LETO XXXV., ŠT. 11 Ptuj, 18. marca 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA V delu in samoupravljanju je naša moč (stran 2) Poklic miličnika vse bolj zanimiv (stran 4) O prireji in higieni mleka (stran 5) Med haloškimi griči je vse bolj živo (stran 6) Razmišljanja o 8. marcu (stran 9) Razprave o kongresnih dokumentih Komite občinske konference ZKS Ptuj je na svoji prvi seji sklenil, v okviru predkongresnin aktivnosti, organizirati vs^inske razprave o dokumentih za 9. kongres ZKS. Gre predvsem za razpravo o poročilu o delovanju ZK Slovenije med 8. in 9. kon- gresom, za osnutek resolucije 9. kongresa ZKS in za osnutek .wrememb in dopolnitev statuta ZKS. z namenom, da bi, izhaja- joč iz lastne prakse v posameznih delovnih okoljih, vsebino doku- mentov ocenili, dali svoje pri- pombe in dopolnitve, saj bi s tem prispevali svoj delež h konkret- nejšemu oblikovanju besedila omenjenih dokumentov. Razprave so v glavnem sklicali posamezni člani komiteja, zadol- zeni za področja dejavnosti, sku- paj s sekretarji OO ZKS. kjer bodo te razprave. Poleg lega nd teh razpravah sodelujejo tudi delegati 9. kongresa, komunisti, ki poznajo problematiko obrav- navanih področij dejavnosti in sekretarji osnovnih organizacij ZKS. Včeraj, 17. marca popoldne sta bili že prvi dve taki specializirani razpravi in sicer v Zdravstvenem centru Ptuj OO ZKS Zobna ambulanta, kjer so razpravljali o tistem delu dokumentov, ki ob- ravnavajo zdravstvo in socialno varstvo, ter v TGA Boris Kidrič Kidričevo 00 ZKS delovne skupnosti skupnih služb, kjer .so razpravljali o temi: Uresničeva- nje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in razvoj proizvajalnih sil. Danes. 18. marca popoldne bosta podobni razpravi v Kmetij- skem Kombinatu Ptuj OO ZKS delovna skupnost skupnih služb, kjer bodo obravnavali uresniče- vanje socialističnih samouprav- nih družbenoekonomskih odno- sov in razvoj v kmetijstvu, ter v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. kjer bo tekla razprava o vzgoji, izobraževanju, kulturi in znanosti. Najobširnejša razprava pa bo nocoj v osnovni organizaciji ZKS Jože Potrč Ptuj. k)er bodo poleg članov te organizacije sodelovati v razpravi se člani komisij pri komiteju in občinski konferenci ZKS — za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko, komisije za idejno in teoretično dejo, kadrovske komisije in komisije za informiranje, agitacijo in pro- pagando. Razpravljali pa bodo o poglavjih kongresnih dokumen- tov. ki se nana.šajo na ideino, organizacijsko in kadrovsko Kre- pitev. usposabljanje in delovanje Komunistov ter načela organizi^ ranja in delovanja organizacij zveze komunistov. Predsedniki posamaznih komisij bodo pripra- vili krajše uvode v razpravo. SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN Razvoj drobnega gospodarstva Delegati občin Lenart. Maribor. Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica so na seji sveta skupnosti, bila je v petek pri Lenartu, v osrednji točki obravnavali položaj, vlogo in organiziranost drobnega gospo- darstva v Podravju. Iz gradiva, ki ga je pripravila medobčinska gospodarska zbornica je razbrati, daje v družbenem sektorju 41 enovitih in temeljnih or- ganizacij združenega dela na tem področju in 2790 obratovalnic samostojnega osebnega dela. To so podatki za leto 1980. Takrat je bilo skupno zaposlenih v OZD drobnega gospodarstva 6061 delavcev, v zasebnem sektorju pa 5310. Glede povezovanja drobnega gospodarstva v zasebnem sektorju z ostalim združenim delom je bilo slišati enotna mnenja, daje le-to še vedno pre- majhno. Nekateri dosedanji rezultati namreč kaže- jo. da je moč z dobrim povezovanjem z zasebno obrtjo nadomestiti marsikateri izdelek, ki bi ga sicer bilo potrebno uvoziti. Največ besed je bilo o deficitarnih obrtih — to so predvsem uslužnostne dejavnosti, kijih primanjkuje v vseh občinah Podravja. Izrazito suficitarni deja- vnosti pa sta povsod avtoprevozništvo in kemično čiščenje oblek. Delegati so menili, da bi morali v zaostreni gospodarski situaciji drugače obravnavati storitveno obrt kot proizvodno, ne glede na sektor lastništva. Med cilji srednjeročnega programa razvoja drobnega gospodarstva so izpostavili predvsem štiri. Proizvodno dejavnost drobnega gospodarstva je treba številčno, programsko, kadrovsko in razvojno okrepiti ter jo še bolj povezati z industrijo, gradbe- ništvom in trgovino. Proizvodnjo za široko potroš- njoje treba organizirati tako, da bo zalagala domače tržišče z nadomestnimi izdelki široke potrošnje in dopolnjevala ponudbo z visokokvalitetnimi malo- serijskimi izdelki. Nadalje je pomembna večja usmerjenost v izvoz, v sferi storitvene dejavnosti pa zagotovitev povpraševanja po obrtnih storitvah. Med zaključki je pomemben dogovo^ delegatov občin Lenari. Maribor. Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, da naj^redilna politika bank bolj dosledno upošteva stanje na področju drobnega gospodarstva in s svojo usmeritvijo pomaga hitreje reševati pro- bleme razvoja. Zagotovili bi naj hitrejšo rast drob- nega gospodarstva od povprečne rasli gospodarstva v regiji — delež drobnega gospodarstva v celotnem prihodku Podravja je 8 odstotkov, v republiki pa 12 odstotkov. Občine bi naj v dogovoru s kreditno banko zagotovile prostore za deficitarne obrti, hkrati pa naj banke spodbujajo izvoz drobnega go- spodarstva m proizvodnjo artiklov, ki nadomeščajo uvoz. Pomemben je tudi predlog, daje treba inve- sticije za razvoj drobnega gospodarstva usmerjati na manj razvita območja, v obrtne cone in nove sta- novanjske"soseske. Velike delovne in sestavljene organizacije zdru- ženega dela pa morajo v svoje letne programe vključiti poglavje o tistih proizvodih in storitvah, ki jih želijo prenesti na področje drobnega gospodar- stva in to posredovati medobčinski gospodarski zbornici, občini in združenju obrtnikov. V nadaljevanju seje je tekla beseda o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za plansko in poslovno sodelovanje pri izvajanju sejemske dejvnosti v Mariboru. Delegati maribor- ske občine ugotavljajo, da je potrebno kadrovsko okrepiti Mariborski sejem, v okviru katerega bi naj v bodoče razvijali to dejavnost, usklajeno in na dovolj kvalitetni ravni. Ker gre za izvajanje določil dogovora o skupnih temeljih,udeležencev plana v regiji za to srednjeročno obdobje so se delegati ostalih občin strinjali s predlogom mariborske de- legacije. M enili pa so, daje treba osnutek sporazuma bolj konkretizirati. Program sejemske dejavnosti pa mora izhajati iz danosti Podravja in se ne sme podvajati s sejemsko dejavnostjo v drugih regijskih središčih. Ko so delegati razpravljali o informaciji glede stanja organizacijskih priprav planov za dobo do leta 2000. so se strinjali, da so roki zanje prekratki. Zato so predlagali spremembe, da bodo analize razvojnih možnosti dovolj kakovostne. N. Dobljekar Dobra volilna udeležba v občini Ormož Enako kot v drugih občinah na našein območju, so bile tudi v občini Ormož, tako vsebinsko kot organizacijsko tehnično, dob- ro pripravljene volitve. To se je odrazilo tudi v nedeljo, na dan volitev v krajevnih sku_pnostih. kjer je na večini voli.sč že v dopoldanskih urah volilo n?.d tri četrtine volilnih upravičencev. Po še neuradnih podatkih je bila povprečna volilna udeležba v ormoški občini 97.03 odstotka. Na večini volišč so volili svoje delegacije za zbor združenega dela tudi kmetje kooperanti, njihova udeležba na volitvah pa je bila v ormoški občini kar 98.61 odstotka. Tudi udeležba delav- cev v združenem delu. ki soVolili svoje delegacije za pošiljanje delegatov V občinski zbor združe- nega dela in v zbore uporabni- kov SIS že v četrtek. 11. marca, je bila okoli 93 odstotna. V krajevni skupnosti Kog pa so v nedeljo opravili tudi referen- dum za krajevni samoprispevek. Gla.sovanje so vodili posebni odbori na glasovalnih mestih, ki so se pokrivala z volišči. Tudi na referendumu je bila enaka ude- ležba kot na volitvah, za samo- prispevek pa je ola.sovalo 73,4 odstotka krajanov K S Kog. SKUPŠČINA OBCINE PTUJ Komisija za odlikovanja in priznanja Na podlagi 8. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78), 7. člena Odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/76), Odloka o spre- membi in dopolnitvi odloka o priznanjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 12/79) in 2. člena pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 7/76) Komisija Skupščine občine Ptuj za odlikovanja in priznanja POZIVA 1. Terneljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine Ptuj ter druge organe, organizacije in društva, da prijavijo do 1. junija 1982 kandidate za podelitev priznanj občine Ptuj v letu 1982. 2. Priznanja se podeljujejo za posebne in izredne uspehe do- sežene na področju dejavnosti: — gospodarstva, — zdravstva in socialnega varstva, — ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, — dela v družbenopolitičnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, — kulture in prosvete, — vzgoje in izobraževanja, — telesne kulture in tehnične vzgoje. Za priznanja so lahko predlagani posamezniki, delovne .skupine posameznikov, samoupravne organizacije in skupnosti ter družbene organizacije in društva. 3. Priznanja občine Ptuj so: — Imenovanje častnega občana občine, — Zlata plaketa občine, — Plaketa občine, — Družbeno priznanje v obliki listine. 4. Predlogi za priznanja morajo vsebovati poleg osebnih po- datkov kandidata oziroma podaticov o predlagani organizaciji, skupnosti ali društvu tudi vrsto priznanja za podelitev in pod- robno utemeljitev, ki mora vsebovati natančen opis posebnih in izrednih uspehov na posameznem področju dejavnosti, iz druge točke tega poziva. Predloge je treba vložiti na posebnem obrazcu, ki ga pred- lagatelji dobijo pri tajniku Komisije skupščine občine Ptuj za odlikovanja in priznanja. Srbski trg l/I v sobi št. 18. 5. Dodatne obrazložitve odloka o priznanjih občine Ptuj, Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o priznanjih občine Ptuj ter pravilnika o kriterijih in postopku za podelitev priznanj občine Ptuj lahko predlagatelji dobijo pri tajniku Skupščine občine Ptuj in tajniku Komisije skupščine občine Ptuj za odli- kovanja in priznanja. Ptuj. marca 1982 Komisija Skupščine občine Ptuj za odlikovanja m priznanja Povsod visoka udeležba - izraz zaupanja v naš sistem socialističnega samoupravljanja v prazničnem vzduSju so tudi v ptujski občini v nedeljo, 14. marca zaključili druei del sološnih de- legatskih volitev za skupSčine družbeno-politiCnih skupnosti in skupščine interesnih skupnosti. Vi- soka volilna udeležba na vseh voli- ščih kaže, da so volitve uspele, dale so odgovor vsem, ki dvomijo o socialističnem samoupravljanju. V samih pripravah na volitve, s širokim in demokratičnim eviden- tiranjem možnih kandidatov smo iz svojih vrst izbrali najboljše samoupravljalce, ljudi, ki so že dokazjili, da cenijo pridobljene vrednote in hočejo ustvarjati nove, trdno povezani s krajani in so delavci. Volitve pa niso pomembne samo zaradi tega, ker smo dobili nove delegate, temveč tudi zaradi tega, ker pomenijo vrhunec priprav na kongrese zveze komuni- stov. Tudi za ptujsko občino lahko tr- dimo, da smo uspešno zaključili drugi dd splošnih delegatskih voli- tev, saj je od 46319 volilnih upravičencev glasovalo 45010 volilcev ali 97,38 odstotka volilnih upravičencev, volitev se ni udeleži- lo 1209 volilcev ali 2,1 odstotka upravičencev; voliio pa ni tudi 2370 delavcev na začasnem delu v tujini. Volilna neudeležba po posameznih krajevnih skupno- stih se je gibalo med 0,4 odstotka do 6,2 odstotka. Od 45010 odda- nih glasov jih je bilo za listo kan- didatov za DPZ 39711 ali 88,2 odstotka. Podatki volitev za dele- gacije kmetov še niso potrjeni. Po neuradnih podatkih je od 371.8 kmetov kooperantov volilo 3589 kmetov ali 96,53 odstotka. V posameznih krajevnih