'W-iii>'Krt »ii Htuiaj in majlien del dtdavxk* plinV. di.lii»l»- v,ak«l..» i...t«i J,, « «r«!»j *:»rsa \t»ell 12 kOma«li>V vkupe............gl. 2.35 L fe,;H!. I.r.'. ».:!:«".?. :^.'.:> lUIIli/Jlill UU^fV « «n;>ikh;i «»:nru-.., •; k. i.s !¦*= ia«. %,U . vk.tp^ U kin k„. t..r>.-»(::•...; ,?„:; wi ' «! i.s.i*?ieli t'Jikupeftil. 3.441 1 zajfinalku za mleko, f, ;,, v»t« ,ftji,s .1. «.!,,*!. 1.30 1 „ „ jllltn, J!3j;. :jv vf,t,.: u «:•¦- ^i.r,-. uit*p.ii*-u™n. ifijtSJ «, zdaj . . . . '. kI. 1.N4J I'ole^ tejpv «:l('garuni svWniki, par ?•¦.• ^-M. 1. . 'L,. , J.W, :'.. ¦: tftM« p» kr. :>».», ;,\ f<>, I'M :,.}tt, majidke m kavo ali raj po t;M. -'.—, -'»>>, 3.- . •!„• ¦; «v«<«-niki 7 rw*i, par pw «l. «->«», ii.K.'»0, M.- ¦, 'JO.- ¦; <*Udkornc pu-Au e p» (,'Id. -'. ¦ . .">.>:». -I.--. o.r«». ». ; i«U'.lkome nip-nice po kr. 4*». T'», }»«», gM. :.¦¦ ; Hklenirc za kis in (dje po gtd. -'.."iif, ;i.s,», 4 'J5. *.;.; psjsieo z& jtun-vo jnani'j po kr. \iln pi. I.7tt. ^^O. 4.L.'.». 4. ter Ao mn«>icfibr*ijni izrielki. l/fT Posebnega pozora vredno: *^M (? k«;H'.A»I:.v naniiznih no*ev, z najttnejaimi rot*»;i it liritanija-nrt'ltrrt, z an^I* skism j.-kli-n^ni ontrinaiMi, -j :«a!i brez kasete gald. 13.—, etane zdaj 8 kaneto gold. 6.40. Te stvari so t^de'.ane iz najfin-jse^a brijanija-srehw in st- ni pravi-jja VJ I-.>rne^a sreisra ee'.o po Mctnej rabi ne dajo ra'^kikovati, t»rr g.irantiranio, da njih fc»rv& o-stane be I*. T;idi damo v-:akrmn d»"i«r na/aj. ako ma na» noi [; ali zlica oi'mit* ah ori;n:»iu;t*- iW Naslov: aaMi Jritiiia*Miaar8iil8i8rlaie" Wien, Babenbergerstrasse 1. ..PRILICXA UKUPOVIIiA. • NOVO! NOVO! NOVO! yyti. nu-.* U-, !.._>« u ps»v^r» .>::Ei!j: okki.v. r*upfko T.*k pcie. SLi ,. i.t.!i3 . ,- - .75 b«;, »".t p» tit »kap«J «.tt V-jmplttai 1 Hjesaaret- . . . ..-..Til a«:*i--« v«.ec*cer.i iaculi t« iiiccto etao J i«j.:i=*vcj ;» j*i» .. :.- » S g'.i. (* »*:«:..« »red) i ilu» z» pri'«.iho . .. -75. 15 podktaiatkvr a* c^t* gli. I 50 - 1 JAKO E:.EiiANTES ttnnj*«l »tal 2 eaim dactt-jn >»itai^> »r*ber-p j-«*.!e; t! los. j».;f^j». ireb ^u aciet >¦ • triuo naawito 22 gld. za samo 9 si. - Re.sietHj SHEBEK-NE ZEI'NL CUE r o"c k. koTne?* ur.i* po-»*KU*en», titincio r*S.:";;r»ne ia iv,Ja« tdoce • 3'.e:e:a f >ro»a. gl. it *«au> Ki, o..V.t i „ *akorc«*kri»t.»:«kl;.a . (Ji.l3.o0 ,. gi. jja > K »s»ki art do-l „ r«mcatcir-ar» * krii:. stekU El ip,»vij» *» j;ri *}*w.° *M,*«J l rincici brei ky^i»> E4M. .-.. 25 j«tno ei. IS..V) \ *B *»B«iai etui, I »Ui*ur«**d«i=e«<:tsi^ems»ni.g:.2'?iMl-.f:. 1775 «r»iieo inklju*. Sfeber«s« Hfne Tcfii:.:e od ^',4, 005 — do jtiJ. 7.—. Najnovejsa speoijaliteta! Plinove lampe, ki se prenaiajo, (b«« c«ri. bret au« <{»h- t»> in fcrez c:I:c-ir*i =ar«ratom rrca t*»»k aparat n»r*j« »»m krof plin). Ta lampe se postavljajo iabVo na miac, »li obeiajo na aid, ali na pod- stropje. Uoa«ta a:a Tsakega in xa Tiaki kraj! Lamp* ca aa sscao po &:. 4.—\ . . . siiio , 5-.1 » User piina 30 kr. Podak, kako i* , - pod strop . . ^Tj* >ma Unpa rabiti, a« T»aki prideae LepSi plamen kakor pri premosovem plinu, 50% ceneji od petrolija. Obsirae cenike poiiljamo xastotg, blajo pa !• proti placilu ali poitotm poTxetiu. Oobira a SX3lO pri ESxporthaus 33etteHioim5 Wien, M&rg^retliejastrasse 13.