skup- nostih v ptujski občini so dosegli naslednjo volilno udeležbo; v Cirkovcah 97 odstotno, v Cirkula- nah 94 odstotno, v Destrniku 96 odstotno, v Doleni 94 odstotno, v Dornavi 93 odstotno, v Gorišnici 94 odstotno, v Grajeni 97 odstot- no, v Hajdini 93 odstotno, v Jur- Sincih 93 odstotno, v Kidričevem 94 odstotno, v Leskovcu 97 od- stotno, v Lovrencu 98 odstotno, v Majšperku 98 odstotno, v Markovcih 93 odstotno, v Podleh- niku 96 odstotno, na Polenšaku 92 odstotno, na Ptujski gori 98 od- stotno, v Rogoznici 95 odstotno, v Stopercah 96 odstotno, v Trnovski vasi 97 odstotno, v Vidmu 94 odstotno, v Vitomarcih 96 odstot- no, v Zavrču 93 odstotno, v Zeta- lah 96 odstotno. V ptujskih krajevnih skupnostih pa je bila volilna udeležba nasled- nja: Boris Ziherl 99 odstotna, Budina — Brstje 96 odstotna. Bratje ReS 96 odstotna, Dušan Kveder 93 odstotna, Franc Osojnik 97 odstotna, Ivan Spolenjak 94 odstotna, Jože Potrč 98 odstotna, Olga Meglič 95 odstotna, Spuhlja 97 odstotna, Tone Znidarič 95 odstotna in Turnišče 92 odstotna. MG Vojaki v vojašnici Dušana Kvedra-Tomaža so volilne lističe v zaprtih ovojnicah poslali volilnim komisijam v občinah njihovega stalnega prebivaIBča. *"oto: M. Ozmec Na volišču v kulturnem domu Kungota, KS Kidričevo. Foto: Konrad Zoreč Volišče v Doleni je bilo v domu družbenopolitičnih organizacij. Foto: M. Ozmec 2 - dru2ba IN gospodarstvo 18. marec 1982 — TEDNIK Življenje in delo v DO TAM TOZD Karosernica Proizvodnja zavor Ptuj Oktobra 1979 je DO TAM preselila proizvodnjo zavor iz DOTVT Boris Kidrič v dislociran obrat v Ftuju. Obrat je organizacijsko povezan v TOZD Karosernico, ki ima sedež v Mariboru. S popolnoma novo in v glavnem neizkušeno delovno silo je proizvodni proces izdelave kolesnih zavor prav kmalu povsem normalno stekel. V dveh letih na.?ega dela smo dosegli vidne rezultate na področju proizvodnega in družbenopolitič- nega dela. S povprečno 85 zaposlenimi delavci smo izdelali prek 90.000 kolesnih zavor. Velik uspeh smo dosegli tudi pri dvigu produktivnosti, ki je sedaj že na povprečku matične delovne organizacije. Kakor vse OZD se tudi mi srečujemo z različnimi težavami, ki se izkazujejo največ v občasnem pomanjkanju repromateriala in v upadu proizvodnje. Težave rešujemo v tesni povezavi z matičnim delom TOZD Karosernice, ki je prenesla v naš obrat celo del svojega proizvodnega programa. V srednjeročnem programu smo si zastavili natančno opredeljene cilje. Interes celotne DO TAM, najbolj pa seveda našega oddelka, je osvojitev novega proizvodnega programa zavor. V ta namen bo po- trebno razširiti obstoječo proizvodno dvorano in nabaviti sodobno opremo. Celotna nova tehnologija, kakor tudi vsi projekti za realizacijo novega programa so že izdelani. Aktivno smo se vključili tudi v družbenopolitično delo v DO TAM in občini Ptuj. Na samem začetku smo organizirali OO ZSS, aktiv ZK in mladine, ter vse delegacije v SIS in za ZZD občine Ptuj. Zaradi vse večje odgovornosti komunistov v oddelku smo 18. fe- bruarja na ustanovni programsko volilni konferenci ustanovili osnovno organizacijo ZKS. Delo aktiva v preteklih dveh letih je bilo ocenjeno od OK ZKS Ptuj in OO ZKS TOZD Karosernica za uspešno. Prav tako smo uspeli v tem obdobju bistveno izboljšati idejnpoHtično usposobljenost članov aktiva. Delavci v TOZD Karosernici oddelek Proizvodnja zavor Ptuj, bomo tudi v bodoče aktivno sodelovali pri načrtovanju proizvodne usmerjenosti, prav tako pa tudi na vseh področjih družbenopolitičnega Marjan Mohorko I JVO TOWAŽlC ODHAJA V POKOJ „Vdelu in samoupravljanju je naša moč" Pred kratkim se je od delovn^a kolektiva Mesokombinat Perut- nina Ptuj poslovil IVO TOMAŽIC, kot glavni direktor, ki odhaja v zaslužen pokoj, s kolektivom, pa bo prav gotovo ostal povezan še naprej. Ivo Tomažič spada med strokovno in organizacijsko sposobne gospodarstvenike, kakršnih je le malo tudi v naši širši družbenopolitič- ni skupnosti. Polnih 30 let je bil direktor Perutnine, kije v tem času, pretežno z lastnimi silami, prerasla iz majhne, nepomembne delovne organizacije v eno največjih perutninskih podjetij v Jugoslaviji. Tomažičevo vodenje delovne organizacije pomeni povezanost v razvoju in nove podvige v^širitvi vseh vrst dejavnosti na višji ravni. Storjeni so bili globoki premiki v tehnoloških rešitvah in opremljeno- sti. V vseh fazah proizvodnje so se normativi dela zmanjšali, produk- tivnost pa je skokovito naraščala, ki se danes lahko primerja s produk- tivnostjo v najrazvitejših državah. Že samo podatek, da danes dosežejo 3ri vzreji perutnine v 45 dneh višjo povprečno težko kot pred desetimi eti pri 65 dnevih, pove skoraj vse. Ivo Tomažič ima velike zasluge tudi pri razvoju samoupravljanja v Perutniiii. Z njim je povezanih celih 30 let dela, naporov in rasti. Samoupravo je vedno razumel kot pravico in dolžnost, tako je tudi vzgajal vse okrog sebe. Na seje in sestanke je prihajal stro- kovno pripravljen, njegovi pred- logi so navadno izhajali iz stro- kovnih analiz in preučevanj raz- nih institutov. Prav zato so člani samoupravnih organov in kolek- tiv kot celota njegove predloge sprejemali z zaupanjem, saj je praksa vedno pokazala, da so bile sprejete ooločitve pravilne in koristne za delovno organizacijo. Boj za dobro gospodarjenje in večji dohodek sta mu bila glavno pravilo vodenja, temu so bile podrejene vse njegove odloči- tve. Prav zato je Ivo Tomažič že januarja 1973 prejel nagrado Borisa Kraigherja, kije najvišje priznanje v SRS za izredne dosežke v gospodarstvu. Uspehi Perutnine so last prizadevanj celotnega delovnega kolekti- va in kooperantov, ki so lahko prišli do polnega izraza le pod vodstvom sposobnega direktorja. V tem kolektivu je danes velika moč v samou- pravnem in strokovnem pogledu. Za konec še morda samo tc, daje kolektiv Perutnine pred 30 leti imel srečo, da je dobil človeka kot je bil Ivo Tomažič, ki je v začetku leta 1952 prišel v Ptuj iz Poljčan. Njegov odhod v zaslužen pokoj je za kolektiv prav gotovo težak trenutek, vendar s kolektivnim delom in odgovornostjo bodo nedvomno enako uspešno nadaljevali trdno zatrasirano pot razvoja. Povzeto po »Ptujskem perutjiinarju<^ Ivo Tomažič je bil tri desetletja na čelu Perutnine. Na enem od delovnih razgovorov s sodelavci. Foto: L. Cajnko V delovni organizaciji Mercator Izbira - Panonija Ptuj smo uspešno zaključili poslovno leto 1981 v delovni organizaciji Mercator Izbira-Pa- nonija z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo kljub večjim težavam, ki so spremljale poslo- vanje, uspešno zaključili preteklo poslovno leto. [»rek 1300 zaposlenih je tistvarilo realiza- cijo v višini 4,6 milijarde dinarjev. Planirana realizacija za leto 1981 je bila ne- koliko presežena, glede na leto 1980 pa smo dosegli nominalno rast z indeksom 138. Ob upoštevanju rasti cen ugotavljamo, daje realna stopnja rasti prodaje izpod dosežene v letu 1980, vendar je podobno stanje prisotno v ce- lotni trgovinski dejavnosti. Realni padec osebnih dohodkov v zadnjih dveh letih ter slaba oskrbljenost zaradi pomanjkanja večjega števila proizvodov na tržišču sta vzrok, da ko- ličinski obseg prodaje že dve leti nazaduje. Ekonomski položaj trgovine je oslabljen, odkar poslujemo v pogojih zamrznjenih marž. Zaradi nizke akumulativnosti trgovina ne more zagotavljati sredstev za združevanje v obsegu, kot to zahteva proizvodnja in kar je pogoj za redno oskrbo trgovske mreže s posa- meznimi artikli, saj jih bomo letos komaj za- gotovili za normalno poslovanje. Osebni dohodki zaostajajo za poprečjem gospodarstva v občini in republiki kot za po- prečjem trgovine v SRS. V obdobju 9 mesecev lanskega leta (novejši podatki za področje tr- govine v SRS še niso znani) je osebni dohodek v maloprodajni dejavnosti naše DO zaostajal za 12 % za republiškim poprečjem trgovine na drobno, medtem ko je bila stopnja akumula- tivnosti v TOZD Maloprodaja za 13 % višja od dosežene v tej dejavnosti na ravni republike. Podobno stanje je prisotno tudi na področju trgovine na debelo. Vzroke za tako zaostajanje osebnih dohod- kov v naši delovni organizaciji je iskati v pre- teklosti, kosmoseodrekaliosebnemu standardu na račun razširitve materialne osnove dela. Družbeni dogovor nas je zatekal na nizkih izhodiščnih osnovah ter ni v zadostni meri upošteval doseženega osebnega dohodka po zaposlenem v preteklem obdobju oz. zaosta- janje za poprečjem podskupine dejavnosti v SRS in gospodarstvu. Tudi v letu 1981 smo dosledno spoštovali določila dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in osebnih dohodkov ter dosegli poprečni neto osebni dohodek v delovni organizaciji v višini 9914,— dinarjev. Pri tem pa nas seveda moti. da vse delovne organizacije v občini niso upošt.evale teh usmeritev ter so nekatere izplačevale več, kot jim je dopuščal ustvarjeni dohodek. TOZD Maloprodaja je dosegla realizacijo v višini 1,9 milijarde dinarjev ter tako realizirala letni gospodarski načrt prodaje. Dohodek se jepovečal glede na doseženega v letu 1980 za 23 %, pri tem pa je potrebno upoštevati, da lanski dohodek ni povsem primerljiv z ustvarjenim v letu 1980. Prehrana delavcev ter nagrade učencev v gospodarstvu so vsebovani v mate- rialnih stroških, to pa znižuje dohodek. Oskrba prodajaln ni bila zadovoljiva, saj je na tržišču vse leto primanjkovalo več vrst ar- tiklov in tehničnega blaga ter drugih vrst blaga za široko potrošnjo. Tudi v letu 1982 ni priča- kovati, da bi se stanje bistveno izboljšalo. Ekonomski položaj trgovine na drobno je za- radi postopnega upadanja v ceni še posebno kritičen. Okoli 30 % poslovnih enot, predvsem prodajaln s prehranjbenim blagom je poslovne leto zaključilo z izgubo. Glede na to, da je oskrba prebivalstva primarna naloga trgovine na drobno, moramo poslovati tudi v enotah, ki zaradi izbora blaga z nizkimi stopnjami razlike v ceni prinašajo izgube. Večina teh enot je namanj razvitih območjih občine, nekaj pa tudi v mestnem središču. Vkolikor se politika obli- kovanja cen v trgovini na drobno ne bo kmalu uredila v korist trgovine, bo potrebno pod- robneje proučiti odpiralni čas prodajaln ter ga prilagoditi. od skupno 724 zaposlenih v TOZD Malo- prodaja je 79 % kvalificiranih delavcev, pre- vladujejo pa predvsem delavke, saj zaposluje- mo kar 73 % žensk. Obstoječi sestav zaposlenih povzroča večje izpade na račun boleznin, predvsem na račun porodnih dopustov ter zahteva večje število zaposlenih, saj ima skoraj vsaka enota po eno ali dve delavki v bolniškem staležu. Zaradi deljenega delovnega časa je prisoten problem varstva otrok, saj noben vzgojno varstveni zavod v Ptuju ne dela po- poldan,čeprav je večje število zaposlenih. ki bi potreboali tudi popoldansko varstvo. Na področju investicij smo v skladu s pla- nom za leto 1981 ob 29. novembru odprli novo SP v Cirkulannh. Zaradi zaostrene politike na področju investiranja nismo uspeli pričeti z gradnjo Centra osnovne preskrbe prebivalstva na Ziherlovi ploščadi v Ptuju. Predračunska vrednost objekta je zahtevala pre.sojo republi- ške komisije za pregled investicijskih progra- mov. Zato bo potrebno skrčiti prvotno pred- videno površino objekta ter temu prirejen elaborat posredovati regionalni komisiji. Če bo tako skrčen program prepotrebne trgovine dobil <(zeleno luč«, bomo lahko pričeli z grad- njo v letu 1982. TOZD VELEPRODAJA seje še bolj kot v preteklih letih soočala s pomanjkanjem posa- meznih vrst blaga na nabavnem treu. Kliub večjemu številu sporazumov s pomembnejšimi dobavitelji, sklenjenih bodisi na ravni SOZD Mercator ali direktno s proizvajalci, redna os- krba ni zagotovljena. Poleg maloprodajne mreže znotraj DO MIP je TOZD Veleprodaja zadolžena še za preskrbo ostalih Mercatoijevih delovnih organizacij v podravski in pomurski regiji, dobra polovica celotne realizacije pa odpade nakupce izven SOZD Mercator. Podobno koi v maloprodaji, ugotavljamo tudi v veleprodajni dejavnosti postopno upa- danje razlik v ceni. Vendar je tukaj prisoten še drug problem, in sicer združevanje sredstev s proizvodnjo za sporazumno dogovorjene ko- ličine ter vnaprejšnja vplačila dogovorjenih dobav pri proizvajalcih sladkorja, železa, ce- menta ter še nekaterih drugih artiklov dobe- sedno duši trgovino na veliko. Nekateri pro- izvajalci zahtevajo celo devizno udeležbo,ki je mi seveda ne moremo zagotoviti, saj ne ustvarjamo lastnih deviznih sredstev. Kot so- vlagatelji pri gradnji cementarne Anhovo ima- mo sicer zagotovljene določene količine do- bav cementa, vendar bomo morali ponovno ■)okrivati izgubo in sanirati proizvodnjo, če HMTio hoteli tudi v bodoče zagotoviti vsaj tako oskrbo kot je bila doslej. Podobni problemi so prisotni pri oskrbi vseh pomembnejših proiz- vodov, predvsem pa pri oskrbi tehničnega blaga (bela tehnika, kotli, toplovodni material akustika). Ko analiziramo poslovanje TOZD Vele- prodaja v letu 1981 ter pri tem upoštevamo vso problematiko, ki spremlja poslovanje, smo lahko z doseženimi finančnimi rezultati zado- voljni. Realizacija v višini 2,4 milijarde dinar- jev je za 38 % višja od dosežene v letu 1980 ter za 1 % višja od načrtovane. Dohodek se je povečal ter je presegel načrtovanega. Sredstva poslovnega sklada so višja od ustvarjenih v letu 1980, vendar imamo precejšnje obveznosti, ki jih moramo pokriti iz tega vira, od združevanja sredstev v SOZD-u in proizvodnji do odplačila anuitet za kredite, tako da ostane malo lastnih sredstev za naložbe. V letu 1981 ni, bilo v TOZD Veleprodaja investicijskih vlaganj v objekte, pač pa smo nadomestili dotrajana prevozna sredstva in delovne naprave. Skladišče tekstila in galan- terije je že dalj časa ozko grlo v poslovanju, zato bo potrebno letos v skladu z načrtovanimi nalogami za tekoče srednjeročno obdobje pri- stopiti k pripravljalnim delom za začetek iz- gradnje tega prepotrebnega objekta v sklopu obstoječega skladiščnega kompleksa na Ro- gozniški cesti v Ptuju. Vzporedno pa bodo morale potekati aktivnosti za gradnjo garaž in akumulacijske postaje, kar je nerealizirana naloga iz preteklega planskega obdobja. Koncem lanskega leta smo organizirali tudi i materialno pt>slovanje prehrambenega skla- i dišča prek računalniške obdelave, zajemanje I podatkov materialnega poslovanja v skladišču tehničnega blaga pa je že utečeno. Začetne težave, ki so se pojavile v decembru in januarju in jih je bilo čutiti tudi v oskrbljenosti malo- prodajnih enot. smo v glavnem prebrodili. Z zadovoljstvom ugotavljamo prednosti tovrstne modernizacije poslovanja, ki ima sicer visoko ceno. a tudi velike prednosti. Poleg vskladiščenja blaga in prodaje na ve- liko razvija TOZD Veleprodaja tudi koopera- cijske dejavnost. V lanskem letuje bilo vokviru te dejavnosti ustvarjeno 13 %celotne realizacije TOZD. Bodoča razvojna usmeritev te deja- vnosti pomeni naš prispevek k oživljanju ma- lega gospodarstva. Prek kooperantov želimo razvijati predvsem tiste maloserijske in veli- koserijske proizvode, kijih naše gospodarstvo uvaža, načrtujemo pa tudi postopno vključitev nekaterih izdelkov v izvoz. Za TOZD ZAŠČITO je bilo leto 1981 po- memben mejnik v njihovem razvoju. Dokon- čana je bila nova proizvodna hala, s tem pa je bila omogočena raziiritev proizvodnje ter preselitev oDrata tekstilne zaščitne konfekcije iz Ptuja na novo lokacijo v Kidričevem. Z boljšo organizacijo dela ter moderniziranim notranjim transportom, ki vključuje tekoči transportni trak, so izboljšani delovni pogoji zaposlenih, ki so že doslej dosegali jugoslo- vansko produktivnost. Ugoden razmah je v letu 1981 doživela proizvodnja modne konfekcije, ki je z majh- nimi serijami modnih artiklov prodrla na trži- šče. Proizvodna temeljna organizacija je ustvarila poslovne rezultate z najvišjim inde- ksom. Celotni prihodek je višji za 63 %. doho- dek seje povečal za polovico. Ekonomičnost je )adla, saj so stroški poslovanja naraščali hitreje cot celotni prihodek. Problematika, kije bila v Zaščiti še posebno prisotna je razkorak med cenami surovin in reprodukcijskim materi- alom ter med cenami gotovih izdelkov. Cene •surovinam so se lani med letom nekajkrat po- višale, in to za višji odstotek, kot nam je repu- bliška skupnost za cene odobrila povišanje cen za naše proizvode. Poleg že omenjenih škarij cen pa je oskrba s surovinami, predvsem s kvalitetnim usnjem ter potrebnimi vrstami tekstila, dokaj negotova, kar povzroča večje zaloge, kot bi bile nujne ob redni preskrbi. Proizvajalci tekstilnih surovin zahtevajo celo devizno udeležbo. V letu 1982 ni pričakovati, da bi se stanje na tem področju izboljšalo, ampak se bo situacija še zaostrila. Visoki stroški, ki bodo spremljali poslovanje v novih proizvodnih prostorih rsamo stroški amortizacije bodo okoli 6-krat višji kot v letu 1981) bodo po vsej verjetnosti znižali ekonomičnost poslovanja. Poslovni rezultati, doseženi v naši delovni organizaciji v lanskem letu oz. v vseh treh letih po združitvi kot tudi vse ostale aktivnosti, ki smo jih v tem času izvedli, opravičujejo odlo- čitev o skupnem poslovanju. Skoda pa je, da se proces združevanja trgovine v občini ne na- daljuje, saj bi nadaljnje povezovanje omogo- čilo večjo koncentracijo sredstev za skupne razvojne programe ter večjo specializacijo po- sameznih trgovskih strok. Letos in v prihodnjih letih moramo delavci M1 P-a uresničiti še celo vrsto nalog, ki smo sijih zadali v naših srednjeročnih planih. Eden naših osnovnih ciljev pa je, da zagotovimo čimboljšo oskrbo potrošnikov in drugih kupcev, še bolj približamo asortiment blaga potrebam potro- šnikov ter ustvarimo materialne pogoje za so- dobne oblike prodaje. To pa bo možno le ob drugačni politiki in spremenjenih odnosih družbenih dejavnikov do trgovine ter njene vloge in bodoči razvoj, na pogoje dela in višino osebnih dohodkov ter drugih pogojev poslo- vanja. Marjana Olstrak KOMITE OK ZKS ORMOŽ Oceniti potek meiioracijskih del Brežice v četrtek, 11. marca se je komite občinske konference ZKS Ormož sestal na svoji prvi seji. Glavna točka dnevnega reda je bila ocena razmer v širši družbenopolitični ski^nosti in konkretno v občini. Pri tem je zlasti izstopal problem pomanj- kanja pitne vode v Cvetkovcih. Osluševcih in Trgovišču. ki je nastal ob regulaciji in melioraciji potoka Breznica. Komite je za- dolžil svet za kmetijstvo pri OK SZDL Ormož, da čimprej oceni potek melioracijskih del, ki jih izvaja občinska kmetijska zemlji- ška skupnost v skladu s progra- mi. sprejetimi v delegal^ih skupsčinan v dvofaznem postop- ku. oceniti pa je treba tudi delo vaškega sveta in njenega pred- sednika v Cvetkovcih. Pri tem je komite tudi podprl prizadevanja' K S Podgorci. Na seji komiteja so tudi spreje- li program razprave o kongresnih dokumentih, o seminarju za sekretarje OK ZKS in o zadolži- tvah članov komiteja po posa- nie/jiih področjih dejavnosti. - u TEDNIK — 18. marec 1982 delegatska sporočila - 3 VOJAŠNICA DUŠANA KVEDRA-tOMAŽA PTUJ Volitve za vojake - čast, pravica in dolžnost Mladi, ki služijo vojaški rok, imajo lakti kol drugi občani možnost volili delegate v delega- cije osnovnih samoupravnih organizacij in skupnosti (če so bili pred prihodom v armado, v delovnem razmerju) in delegate za delegaci- je krajevnih skupnosti ter delegate za družbe- nopolitični zbor skupščine občine, kjer je bilo njihovo stalno bivališče, oziroma, kjer .so delali pred odhodom na odsluženje vojaškega roka. Tretje delegatske volitve so za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade priložnost, da tudi sami preučijo svoje delegatske izkušnje, po.sebej tiste, ki izhajajo iz vojaških oblik dela m prostega spreminjanja delovnega in ži- vljenjskega okolja. Prav zato so v JLA toliko prej pristopili k vsem potrebnim pripravam na volitve v vseh enotah in ustanovah, skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami. Priprave na volitve so razdelili na tri časovna. obdobja: predvolilno, volilno, in obdobje po samih volitvah. Za prvo obdobje -so značilna prizadevanja, da .so vsi pripadniki JLA. posebej pa vojaki, ki so prvič odšli na volišOc. uresničili svoje volilne dolžnosti in pravice v skladu z razmerami v armadi in v družbi sploh. Volilni postopek vojakov poteka prek vrste aktivnosti. Enota Dušana Kvedra — Tomaža Ptuj je pravočasno sporočila naslove vojakov, krajev njihovega stalnega bivanja. Volilne* komisije iz teh krajev so posredovale kandi- datne liste, ki so bile sestavljene v skladu z zakonom. V garniziji je bilo odrejeno volilno mesto in izbrana volilna komisija in odbor, ki sta skrbela, da so »volitve po pošti« potekale nemoteno. Glasovanje so vojaki opravili na volišču. Volilno gradivo, ki je pred volitvami prišlo iz njihove samoupravne organizacije ali skupnosti, so dali vojakom člani volilnega odbora in po potrebi pojasnili morebitne nejasnosti pri glasovanju. Odbor in komisija sta zagotovila tajnost glasovanja — glasovalni listič so zaprli v ovojnico in volilno gradivo vrnili občinskim volilnim komisijam, oziroma krajevnim skupnostim ali delovnim organiza- cijam. ki so ga poslale. Volišče v vojašnici Dušana Kvedra — Tomaža Ptuj. je bilo primerno urejeno in okrašeno. Glasovanje za starešine je potekalo v četrtek. 11. marca, vojaki pa so z glasova- njem »po pošti« pričeli 9. marca, zaključili pa bodo 20. marca, ko bo glasovanje poteklo tudi v ostalih republikah in pokrajinah. Same volitve so čast, pravica in dolžnost slehernega pripiulnika JLA. s katerimi je izkazal svojo opredelitev in zaupanje tovari- .šem. ki bodo zastopali njegove interese in v našem delegatskem sistemu ustvarjalno nada- ljevati Titovo delo. V zadnjem, to je v obdobju po volitvah, bodo pripadniki JLA proučevali izkušnje, ki so jih pridobili v času volitev, delegati in delegacije pa se bodo morali kar najbolje usposobiti za delegatske naloge v prihodnjem mandatskem obdobju. Drago Papler ZBOR ZDRUŽENEGA DEU SO PTUJ Slaba udeležba ob pomembni odločitvi Delegati zbora združenega dela občinske skupščine se tudi na 46. seji zbora niso izkazali. Gre za udeležbo, saj kar 22 delegacij in kon- ferenc delegacij ni opravičilo izostanka svojih delegatov. Tako je seji prisostvovalo le 33 de- legatov, ki so se jim pri osrednjem delu, obra- vnavi uresničevanja delegatskega sistema v mandatnem obdobju 1978—1982 in kratkem orisu razvoja v tem obdobju, pridružili tudi dijaki Centra srednjega usmerjenega izobra- ževanja, ki znanje dopolnjujejo z udeležbo na sejah zborov občinske skupščine. O izkušnjah in predlogih za izboljšanje dela v delegatskem sistemu so na seji govorili predsednik SO Ptuj Cveto Doplihar, vodja skupine delegatov za delegiranje v zbor zdru- ženega dela republiške skupščine Imre Varju in predsednica zbora združenega dela občinske skupščine Majda Petrovič, dosežke v razvoju vseh področij v občini pa je predstavil pred- sednik izvršnega svela SO Ptuj Martin Berden. Po sprejemu poročil in predlogov za nadaljnje delo je delegatom ob koncu njihovega man- data spregovoril tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janko Mla- kar. Veliko pozornosti je vzbudil predlog izvr- šnega sveta, da delegati s sklepom začasno omejijo izplačevanje sredstev za osebne do- hodke v delovni organizaciji Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič. V tem kolektivu so namreč lani kršili družbeni dogovor, preveč povečali sredstva za osebne dohodke, s pred- lagano delitvijo po zaključnem računu ter po- večanju sredstev za OD za letos, brez sprejetega plana, kršitev še povečali. Podpisnika dogo- vora sla tudi občinski izvršni svet in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, zato sla dolžna .skrbeti za izvajanje določil dogovora. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je ugotovilo zavestno kršitev, predlagalo za- časno zadržanje izplačila po zakyučnem ra- čunu. da bi v tem času preverili vzroke za kršitev. Hkrati pa meni, da bodo zapisniki vdogovora morali preveriti določila, ker le-ta ne upoštevajo posebnosti nekaterih delovnih sredin. Opozorilo je, da dvig OD brez spreje-, lega plana za leto 1982 ni možen, kar pa so ponekod že storili. Predsedstvo je sprejelo stališče oziroma priporočilo, izvršni svet pa predlagal ukrep družbenega varstva — s skle- pom zbora združenega dela. ki mora varovati družbeno lastnino in samoupravne pravice, začasno omejili izplačevanje sredstev za OD. gre za 60 dni. V tem času pa ugotoviti vzroke za kršitev, če le-ti so. Družbeni pravobranilec sa- moupravljanja seje strinjal s stališčem in ne z ukrepom. Predstavniki (direktorji) TGA in delegati iz tega kolektiva so v razpravi pojasnjevali pogoje gospodarjenja, ki bi naj vplivali na odločitve delavcev. Predlog zaključnega računa, kije bil v skladu z družbenim dogovorom, so delavci zavrnili in predlagali drugačno delitev, pone- kod celo s ča.sovnim rokom izplačila (60 % poprečnega OD v letu 1981). Seveda bi se lahko vprašali, kdo je pripravil predloge delitve, ki so jih nato zahtevali delavci? Kakorkoli že, zbor združenega dela ni sprejel predloga izvršnega -sveta, saj bi morala zanj glasovati večina vseh delegatov. Glede na prisotnost in stališče de- legatov iz TGA je bila takšna odločitev priča- kovana že pred glasovanjem. Tako je ostalo le pri priporočilu, da se za- časno zaustavi predlagana delitev in ugotovijo vzroki. Skoraj gotovo je, da tega v TGA ne bodo upoštevali, saj je jasno, da v tem primeru zaključni računi ne bodo sprejeti. V nadaljevanju seje so delegati brez razprave sprejeli nekaj odlokov ter opravili volitve in imenovanje. Pred zaključkom zadnje seje mi- nulega delegatskega mandata pa smo poslušali še dopolnitev odgovora na de egatsko vpraša- nje o uničenju nekaterih eksponatov v muzeju, ki jih je podala delegatka iz Pokrajinskega muzeja. 1. kolar Izročilo delegatom tretjega mandata že v zadnji številki Tednika smo poročali o seji družbenopoli- tičnega zbora skupščine občine Pluj, kjer so oceniU delegatski sistem m razvoj občine. Sprejeli so priporočila, stališča, sklepe in usmeritve za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini, v torek. 9. marca pa sta se na ločenih sejah sestala še zbor krajevnih skupnosti in zbor zdru- ženega dela. ki sta prav tako ocenila delovanje v drugem man- datu in sprejela predlog usmeri- tev družoenopontičnega zbora, kar bo tudi d^obro napotilo no- voizvoljenim delegatom v tre- tjem mandatu. Besedilo objavlja- mo v celoti, dovolili smo si le nekatere stilne popravke. Programi dela zborov skupšči- ne občine Ptuj in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini morajo izha- jati iz življenjskih potreb in zmožnosti v občini in biti odraz usmeritev družbenopolitičnih or- ganizacij — frontno organizira- nih v občinski konferenci SZDL Ptuj. Na ta način se bodo lahko delovni ljudje in občani po svojih delegatih ustvarjalno vključili v vseh temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, lah- ko pa se bodo tudi sami bolj neposredno uveljavili na vseh področjih sprejemanja političnih m samoupravnih odločitev. V delegatski skupščini je po- trebno nenehno zagotavljati var- stvo ustavnosti in samoupravne socialistične demokracije, zalo bo potrebno: — sprejeti več stališč, dogo^^o- rov. samoupravnih sporazumov in usmeritev, manj pa odlokov kol doslej; — prisluhniti še bolj delovnim ljudem in občanom in se bolj sprotno vključevati v reševanje problemov v organizacijah zdru- ženega dela. krajevnih skupno- stih. samoupravnih interesnih skupnostih in na drugih področ- jih v občini; — stalno krepili delegatski in celotni samoupravni socialistični sistem; — z razvojnimi usmeritvami, plani in načrti zagotavljati sklad- nejši razvoj v obani, zlasti pa se bo potrebno bolj zavzeti za uresničevanje razvoja predno- stnih dejavnosti gospodarstva v občini. Posebna skrb delegatske skup- .ščine in njenih organov mora biti usmerjena v zagotavljanje pogo- jev za večji izvoz in v usposablja- nje kmetijskih zemljišč z meliora- cijami za večjo pridelavo hrane in surovin in preusmerjanja ma- lega gospodarstva in industrije v bmj produktivne in donosne veje gospodarstva. Oceniti in na podlagi tega podvzeti najnujnejše ukrepe pri zaposlitvi, zlasti mladine, ki oo končala poklicne in druge šole. Preučiti socialno stanje določe- nih slojev prebivalstva v občini in podvzeti ukrepe za odpravo najbolj perečih problemov na tem področju. V šolstvu, zdravstvu in na drugih družbenih področjih za- gotoviti predvsem pogoje za normalno delo v obstoječih zmogljivostih in v menjavi dela zagotoviti zanje najnujnejša po- trebna sredstva. V krajevnih skupnostih razvi- jati krajevno samoupravo in zagotavljati medsebojno pomoč krajanov, upoštevali uslalitvena prizadevanja v občini pri razvoju komunalne infrastrukture in raz- voja drugih sicer potrebnih ob- jektov. Skozi delegatsko skupščino zagotoviti uresničevanje politike na vseh ravneh pri načrtovanju in porabi sredstev, zlasti še pri energetskih virih, zato je treba v OZiJ in K S izdelati energetsko bilanco in podvzeti potrebne varčevalne ukrepe, zlasti pri uvoženih naftnih derivatih. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te razvijati vse dogovorjene in načrtova'ne dejavnosti, zlasti pa je treba v celoti izvesti tiste dejavnosti, katerih uresničitev zahteva manj sredstev. Pri var- stvu ustavnega reda, zakonitosti in varovanju družbenega premo- ženja moramo v delegatski skup- ščini zagotavljati vse pogoje za uresničevanje teh nalog. Na tem področju moramo bolj prisluhni- li delovnim ljudem in občanom in jim tudi bolj pomagati. Razvijati kolektivno, zlasti še osebno odgovornost, dosledno na vseh področjih dela, zlasti še v izvršnih in upravnih organih občinske skupščine. Nujno je dosledno zaostriti odnos do dela in konkretne odgovornosti, ki jo zahteva naš demokratični sa- moupravni delegatski sistem, zlasti še na sedanji stopnji razvo- ja. Pred druqo občinsko kandidacijsko konferenco V skladu z volilnim pravilnikom in rokovnikom je predsednica OK SZDL Ptuj, Marica Fajt sklica- la za v ponedeljek, 22. marca drugo občinsko kandidacijsko konferenco. Delegati se bodo zbrali v Narodnem domu ob 14. uri, spreieh poslovnik, obravnavali in sprejeli poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, določili kandidate za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini, obravnavali predlog kandidatov za delegate Zveznega zbora skupščine SFRJ in razpravljali o kandidatih za vodilne funkcije v SR Sloveniji. ZADNJA SEJA ZBORA KS SO PHU dOSLEDNI DO KONCA Tudi zadnja sčja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj v drugem 4-lelnem manda- tnem obdobju se bistveno ni razlikovala od vseh prejšnjih. Udeležba je bila tokrat nekaj nad 77 od- stotna. sicer nekaj^od poprečjem v mandatni dobi. >^nd:trieik)bra. Seia ie ini^ifa n;id 3 ure.iazDlilva je bila skoraj o vsaki točki dnevnega reda. Za vsako premalo pojasnjeno ali ne dovolj ra- zumljeno zadevo so delegati zahtevali dodatna po- lasnila. zato so vsako določitev sprejeli zavestno. Dobili so tudi odgovore na še zadnja delegatska vprašaniiiin Lako uknešno zaJdiučili bilanco. To le v sklepni besedi poudaril tudi pred.sednik zbora. Jože Nolar. ki se je zahvalil dekgatom m delegacijam krajevnih skupnosti, pa tucii izvršnemu svetu in upravnim organom za uspešno sodelovanje v mandatnem obdobju. C Občni zbor društva Sava v Frankfurtu v sobi)to. 6. marca seje drušivo »Sava<- v Frankfurtu sestalo na rednem občnem zboru in ga povezalo s slovesnostjo ob 10. obletnici društvene aktivnosti in s proslavo 8. marca-mednarodnega ženskega pra/.nika. Društveni prostori .so bili ob lej priložnosti nabito polni, po oceni je bilo prek 500 naših delavcev; sodelovali pa so tudi predstavniki drugih jugoslovanskih društev, predstavniki frankfurtskih delovnih organizacij ter vršilec dolžnosti generalnega konzula v Frankfurtu. Posebno čestitki> pa je društvu ob njegovem jubileju prinesla delegacija občinske konference SZDL Ptuj. Na občnem zboru so pregledali poročila o posameznih društvenih dcjavno.^tih in pri tem ugotovili, da .so najbolj uspešni na športnem in kulturnem področju. V zadnjem času pa imajo veliko uspehov tudi pri organizaciji šole dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku, ki deluje že dve leti. Otroci te šole pa so tudi pripravili prisrčen in kvaliteten program, s katerim so znpva dokazali, da so tesno povezani z matično domovino. Večina njihove dejavnosti pa ostaja zapisana v posebni številki časopisa »Glas Save«, ki so ga izdali ob lO-leinici društvenega delovanja. Na pogovoru s člani društva je bilo posebej poudarjeno, da je potrebno utrjevati vezi med šolo dopolnilnega pouka in OS »Tone Znidarič« v Ptuju. Mladi iz Frankfurta pa bi se naj udeležili tudi delovne akcije, vključili bi jih naj v brigade drugih občin, ki sodelujejo na zvezni mladinski delovni akciji v Dornavi. Ob koncu srečanja v Frankfurtu so naši delavci izrazili željo, da prek Tednika pozdravijo svojce; obenem pa so se zahvalili za vso pomoč in sodelovanje občinski konferenci SZDL v Ptuju. MG OC MARKSISTIČNIH KBOŽKOV > OK ZSMS PTUJ Okrogla miza: Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji Občinski center marksističnih krožkov pripravlja skupaj z RK ZSMS okroglo mizo na temo: »Mednacionalni odnosi v Jugoslaviji«. Razprava na to temo bo potekala v četrtek, 18. marca ob 14. uri v sejni sobi na Trgu MDB 1; drugo nadstropje. Predavatelji na okrogli mizi bodo: — Igor Baučar — predsednik RC MK, — Srečo Kirn — predsednik IPD P RK^ZSMS, — Leo Kreft — član MC CK ZKS OCMK je na okroglo mizo povabil vse predavatelje družboslovnih predmetov v osnovnih šolah, v Centru srednjega usmerjenega izobra- ževanja in člane marksističnih krožkov v CSUL Na razpravi bodo gostje predstavili akcijo — Kidričeva bralna značka, novo knjižnico revolu- cionarne teorije in spregovorili nekaj besed v marksističnih krožkih. Člani OCMK upamo, da bo udeležba na okrogli mizi nekoliko večja, kolje bila na seminarju jeseni in da se bodo vsi povabljeni tudi udeležili te okrogle mize, saj mislim, da je tema precej zanimiva in aktualna, pa tudi predavatelji so obljubili, da bodo odgovorili na vsa še tako zahtevna vprašanja. Robert Kodrič KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-TONE' PTUJ 2. aprila v Ptuju programsko volilni zbor brigadirjev Svet kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj je sklical 3. pro- gramsko volilni zbor članov ptujskega kluba brigadirjev, ki bo v petek, 2. aprila 1982 ob 18.30 v Domu JLA v Ptuju. N a zboru bodo obravnavali poročilo o opravljenem delu v letu 1981, sprejeli program aktivnosti v počastitev 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ, izvolili novi Svet kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj in odbor samoupravnega brigadirskega nadzora, sprejeli program briga- dirskega potovanja »Po poteh AVNOJ« in se dogovorili o ostalih vprašanjih, ki so pomembna za uspešno delo članov kluba. Na programsko volilni zbor so poleg članov kluba vabljeni tudi ostali udeleženci lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij iz obdobja 1946-1981. ki želijo postati aktivni člani kluba. V članstvo kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj se lahko udele- ženci mladinskih delovnih akcij vpišejo v petek, 26. marca 1982 v času od 16. do 19. ure v klubskih prostorih Društva upokojencev Ptuj, Aškerčeva ulica 9. pritličje levo. kjer je novi sedež kluba brigadirjev. V članstvo, kluba se lahko vpišejo tudi mladinke in mladinci, ki nameravajo v tem letu .sodelovali na lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah. FB Ormož v letu kongresov Tudi v ormoški občini so se dogovorili, da bo težišče aktivnosti v času pred 9. kongresom ZK Slovenije v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela, nekaj prireditev pa bo na nivoju občine. Vse osnovne organizacije ZK .so skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami že pripravile svoje programe, kijih bodo v letu kon- gresov izvajale pod geslom Delo, samoupravljanje, napredek. Zanimivo je. da večino aktivnosti na- menjajo uveljavljanju in utrjevanju položaja mladih v vseh okoljih življenja in dela. Tako so že prejšnji mesec izvedli .sejo občinske konference ZKS. na kateri so zelo odkrito in kritično spregovorili o delovanju komunistov v socialistični zvezi in zvezi scKialistične mladine. Takrat so še posebej opozorili, da mladi morajo postali enako- praven partner pri reševanju v.seh pomembnih družbenoekonomskih in političnih vpra.šanj. V začetku marca je občinska konferenca ZSMS Ormož v okviru priprav na kongres ZK Slovenije in ZSM Slovenije izvedla okroglo mizo na temo »Vzgoja in izobraževanje v povezavi z združenim delom«. Pogovora so se udeležili predstavniki or- ganizacij združenega dela. mentorji mladinskih or- ganizacij v osnovnih šolah, predstavniki družbeno- političnih organizacij, izvršnega sveta m skupščine občine, skupnosti za zaposlovanje in drugi. Za okroglo mizoje bila beseda predvsem o kadrovski m štipendijski politiki v občini ter o poklicnem usme- rjanju. bicer pa je o lej temi slišati mnogokrat na sestankih najrazličnejših forumov v občini Ormož, po.sebej še, če sodelujejo na sejah mladi, ki jih to področje iz razumljivih razlogov še posebej zanima. Občinska konferenca ZKS Ormož pa bo, 6. aprila organizirala okroglo mizo s starejšimi revolucionarji m izkušenimi družbenopolitičnimi delavci, z bivši- mi mladinskimi aktivisti in s sedanjimi družbeno- političnimi delavci. To bo osrednja prireditev v pripravah na 9. kongres slovenskih komunistov. Tudi takrat bo pogovor namenjen povezanosti zveze komunistov z mladino. Predvsem zato. da bi bili komunisti pri delu z množicami, zlasti pa z mladino, čim uspešnejši. Podobne pogovore bodo organizi- rale tudi vse krajevne sk upnosti in večina organizacij združenega dela. Po omenjeni osrednji prireditvi bodo v Ormožu pripravili še lovariško srečanje, ko bodo mladi predstavili svojo amatersko ustvarjal- nost na kulturnem področju. V predkongresne aktivnosti se vključujejo tudi osnovne šole. Učenci bodo pripravili literarna in likovna dela na temo delo, samoupravljanje in razvoj. \' Ormožu so se dogovorili, da bo 12. aprila sve- čana seja OK ZKS. na kateri bodo sodelovali slari komunisti, delegati 9. kongresa ZKS in mladi, ki bodo takral stopili v vrste zveze komunistov. N Dobljekar 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 18. marec 1982 — TEDNIK EMONA-MERKUR V LETU 1982 v delovni organizaciji hmona — Merkur so plan za leto 1982 sestav+li tako. da bodo krepili gospodarsko moč DO. povečali dohodek in akumulacijo na delavca ter osebne dt)hodke zaposlenih. Izdelan jc na podlagi sprejetega srednjeročnega plana DO za obdobje 1981—85. ob upoštevanju republiške in občinske resolucije /a leto 1982 ter dogovora o uresničevanju družbene usmeritve ra/porejanja dohodka v lt;tu 1982. l etos načrtujejo, da bodo ustvarili za 346 milijonov dinarjev celo- tnega prihodka ali 22 odstotno rast v primerjavi z letom 1981; pri tem bo drobno prodajna rast dosegla indeks 22. reprodukcijska pa 26. V delovni organizaciji pričakujejo večji izpad pri prodaji avtomobilov, kar se bo t>dra/ilo pri realizaciji, nanjo pa bodo vplivali tudi ostrejši pogoji pri najemanju potrošniških posojil (obresti) ter slaba preskrba z industrij- skmi blagom (bela tehnika, rezervni deli, elektromaterial in drugo). Skladno z rastjo celotnega prihodka naj bi naraščala tudi nabavna vrednost blaga za preprodajo. Stroški poslovanja bodo predvidoma narasli za 34 odstotkov predvsem na račun povečanih izdatkov za prehrano delavcev (prenos iz sredstev skupne porabe) ter povečane amortizacije po minimalni stopnji, kar bo vplivalo na reproduktivno sposobnost delovne organizacije. Plan stroškov je i/delan stabilizacijsko in upošteva omejitve pre- voznih stroškov, dnevnice in podobno. Skupno porabljena sredstva bodo naraščala sorazmerno z rastjo celotnega prihodka tako, da bi ohranili ekonomičnost poslovanja iz leta 1981. V načrtovani rasti celo- tnega prihodka in skupaj porabljenih sredstev načrtujejo, da bodo ustvarili za 21 odstotkov več dohodka kot v letu 1981. Obveznosti iz dohodka bi se naj povečale za 29 odstotkov, predvsem zaradi povečanega dela dohodka za obresti ter povečane ppspešene amortizacije. Zaradi tega bo rast dohodka dosegla 18 odstotkov. Ob načrtovani delitvi dohodka in čistega dohodka bo akumulacija dosegla 20 odstotno rast. V tem letu pa števila zaposlenih ne bodo povečali. Ob osmem marcu v domu upokojencev \ Domu upokojencev v Ptuju smo. enako kot nt) vsej naši domovini, prav lepo proslavili 8 marec — dan žensk /e v sonoto. o. marca so naše /cnske. j-)od vodstvom pt)/rtvovalne st)cialne delavke Jožice Jaušovec- .Semenicki, iKlprle ra/stavo.ročnih del. kije bila na vpogled 3 dni in smo zaprli. 8. marca zvečer. (\'pravje bila razstava v manjšem obsegu, je nilo na njej videti marsikaj zanimivega. Ženske so razstavile lepe kvačkanc m pletene prtičke vseh vrst in velikosti, jopice, kape. šale in gobeline / všitinii spomladanskimi cveticami: zvončki, narcise in spo- minčice. Prav domiselno so k ra/_stavi prispevali svoj delež tudi moški z ra/nimi i/delki i/ lesa. okraski iz storžev in podobno. /a to razstavo so oskrbovanci doma pokazali veliko zanimanje, škoda le. da nismo obvestili o razstavi tudi občanov izven zavoda. Med oskrbovanci je prisotna želja, da bi kmalu pripravili še večjo razstavo in o njej obvestili vse Ptuičane v unanju, da si bodo raz_slavo ogledali in tako spo/nali, kako si oskrbovanci krajšamo čas in zaposlujemo duha. videli bi)do. kako čudovite stvari znajo napraviti sicer stare, a spretne in pridne roke (jlavna proslava za naše mamice in babice pa je bila. 8. marca dopoldne. Začela seje s po/dravnirn nagovorom, s toplimi željami in prisrčnimi vo.ščili vjem cianicam »nežnega spola«. Nato so učenci osnovne šole I\)ne Znidarič pripravili prisrčen program s petjem, de- klamacijami. prostimi vajami in s šaljivimi prizorčki. sjih interesih in zmožnostih. J. Meško Ukrepi za sanacijo poslovanja v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj Na skupščini občinske zdravstvene sku- pnosti Ptuj, kije zasedala 26. februarja, so bili sprejeti določeni ukrepi za sanacijo poslovanja v občinski zdravstveni skupnosti. Sprejetje teh ukrepov izhaja iz samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih, s katerim je dogovo- rjeno. da v kolikor dogovorjene dohodkovne možnosti zdravstvene skupnosti ne zagota- vljajo ur.esničevanje pravic, skupščina predla- ga delavcem in drugim delovnim ljudem ukrepe, da bi ohranili sedanjo raven zdrav- stvenega varstva. Skupščina je ob tem ugoto- vila. daje treba zaradi zaostrenih pogojev go- spodarjenja in slabega finančnega poslovanja v občinski zdravstveni skupnosti Ptuj. dosledno uresničiti vse sprejete ukrepe in sporazume v zdravstvenih delovn-h organizacijah in izven njih. Sprejeti ukrepi zavezujejo zdravstvene delovne organizacije, občinsko zdravstveno skupnost in delovne organizacije ter občane. ZDRAVSTVENE DELOVNE ORGANIZA- CIJE so dolžne nadaljevati z usposabljanjem in or- ganiziranjem dela pri izvajanju zdravljenja in nege bolnika na domu tako. da bo organizirana dejavnost temeljila na medsebojnem delova- nju in povezovanju osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti. Pri reševanju proble- mov s tega področja pa bo potrebno vključiti tudi druge dejavnike, predvsem center za so- cialno delo, krajevne skupnosti ter socialne službe v organizacijah združenega dela. Prav tako morajo ZDO krepiti ter pospeševati ne- posredno svobodno menjavo dela med OZD ter obratnimi ambulantami in medicino dela ter razvijati preventivno zdravstveno varstvo, zdravstveno prosveto in vzgojo otrok, mladine In odraslih občanov. V ta namen pripravijo tudi vsebinske programe. Zdravstvena služba v TOZD osnovno zdravstveno varstvo mora pri napotitvah pa- cientov upoštevati stopnjevito diagnostiko, usmerjati pacente v nadaljnjo obravnavo pr- venstvo v ZDO, s katerimi ima skupnost vzpostavljene odnose svobodne menjave dela in le prek zdravniškega konzilija bolnice usmerjati paciente izven občine, oziroma regije za dejavnosti, kijih bolnišnica nima. Zdravstvene delovne organizacije morajo dosledno izvajati 30. člen sporazuma o po- stopkih in načinih za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, po katerih za sprejem uporabnika na zdravljenje v specialistično, ambulanto dejavnost ali bolnišnično, poskrbi zdravstvena delovna organizacija, katere zdravnik izda napotnico. Specialistična služba si manjkajoče podatke o zdravstvenem stanju pacienta priskrbi sama, lečeči zdravnik pa je dolžan vrniti pacienta specialistu v kolikor meni. da pacient ni bil celovito obdelan. Zdravnik osnovne zdravstvene službe, ki pošlje pacienta na specialističen pregled ali hospitalno zdravljenje, je dolžan pacienta ce- lovito obdelati in posredovati podatke o poteku bolezni, razlogih za napotilo in vseh do tedaj opravljenih preiskavah in ukrepih napotene- mu specialistu oziroma bolnišnici. Zdravnik specialist ali hospitalni zdravnik mora opraviti pregled oziroma preiskavo na čim racional- nejši način in predpisati pacentu zdravilo do pont)vnega pregleda pri lečečem zdravniku. Ponovne preglede pri specialistu odreja zdra- vnik osnovne zdravstvene dejavnosti. Po .do- ločilih 31. člena sporazuma, mora specialist takoj po opravljenem pregledu, preiskavi ali končnem zdravljenju obvestiti zdravnika, kije upt)rabnika napotil k specialistu. V vseh dejavnostih v ZDO je potrebno nadaljevali /. /manjšanjem vseh oblik dela iz- ven rednega deK)vnega časa ler istega nado- meščati / novimi zaposlitvami. l'\csii |e po- irebnii i/mensko delo povsod uim. kjer ka- drovska zasedba to dopušča. V ta n smen mora zdravstven! center pripraviti anali/-« -stanja '.-r možnosti prehoda na i/mensko del., h-rš-; pred ^klcniiviji: sp<»ra/umov c; -vi.h^idni mi-nja\i del.: poroča črnski /dra\ 'iOni ■: l^uj. \ okviru Z( pa ic p^trubn :■ li-k :sJiii dv iovn: C ^ hulani s ^^^rvr.n mi de;::-. . -n bor.. , n'; n tl/^U . i. \ •• • •• '-T: V /'' ./■ . - J-; • .r VP storitve v vseh zdravstvenih dejavnostih izven njihovega rednega delovnega časa. V lekarniški službi je treba poostriti nadzor nad recepti ter tekoče mesečno obveščati ob- činsko zdravstveno skupnost in zdravstveni center o nepravilnostih, ki se pojavljajo pri predpisovanju zdravil na recept. Zdravstveni skupnosti in zdravstvenemu centru je potreb- no mesečno poročati o vrsti izdanih zdravil, o poprečni ceni izdanih zdravil, o mesečni višini stroškov za izdana zdravila po posameznem zdravniku. Zdravila, ki jih občan lahko dobi brez recepta, zdravniki niso dolžni predpiso- vati na recept. Zdravila, registrirana v Jugo- slaviji se predpisujejo na recept v količini, ki zadostuje do naslednjega pregleda. Neregi- strirana zdravila se predpisujejo le na recept ustrezne klinike. Strokovno-medicinski svet občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je dolžan mesečno analizirati porabo zdravil ter o ne- pravilnostih obvestiti samoupravne organe skupnosti in strokovni kolegij zdravstvenih delovnih organizacij. Racionalizirati je potrebno tudi prevoze z rešilnimi avtomobili (uporaba rešilnega avto- mobila le v nujnih primerih). Le-te pa je po- trebno usklajevati na ravni centra, z bolnišnico Maribor in kliničnim centrom Ljubljana. Re- ševalna služba pa je dolžna neopravičene prevoze z reševalnimi avtomobili zaračunavati posameznikom ali pa o tem poročati skupnosti. Zdravniški konziliji mofajo dosledno upo- števati indikacije za zdravljenje izven regije, za zdravljenje v naravnih zdraviliščih, kjer je razen za udeležence NOB. dovoljeno zdravlj- jenje le kot nadaljevalno bolnišnično zdra- vljenje. Zavarovancem občinske zdravstvene skupnosti Ptuj odobrava podaljšano bolnišnič- no zdravljenje v naravnih zdraviliščih konzilij ustrezne organizacije in to le v soglasju s kon- zilijem zdravstvenega centra Ptuj—Ormož ter le za toliko časa, kolikor je potrebno za iz- boljšanje pacientovega zdravstvenega stanja. Zdravniški konzilij za borce je pri pošiljanju borcev v naravna zdravili.šča dolžen upoštevati le nujne indikacije. O indikacijah bodo zdravstvene delovne organizacije pripravile poseben pravilnik. Zdravstvene delovne or- ganizacije .so dolžne tudi poročati o poškodbah po tretji osebi zaradi zaračunavanja stroškov, prav tako tudi pojave, kjer občan ni pripravljen skrbeti za svoje zdravje, oziroma ne upošteva navodil lečečega zdravnika, da bi se mu zdravstveno stanje v najkrajšem času izbolj- šalo. NALOGE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI Strokovno medicinski svet občinske zdrav- stvene skupnosti Ptuj bo v sodelovanju z zdravstveno službo pripravil zagotovljen pro- gram zdravstvenega varstva ter ga uskladil z republiškim. Zdravstveni center pa mora vsake tri mesece port)čati skupnosti o uresničevanju zagoto- vljenega programa zdravstvenega varstva. V sodelovanju z zdravstveno službo je po- trebno poostriti usmerjanje uporabnikov na zdravljenje izven območja skupnosti in regije skladno s sporazumi o pogojih in načinih uveljavljanja zdravstvenega varstva zunaj ob- močja interesne skupnosti. V kolikt)r uporab- nik uveljavlja ali uživa pravice iz zdravstve- nega varstva na lasmo željo ali /ahtevo. bre/ napotnice ali le s formalno-pravno veljavno napotnico pooblaščenega/dravnika / območja /dravstvcnc skupnt)sti. skupnost plača le stro- ške /dravsivenega varstva, ki bi jih pl.icala po ceni. dogovorjeni v samoupravnem spora/umu o menjavi dela / i/vajalci v domači, o/iroma medobčinski /tlravstveni skupnosti: ta/liko v cem pa plača uporabnik sam. /a uveljavljanje /dravsivi-ncga varstva l>r111 KO -kupn.^-.t m- h;. prev/i-m.ila /ti-sii. r;i/rn \ tn-inih primerih. ':)--:in.k.. /drav/ven.: '.kupn.'si |>tii: m plačjiik /d'av'.i\cnih -^iinl-v ■■.pij-ialislič-ih. : i!ri:h uni^ . i/i^^-m !:■ .Jn ki . im ra nai-Mniio ki |r i/il /diavnik . . lil;- : / ;■ j: ■ / : - r. % kI. /t \ • ;/v;:n ^ ■ ■ -.1 :-:■:■ I ' : : •/ ' • : . . /dravniški konzilij zdravstvenega centra Ptuj—Ormož. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj bo ustavila plačilo akontacij po sporazumih o svobodni menjavi dela zdravstvenim delovnim organizacijam, ki ne bodo upoštevale spora- zuma o delitvi dela ter uskladile kadrov z ve- ljavnimi kadrovskimi normativi. Prav tako bo potrebno uveljaviti določilo samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva o valorizaciji participa- cije. Prek strokovno medicinskega sveta občinske zdravstvene skupnosti Ptuj ter službe nadzora, bo občinska zdravstvena skupnost spremljala in nadzirala izvajanje zdravstvenega varstva občanov v zdravstvenih delovnih organizaci- jah občine, regije in izven nje, o nepravilnostih izvajanja pa sproti obveščala odgovorne zdravstvene organizacije ter posamezne izva- jalce. Strokovna služba je dolžna stroške ne- potrebnega zdravljenja, neupravičenih hišnih obiskov, reševalnih prevozov in podobno, iz- terjati od občanov. Občinska zdravstvena skupnost bo prizna- vala n;^idomestilo OD za nego družinskega člana le v primerih, čeje nujna stalna prisotnost ob bolniku oziroma bolnem otroku in je ni mogoče zagotoviti izven rednega delovnega časa družinskih članov (z izmenskim delom, z /ačasno prerazporejenim delovnim časom, z deljenim delovnim časom). Zaradi prevelikih stroškov, ki nastajajo pri negi otrok, so vzgojno varstvene organizacije dolžne organizirati varstvo lažje bolnih otrok. Strokovno medicinski svet občinske zdrav- stvene skupnosti Ptuj bo spremljal delo zdravstvene službe pri invalidskih postopkih m izdajanju administrativnega staleža ter sproti analiziral postopke, ki trajajo dalj kot 60 dni ter poročal samoupravnim organom sku- pnostih o ugotovljenih nepravilnostih pri po- stopkih. UKREPI ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH DELOVNIH LJUDI Organizacije združenega dela so dolžne va- rovati zdravje svojih delavcev in redno spremljati stalež zaposlenih ter odpravljati vzroke prekomernega staleža. Delavce z zmanjšano delovno spo.sobnostjo so DO dol- žne sprejemati na delo in jim zagotoviti ustre- zno delo. Na podlagi zakonao varstvu pri delu .soOZD dolžne izdelali program izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev ter zagotavljati sredstva za i/vajanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev. Zaradi nezgod pri delu in invalidi- /acije so dolžni v vseh TOZD in DSSS proučiti vzroke za nastajanje nesreč in poklicnih obo- lenj ter sprejeti ukrepe za odpravo le-teh. Vsi delovni ljudje in občani .so po določilih 2. od- stavka 101. člena zakona o zdravstvenem var- stvu dol/ni skrbeti za svoje zdravje, prav tako nihče ne sme ogrožati življenja drugih. Skrb za /dravje občanov ni le dolžnost zdravstvenih delavcev, temveč vsakega delavca in delovnega človeka. OSrA11 UKREPI Strokovna slu/ba v zdravstveni skupnosti Plujje v pri/adevanjih /.i sanacijo stanja dol- žna uresničevati še sledeče naloge: v .sodelo- vanju/ iipravo/adru/beneprihodke v Pluju |e potrebno doseči l(M)-odstoiin) reali/aciio pla- niramh prispevkov od kmetov m nosilcev sa- mostojnega osebnega dela. pri teh m pn kmetih je mo/noodpisovanje prispevkov le n.i piullagi pravihiika o pogojih /a oprostitev plačila pri- spevkov 111 1/ ra/logov /a /man)šanje prispev - ka. ki g.i |e sprejela skupščina obemske /lirav-ivene skujMiosti i'tuj n.i se|i. l(y lehru irja I)( .levino je |i-tr'-hn. •/bii ali tuvli siedstv a r : s|-irej<'tih pnsp,ovnih slopnjah ..-d vseh /a- vo.an. v pri-ji-vk:: in sp,.'.t.)v. ti doh-čila sa ;ronpravni:, .p=u.i/un^ov sv, :K:di:i ineniavi -Ki: - 'itvi [-;;vur n^^^ p.: i--J,, pn- /■■ i:e .e v -.p: , ;/umn. .i inn :/!-n iiih p ' - ^ " r V' \ POKLIC MILIČNIKA VSE BOLJ ZANIMIV h)krat vam želimo predstaviti tista., manj običajna delovna ob- nuKja miličnikov, za katera ste verjetno le slišali, morda tu in tam tudi videli, le da niste vedeli za kai pravzaprav gre. V središču miličnikove dejavnosti je vedno človek, saj so možje v plavih uniformah dolžni pomagati vsakemu, ki potrebuje njihovo po- moč Miličnikovo delo je največkrat na območju postaje milice s splo- šnimdelovnim pinlroCjem, njenooDmocje pa je razdeljeno na varnostne okoliše. Za te na so zadolženi miličniki — vodje varnostnih okolišev. Miličnik lahko opravlja svoj poklic tudi v prometni, železniški, mejni. kt)njeniški, letalski ali kateri drugi enoti milice. Delo na teh področjih se močno razlikuje od nalog milice s splošnim delovnim področjem. Je pa tudi precej bolj pestro in zanimivo, pa tudi razburljivo. Vsi tisti miličniki, ki imajo veselje do dela s psi, .se lahko usposabljajo za vodnike službenih psov milice. Psi so namreč nepogrešljiv pomočnik miličnikom pri zasledovanju storilcev kaznivih dejanj, Skrivanju mamil, pri reševanju izpod plazov, itd. Radiotelegraflja omogoča miličnikom odlično izrabo prostega časa, ter izpopolnjevanje za službene naloge. Miličniki enote mejne milice skitijo za brezhiben promet čez državno mejo, ter še posebej za varnost na mejnem prehodu. Za kontrolo prtljage in potnikov uporabljajo najsodobnejše elektronske pripomočke s pomočjo katerih odkrijejo vsak sumljiv del prtljage. Za mlade miličnike jc prav gotovo posebej privlačna enota letalske milice, vendar najdejo pot do tja Ic redki, ki so s svojim delom in učenjem dokazali sposobnost za to i/redno zahtevno in odgovorno delo. I nota letalske iiiiIk o je tiidi naj !>(lol>nejsa, s.ij ra nad/ora ilrhr iic meje, opravlja šc številni* d^»^e «: l^ ivonio na -ajpri^oslejših je /r.i. lil niid/ot i)r4iiiu-la v konieah TEDNIK 18. marec 1982 imaSe kmetijstvo - 6 NOVOST ZA KMETIJCE Bli/a sc Cas pomladanskih del na poljih. Sedaj bodo golovo p<)- trebna zadnja popravila kmetij- skih strojev, ki morajo biti brez- hibni za poljedelska opravila, popravila v ptujski občini je do sedaj opravljal le Tehnoservis K K Ptuj. Franjo Skurjem, avtomehanik 1/ Zagrebške 54. seje cuJločil. da se bo posvetil servisu kmetijske me- hanizacije in dieselmehanike. Do sedaj je to prvi primer, da bi se kdo iz zasebnega sektorja podal v to smer, to je v popravilo kmetijskih strojev in ostale kmetijske meha- nizacije. V svoji delavnici ima zaposlena dva pomočnika. V primeru več- jega pt)\ praševanja s lerena pa K) še^dodatno angažiral mehanike. Novt)st za kmetijce je ta. da se bo 1 ranjo Skurjeni odzval vsakemu telefonskemu pozivu in bo okvare popravljal kar na terenu. Seveda pa bo možnost popra- vila tudi v delavnici. Po besedah Franja Skurjenega je najprimer- nejši čas za popravilo kmetijskih strojev pozimi. Takrat je možno stroje pregledali in odpraviti hibe strojev. V kolikor bi^se v kakšni vasi odločili za preglede strojev, bi avtomehanik Skurjeni obiskal to vas in tam naredil preglede, kar bi bilo nedvomno velika korist za kmetovalce, da bi videli v kak- šnem stanju je njihov traktor in ostali stroji, pa tudi veliko ceneje bi bilo za same kmetovalce. Av- tomehanik Franjo Skurjeni se bo odzval vsakemu pozivu in bo na- :>ako na stroju poskušal odpraviti kar na mestu, lo je na njivi, pa- šniku, v gozdu. Za kmetijce je to nedvomno velikega pomena in hkrati vesela novica. Kličite tel. št. 773-808 Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Čeprav je traktor še nov, je često potreben pregleda in včasih tudi popravila. AKTUALNI POGOVOR o PRIREJI IN HIGIENI MLEKA Mleko je živilo, ki je nepo- grešljiva sestavina našegu jedilni- ka, z mlekom se pravzaprav prične naše življenje, mleko je vir moči in zdravja. Ni torej slučaj- no. da prireji mleka posvečamo toliko pozornosti. Vsa ta pozor- nost je dala določene rezultate, nekaj let nazaj je prireja mleka rasla iz leta v leto. Lani se je ta rast ustavila, pridelanega je bilo precej manj mleka kot smo pnčakovali. Eden osnovnih vzro- kov za to je bila neustrezna cena. ni pa bil to edini vzrok. Prireji mleka želimo posvetiti nekaj več pozornosti tudi v tem sestavku. K pogovoru smo povabili predstav- nika predelovalne industrije — direktorja TOZD Mlekarna Ptuj, Janeza Vrečerja ter predstavnika zasebnega kmetijstva — vodjo mlečne proizvodnje pri Kmetij'- ski zadrugi Ptuj, Draga Zupani- ča. Po izčrpnem pogovoru je ostal v naši beležnici naslednji zapis: Tednik: Ker je eden osnovnih vzrokov za manjšo prirejo mleka v minulem letu nizka cena. nas sedaj, po dvigu cene zanima, kako se ta nova cena odraža v količini oddanega mleka. Janez Vrečer: »Lanskoletni razlog za padec prireje mleka je bila poleg slabe krme gotovo tudi nizka cena mleka. Pravzaprav moramo govoriti predvsem o nesorazmerju cen posameznih kmetijskih proizvodov: visoke cene žitaric, visoka cena močnih krmil, njihovo pomanjkanje in relativno visoke cene nekaterim vrstam mesa. Tako je razumljivo, daje bilo dosti mleka namenjeno za krmljenje živine, kar se je seveda poznalo na količini odda- nega mleka. Dvig cene mleka ntnembra lanskega leta je v prvih me.secih že vplival na 3 odstotno rast količine oddanega mleka, vendar je to še vedno manj kot so naši planski cilji.« Tednik: Koliko mleka pa na- meravate letos odkupiti in prede- lati v ptujski mlekarni? Janez Vrečer: »V letošnjem letu nameravamo odkupiti 17 milijonov litrov mleka. To za- ostaja za srednjeročnimi načrti in vse kaže, da bomo morali sred- njeročne načrte nekoliko spreme- niti. Družbeni ukrepi, na katerih so temeljili srednjeročni plani namreč močno kasnijo, pri tem mislim predvsem na investiranje posegov v kmetijstvu.« Tednik: Koliko od omenjenih 17 milijonov litrov mleka pa nameravate odkupili od zasebne- ga in koliko od družbenega .sektorja kmetijstva? JaneZj Vrečer: »Od Kmetijske zadruge Ptuj nameravamo dobiti 10 milijonov, 700 tisoč litrov mleka, okoli 2 milijona litrov od kmetijske zadruge Lovrenc, ena- ko količino tudi od Kmetijskega kombinata Ormož, 2 milijona in 300 ti.soč litrov mleka pa od ptujskega kmetijskega kombina- ta. Tednik: Mnogokje smo slišali, da so kmetje zaradi nizke cene mleka celo zmanjšali število krav molznic. Je ta podatek pravilen in kako se utegne ta pojav odraziti na prireji mleka letos in v daljšem časovnem obdobju? Drago Zupanič: »Podatki, ki jih imamo v zadrugi kažejo, da stanje v resnici ni takšno. Lahko celo povem, da imamo precej mladega naraščaja, lani smo v kmetijski zadrugi povečali stalež za okoli tisoč živali, kar se bo pozitivno txiražalo v naslednjih petih letih. Mi smo optimisti in upamo, da bomo plan prireje mleka uresničili. Za dosego tega cilja bomo razširili odkupno mrežo mleka, največ rezerv pa imamo na izboljšanju produktiv- nosti prireje. Da je to zelo po- membno potrjuje podatek, da je bila dosedanja prireja okoli 1500 litrov mleka po kravi. Tu so največje rezerve, če upoštevamo, da lahko dobimo od ene živali letno tudi do 5 tisoč litrov mle- ka.« Tednik: Kako pa je mogoče doseči tako visoko prirejo mleka? Drago Zupanič: »Rezerve ima- mo v izkoriščanju travnatega sveta, marsikaj lahko izboljšamo v samem krmnem obroku. Ima- mo tudi stranske proizvode, kijih daje sladkorna pesa. Mnogi kme- tovalci to že s pridom uporablja- jo, predvsem pesni rezanci so nenadomestljiva sestavina krm- nega obroka, predvsem v zim- skem času.« Tednik: Imate na območju vaše kmetijske zadruge take kmetovalce, katerih živali že dajejo tako visoke rezultate pri- reje mleka? Drago Zupanič: »Imamo, se- veda imamo! Mi se moramo po- hvaliti, da imamo take rejce, žal zaenkrat še v manjšem številu. Iz leta v leto pa želimo pridobiti kar največ taih rejcev. 2elimo predv- sem specializirane rejce — proiz- vajalce mleka. Na tak način lahko pridemo tudi do ekonom- ske upravičenosti prireje mleka.« Tednik: Doloiien problem predstavlja tudi higiena oddane- ga mleka. To sicer urejajo ustrez- ni predpisi, kako pa je z uresniče- vanjem določil teh predpisov? Janez Vrečer: »Nekaj let nazaj smo tudi pri higieni mleka'bele- žili spodbudne rezultate. Žal .moramo sedaj povedati, da se je tudi tu v zadnjem času zaustavi- lo. Pred sedmimi, osmimi leti je bilo kar 60 odstotkov mleka neustrezne higiene, danes je takega mleka le še 6 odstotkov. To najbolje kaže na velik napre- dek, ki smo ga tu dosegli. Seveda je to predvsem zasluga kvalitet- nega zbiranja mleka in transpor- ta, pri* sami prireji pa bo potreb- no še marsikaj izboljšati. Osnov- ni predpis o higieni mleka pred- pisuje kot gornjo mejo 3 milijone klic v mililitru mleka. Žal to število prekoračuje večina pride- lovalcev mleka.« Tednik: Kakšne posledice pa ima tako »nečisto« mleko za prirejo in za predelavo mleka? Janez Vrečer: »Za prirejo po- meni neupoštevanje teh predpi- sov kazen, za predelavo pa predstavlja večen problem s (valiteto izdelkov. Žal je nemo- goče ob prevzemu ločevati kvah- tetno in nekvalitetno mleko, saj se to pomeša že na zbiralnici pa tudi v transportni cisterni. Mle- ko. ki je slabše kvalitete uporab- ljamo za industrijsko predelavo, za široko potrošnjo pa izbiramo boljše mleko.« Tednik: Naloga zboljšanja hi- giene mleka je torej predvsem pri rejcih. Kaj vse pa vpliva na higieno mleka? Drago Zupanič: »Najprej naj povem, da so predpisi o higieni mleka v zahodnih državah mno- go ostrejši. Tam je meja klic v mililitru mleka celo 100 tisoč klic, pri nas pa kot je bilo že povedano je meja 3 milijone klic v mililitru mleka. Če bi se strogo držali te meje. potem mleka lakorekoč ne bi smeli odkupova- ti. Na kvaliteto mleka vplivajo klimatski pogoji v hlevu. Krava molznica je zelo občutljiva na zračnost in vlago v hlevu, pa tudi na svetlobo. Vse to lahko izbolj- šamo brez večjih stroškov. Po- memben je tudi pristop k molži. Vime moramo pred molžo dobro oprati, izjiesati je potrebno prve curke mleka, kjer je ogromno klic. zelo pomembna je tudi čistoča posode in tako dalje.« Precej smo v tem pogovoru izvedeli o problemih prireje, o možnostih za večjo prirejo pa tudi o izboljšanju higiene mleka. Vsekakor velja še enkrat povda- riti, da bodo vidnejši premiki naprej možni le v sodelovanju vseh faktorjev, ki sodelujejo v prireji, oddaji, predelavi mleka. Naš cilj je torej v preusmerjanju kmetij v mlečno živinorejo. Za to bo potrebno tudi v bodoče precej družbenih sred- stev. Potrebno bo aktivno in zavzeto delo tako pospeševalne službe obeh kmetijskih zadrug. Obdravskega zavoda za veteri- narstvo in živinorejo, mlekarne in še koga. Za večjo količino mleka, za bolj »čisto« mleko bo marsikatero uro potrebno posve- titi tudi izobraževanju in izpopol- njevanju. Vse to se že dogaja, tudi rezultati so že vidni, potreb- no je le nadaljevati, še bolj zavzeto in načrtno. Vsi se zave- damo, da prelomnih izboljšav ni mogoče doseči prek noči. Zave- damo pa se tudi, da je vsak še tako majhen korak v napredku kateregakoli področja pomem- ben prispevek k skupnemu raz- vojnemu koraku naše družbene skupnosti. J. Bračič Janez Vrečer — TOZD Mlekar- na Ptuj Drago Zupanič — KZ Ptuj Ormoški kmetovalci se izobražujejo Temeljna organizacija kcx)perantov v Ormožu je v zimski sezoni pripravila vrsto raznih strokovnih predavanj za posamezne veje kmetijske dejavnosti. Vsa predavanja so bila dobro obiskana, saj se jih je udeleževalo od 30 do 50 kooperantov — članic in članov TOK, čeprav bi lahko bila udeležeba še boljša. Predavanja za poljedelce so obsegala predvsem setvene-načrte, s poudarkom na sladkorno peso in koruzo, načine dognojevanja ozimin in podobno. Živinorejcem so predavatelji govorili o pridelo- vanju krme, siliranju, načinu krmljenja in živinskih boleznih. Vinogradniki so se predv.sem seznanjali s kako- vostno rezjo v vinogradih, da bi kar najbolj učin- kovito odpravili posledice lanske zimske pozebe in na splošno o negi trte. Glede na žalostno dejstvo, da je vse več nesreč s traktorji, ki zahtevajo dragocena človeška življenja, .so organizirali posebna predavanja za voznike kmetijskih traktorjev, kako čimbolj zagotoviti varno vožnjo. Poleg tega pa .so se predavanja nanašala tudi na vzdrževanje in oskrbo ostalih kmetijskih strojev. Posebej so bila tudi predavanja za kmečke žene in dekleta. Vsebina seje nanašala na higieno v kmeč- kem gospodinjstvu, o lepši urejenosti kmečkih do- mov in dvorišč in o drugih praktičnih zadevah s področja gospodinjstva. Organizator vseh predavanj je bila kmetijska pospeševalna služba Ormož, predavatelji pa so bili strokovnjaki s posameznih področij kmetijske de- javnosti. zato so bila predavanja sicer poljudna, vendar na ustrezni strokovni višini. ZBORI OBČAI^OV V CiRKOVCAH v tem tednu bodo zaključili z zbori občanov, kjer razpravljajo o aktualnih vprašanjih v tej krajevni skupnosti. Največ pozornosti namenjajo melioracijam v zasebnem sektorju kmetijstva, l.etos bi naj v prvi fazi meliorirali 160 hektarov zemljišč v zasebnem sektorju — investitor je kmetijska zadruga Lovrenc — do leta 1985 pa nad 400 hektarov. Na zborih kmetje pripominjajo, da ponekod melioracije niso potrebne, skrbi jih tudi. da bodo ostali brez kurjave, pa tudi brez krme bi ostali v času melioracij. Seveda so pripombe tudi zaradi denarja, saj ti posegi niso poceni. Poleg tega razpravljajo na zborih o kadrovskih spremembah v krajevni skupnosti in o nekaterih nalogah iz srednjeročnega programa. Tako želijo. da bi v tem letu gramozirali in popravili ceste, ki jjh precej uničujejo močno obteženi tovornjaki. V "Sikolah pa je bilo govora o gradnji nove trgovine. MIP jo načrtuje v letu 1984. na zboru pa so ugoto- vili. da izmve predstavnikov te delovne organizaci- je niso usklajene z nalogami, zapisanimi v srednje- ročnem planu krajevne skupnosti. Poleg tega Mercator Izbira Panonija Ptuj ni podpisnik .samou- pravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 v krajevni skupnosti Cirkovce. kar pomeni, da plana medsebojno niso uskladili. Kot poročajo, je udeležba na zborih občanov izredno visoka, kar pomeni, da se krajani dovolj zanimajo za nadaljnji razvoj te krajevne skupnosti na Dravskem polju. N. Dobljekar Izkušnje pri pridelovanju bučnic golic v TOZD-u Kmetijstvo Ormož v letu 1981 smo prvič namenili nekaj majhnih površin, ki so razparcelirane na področju K. O. Središče ob Dravi za pridelo- vanje bučnic golic. Skupna površina je bila 4 ha. Pred omenjenim koriščenjem so bile površine dane v najem okoliškim kmetoval- cem. kar potrjuje dejstvo, da površine niso bile v dobri kondicijski rodnosti. V je.seni 1980 smo namenjene povTŠine za golice pognojili z 50 kubiki hlevskega gnoja na ha in polovičnim odmerkom NPK gnojil v razmer-, ju 6:18:18 to je 500 kg in globoko preorali. Na spomlad smo potrosili dodatnih 500 kg MPK gnojil in zemljo pripravili za setev. Sejali smo z prirejenim sadilnikom za krompir v razdalji dveh vrst 80 cm in medvr- stne delovne razdalje 2.40 m v vrsti pa po 0.80 m. Tako smo dobili gosti sklop v vrsti med vrstami pa nam je bilo možno večkratno kultiviranje. Sadili smo po 6 semenk na eno sadilno mesto, saj smo predvidevali precejšn- jo škodo škodljivcem — vrane, srake. V primeru, da so nam na enem sadilnem mestu vzklile vse sadike smo pustili samo 4, 2 pa odstranili. To smo opravljali ko je prenehala nevarnost z omenjenimi škodljivci. Površino smo takoj po setvi tretirali s herbicidom DERVTNOL 3-4 kg na ha in ga zabranali. Ko so nam posamezni pleveli kljub temu do.segli višino 5-8 cm smo omenjene površine prvič kultivirali in ročno okopavali. IX)gnojili smo jih istočasno z kalkamonom 250 kg po ha in to v krogu okrog rastlin. Naslednje kultiviranje smo opravili, ko je bila' bučnica visoka 10-15 cm. Istočasno smo jo tudi ročno osipali. Izjemno slabi pogoji v času najhuj.še vege- tacije .so nam povzročili, da se nam je preveč razširila plesen in nam zmanjšala pridelek. Površin namreč nismo zaščitili z kuprab- lauom ali z modro galico, ker bi to morali opravljati ročno nismo pa imeli na razpolago potrebne škropilnice. Tisti krat so bile buče že v času genofaze in je bila celotna površina dobesedno prekrita s panogami tako, da strojno škropljenje ni bilo možno. Do spravila buč nismo imeli več nobenih del Lepa jesen nam je omogočila, da smo pnčakali dozore- lost pkxlov tudi kasnejših zasnovkov in smo pričeli s kombajniranjem 21.10 — 24. 10. 1981, ko smo kombajniranje zaključili. Pred kombajniranjem je bilo' potrebno buče spraviti v po dva in dva sporedna reda v takem razmaku, da se je v sredini lahko gibal kombajn. Kombajn ni samohodni stroj, zato morate upoštevati, da del širine zraven kombajna nanaša tudi traktor. Potrebna moč traktorja naj bo okrog 40 KS. Pri kombajnu smo imeli zaposlene 4 ljudi po dva in dva na vsaki strani, ki sta buče vstavljala v stroj, peti delavec pa je odnašal očiščene .semenke na prikolico. Tako očiščene semenke smo preva- žali v hmeljsko sušilnico v Ormož v rinfuza stanju s traktorsko prikolico isto kakor to delamo s predajo grozdja v vinsko klel. Dnevno smo skombajnirali 1,5 ha veliko površino pod bučnicami. Po obhodu kombaj- na so ostali na njivah večji ali manjši kupi iztrebljenih buč. ki smo jih pozneje podorali. V primeru, da bi kombajniranje opravljali pri individualnem proizvajalcu, bi omenjene kupčke iztrebljenih buč lahko s pridom uporabljali za pripravo silaže. Taka silaža se pripravlja tako. da se meša tri četrtine iztreb- ljenih buč z eno četrtino suhih pesnih rezan- cev. Na tak način dobimo odlično silažo za goveje pitance in krave molznice. Po končnem procesu v hmeljski sušilnici je obvezno bučnice vsaj za teden dni pustiti na le.senem podu nasipane največ do višine 30 cm. da .se ohladijo in stabilizirajo. Ko smo pridelek stehtali smo ugotovili, da smo pridelali 800 kg na ha suhih bučnic golic. S pridelkom smo lahko več kot zadovoljni, saj so nam bučnice prebolele plesen brez zaščite, kar se je vsekakor poznalo na pridelku. Ne smemo tudi pozabiti, da smo okoli 2 ha. to je polovico zasejanih bučnic pustili netretiranih s herbicidi, saj jih v časovnem trenutku ni.smo dobili v zadovoljivih količinah. Omenjene površine so bile bolj zapleveljene in se panoge niso normalno razvijale. Tudi tu je bil manjši pridelek kakor na površinah ki so bile z agro- tehničnimi ukrepi pravilno oskrbovane. Iz omenjenega ocenjujemo, da bi v normal- nih razmerah gotovo dosegli pridelek 1000 kg bučnic golic na ha. Ob industrijskem pristopu obdelovanja te kulture je ta uspeh toliko večji. V letu 1982 namenjamo za pridelovanje bučnic golic večje površine, in to okoli 15 ha, ki so prav tako razparcelirane na področju KO Mihovci. Trgovišče, Cvetkovci in Sredi- šče. Ugodno je namreč, da nam buče dajo po ha višji ostanek dohodka kot rdeča pesa — cikla. Tudi mehanizacija nas ne angažira v taki meri za spravilo kot je lo pri pesi. V tem trenutku je namreč velika potreba po mehani- zaciji pri jesenski setvi, spravilu sladkorne. pese in deloma tudi koruze. Ob tej stopnji mehaniziranega pridelovanja, stopnji zaščite pred pleveli s selektivnimi herbicidi in umet- nem načinu v sušenju v hmeljski sušilnici, je postala kultura zanimiva tudi za nas in jo bomo pridelovali na vedno večjih površinah. Iz naših izkušenj pri pridelovanju poljščin ugotavljamo, da .se agrotehnika in stopnja vlaganj pri pridelovanju bučnic golic in koruze za zrno. ti dve kulturi precej primerlji- vo ujemata. Enaka je jesenska priprava zemlje s hlevskim gnojem in z mineralnimi gnojili, oboje se strojno seje. tretira s herbici- di. icombajnira pridelek in enako dosušuje. Iz tega praktično ne izstopajo tudi vlaganja v proizvodnjo ene in druge kulture. Končni rezultat t. j. dohodek po hektarju pa se precej razlikuje, saj je možno dobiti iz hektarja koruze za zrno do 7000 kg suhe koruze. Če jo ovrednotimo po 10 din na kg znaša to 70.000 din po ha. Pridelek golic 1000 kg na ha po garantirani ceni za leto 1982 na 160 kg da dohodek 160.000 din na ha. Iz pogovora v Oljarni Središče smo obve- .ščeni. da bo v letu 1982 priskrbljenega dovolj kvalitetnega semena bučnic golic za nas in za vse njihove kooperante. Prav tako lahko dobi vsak proizvajalec navodila pismeno ali v ustni obliki. ' V.sem kooperantom, ki se bodo odločili za čisti posevek bučnic golic nad 30 arov. jim bodo po njihovi želji pridelek skombajnirali in posušili. Suhe bučnice b(xio plačevali po 160,— din; kg kar garantirajo s sklenjeno pogt)dbo. Vsi interesenti, ki imajo predvidene pridelovalne površine nad 30 ha naj čimprej sklenejo pogodbo z Oljarno Središče, da bo ta v stanju planirati in realizirati obveze po pogtHibi. Anica Ivanuša. kmet. teh. Težko je dobiti veterinarja Imam svinjo z malimi pujski. To ne bi bil razlog za pisanje tega pisma, če si ta .svinja ne bi ix)škodovala (zlomila) noge in to prejšnji četrtek zvečer. V petek zjutraj sem šel osebno v veterinarsko ambulanto Ptuj. toda veterinarja nisem dobil, ker so bili vsi na terenu, zato sem šel še v petek popoldne, pa zopet zastonj. V soboto zjutraj pa sem samo teletbniral in spet nič. Je pač tako. enkrat so veterinarji na terenu, ob sobotah in nedeljah pa je tam samo dežurni za nujne primere, ostali pa imajo zaslužen tedenski počitek, enako kot večina drugih delovnih ljudi, razen nekaterih seveda, mednje štejem tudi kmetovalce. Res je nerodno, da si svinja zlomi nogo v četrtek zvečer, pa kaj hočemo, ko ni razgledana in ne stabilizacijsko naravnana, da bi zbolela ali se poškodovala, če je že pač tako usojeno, da do tega enkrat pride, v najprimernejšem času. to je v ponedeljek zjutraj, ker bi se tako do četrtka že našel kateri od veterinarjev, ki bi mu čas dopuščal, da bi ji lahko nudil pomoč. No, pa brez zamere, če tako modrujem, vendar, kar sem napisal v prvem odstavku je čista resnica. Riko (Poln naslov pisca je v uredništvu) 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 18. marec 1982 — TEDNIK Moški pevski zbor Kungota pri vajah na dan volitev. Med volitvami na vajah Ko sem v nedeljo, na dan volitev obšel volišča na območju krajevne skupnosti Kidričevo, sem ori Kunaoti naletel še na posebno zanimivost. Zaradi volitev so namre-* prosvetni dom Kungota ogrevali, kar pa so izkoristili pevci za svoje vaje. S tem so pri hranili izdatke za kurjavo, kar je v skladu s splošno štednjo in stabilizacijskimi prizadevanji. Tako je moški pevski zbor pod vodstvom Maksa Vaupotiča na dan volitev tudi pridno vadil. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Ob prazniku žensk v KS Kidričevo Osrednja prireditev v počastitev praznika žensk v krajevni skup- nosti Kidričevo je bila v torek, 9. marca v avli osnovne šole Boris Kidrič, ki so jo obiskovalci napolnili do zadnjega kotička. Progratn je pripravila osnovna šola, v njem je sodelovala folklorna skupina, ritmični krožek, recitatorji in pevski zbor OS Boris Kidrič. Tako so ženske v Kidričevem, delavke v TGA in v drugih delovnih kolektivih, gospodinje in upokojenke imele na ta dan res praznik. Podobnih nadvse uspelih prireditev si v Kidričevem še želimo. Konrad Zoreč GORiŠNIŠKA KRONIKA v petek, 5. februarja, je KS Gorišnica počastila dva praznika: 4. februar, krajevni praznik in 8. februar, slovenski kulturni dan. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Fr. Belšak, tam- buraška in recita.torska sekcija PD Ruda Sever, kot gost pa Ladko Korošec in njegovo sodelavci. Poleg krajanov, ki so napolnili prosvetno dvorano v ZD, so bili navzoči predstavniki družbenopolitičnega življe- nja občine Ptuj: Marica Fajt, Mitja dr. Mrgole, Janko Bezjak in Janko Vogrinec. Gorišničani smo bili prijetno presenečeni in toplo nam je bilo, ker so se občinski predstavniki tako množično ovedli, da nam je ob takih praznovanjih njihova bližina potrebna. Tokrat nas zares niso razočarali. V prihodnje bi jih kazalo posnemati! V soboto, 6. marca, pa je vaška skupnost Gorišnica pripravila svojim ženam praznovanje dneva žena. K ulturni program so obogatili učenci od 1. do 8. razreda. Peli, recitirali in igrali so umetnine, ki so jih izbrali in naučili njihovi tovariši in tovarišice. Nastopali pa so tudi najmlajši iz vrtca. Vsem gre najlepša zahvala, tovarišicam pa še iskrene čestitke za njihov praznik. KAJ IMAMO IN KAJ NIMAMO velika nedelija; Ne dolgo tega smo brali v Te- dniku članek z naslovom: »Mla- dina in družbenopolitična neak- tivnost.« Mislim, da bi bilo dobro, da si pri vsem tem nalijemo čistega vina in pogledamo kakšni rezul- tati dela so se pokazali na občnem zboru Kulturno prosvetnega društva »Simon Gregorčič« Ve- lika Nedelja, kije bil 28. februarja letos. Predsednik društva je v uvod- nem nagovoru članom le na kratko orisal delo društva v zad- njih letih in skoraj upravičeno dejal. d;i žal imamo dostikrat več tistih, ki samo kritizirajo in vse premalo takih, ki so pripravljeni tudi delati za skupne rezultate dela. Vendar smo bolj podrobno slišali o delu društva v poročilih posameznih sekcij. Prvo poročilo o delu dramske sekcije nam je prikazalo, da je delavna, pripravi vsako leto vsaj eno predstavo, v kar je treba vlo- žiti marsikatero uro prostovolj- nega truda in časa, ne le enega, ampak vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Tako je v soboto, 27. februarja predstavila Realovo komedijo »Trije vaški svetniki« na obnovljenem odru v prosvetni dvorani Zadružnega doma v Ve- liki Nedelji in jo v nedeljo, 28. februarja .še ponovila. Komedijo je uspešno zrežiral Alojz Matjašič iz Gorišnice. Nekoč v prejšnjih časih je dramska skupina pripra- vila vsako : leto po tri dela, sedaj si lahko privoščimo v vsaki sezoni le eno. V drugem poročilu smo se se- znanili s tem. da seje pri društvu ustanovila folklorna sekcija, kije v dveh letih tudi dovolj pridno delala, kljub temu da ni imela »uvožene« strokovne moči, saj je nastopala na raznih proslavah in tako dostikrat s svojo prisotnostjo reševala drugo nedejavnost pro- svete. S to sekcijo je društvo pri- dobilo tudi ljudsko narodno nošo severovzhodne Slovenije, ki je bila raziskana na podlagi slike Velika Nedelja iz leta 1700. S to našo je društvo pridobilo veliko vrednost, ki si ga brez dela fol- klorne sekcije ne bi mogli privo- .ščiti, saj je nošo izdelala skupina sama in tako s svojim delom ve- liko prispevala. .Res je, da so te- žave s člani te skupine, ker seje ob ustanovitvi v sekcijo vključila ve- čina srednješolcev, ki pa se po končanem šolanju razkropijo na vse strani, da jih zelo malo ostane doma. Ne smemo pozabiti, da smo ena tistih krajevnih skupnosti, ki raz- en nekilj kmetijcev in par proda- jalcev nima nobene zaposlitve v kraju. Zato ne moremo govoriti o družbenopolitični neaktivnosti mladine. Dostikrat pa se še zgodi, da tisti, ki bi morali mladino v aktivnost raznih kulturnih deja- vnosti usmerjati, jo-od tega še odvračajo s svojim praznim go- vorjenjem in ravnanjem. Se eno poročilo smo slišali na občnem zboru in sicer tambura- ške sekcije, ki je prav tako ama- terska skupina kot vse ostale. Tudi ti so, kot.je bilo slišati v zadnjih dveh letih večkrat kje nastopali, vendar izgleda, da. domača ja- vnost in društvo o tem nič ne ve. Ne moremo govoriti, da jih ni- mamo. ker če so nastopali še v drugih krajih, potem gotovo niso tako za nič in neaktivni. Kot izgleda imamo vse, kar bi radi imeli, le da bi bilo treba malo več resnosti vseh in kot je dejal član SNG iz Maribora, da nam ne manjka drugega kot to, da bi se vsedli večkrat za okroglo mizo in .. .se pogovorili, da bodo vsi delali, ne pa da so nekateri posamezniki z vsem preobremenjeni in potem omagujejo, nazadnje pa so še ti- stim za tarčo, ki samo kritizirajo. Sicer pa vse kar je v kraju, je naše in takšno je. kakršno si naredimo in tako bo. kakšni bomo mi vsi skupaj. ^ ^ MED MLADIMI V PODLEHNIKU Med haloškimi griči je vse bolj živo v okviru krajevnega sveta mladih v Podlehniku delujeta dve osnovni organizaciji ZSMS in sicer na Rodnem vrhu in v Podlehniku. Mladih je nad 160, aktivi pa so tudi v Gruškovju in ostalih manjših zaselkih. Vse kaže, da je danes tam sredi haloških gričev povsem drugače življenje, kot je bilo včasih. Bolj pestro je, čeprav je spomladi in v jeseni še zmeraj velika dela z vinogradi, s polji. O aktivnosti mladih iz Podlehnika in okolice je stekla beseda z Miranom Krajncem, predsednikom krajev- nega sveta mladih, kije dejal: »Obe osnovni organizaciji sta med seboj tesno povezani, tako pri delu. kot v ostalih dejavnostih družbenega življenja v krajevni skupnosti. Naj omenim le neka- tere delovne akcije, ki smo jih lani skupaj izvedli. Sodelovali smo pri gradnji mrliške vežice, večkrat smo urejevali bankine ob cestah — najdaljši odsek je bil Podlehnik — Kozminci, izvedli smo akcije čiščenja okolja, itd. Prav gotovo pa je problem mladih sestajanje. Imamo sicer svojo sobo v združenem domu in tudi sicer dobre pogoje, vendar je treba vedeti, da so mladi doma po vaseh in hišah na okoliških hribih in daje njim težje prihaja- ti. Največkrat je pač tako, da se najdemo skupaj v Petrolovem Motelu, sedaj pozimi vse pogo- steje, ker je v naši sobi hladno. Tako največkrat sprou razpra- vljamo o problemih, ki nas težijo in jih poskušamo tudi sproti odpravljati.' Kako pa sodelujete z organi KS m ostalimi družbenopolitič- nimi -organizacijami v P'»dlehni- ku- Mislim, daje naše vodelova- nj'- na ti'm področju di>kaj uspeš- ni;. vendar \ .feno niso i/kori- •"•enc v.sc -n-.l/m.-s-i. Prav gotovo bi lahki: sudL-li-v.ili še 'esneje. Mladi soielujcrr : n jveč / do- načim 5,asii:.kim d", -'tv-^m in v prosvetnem društvu, za katerega bi lahko rekel, da je večina članov pravzaprav mladincev. Lahko bi omenil še eno aktiv- ^ nost. ki je sedaj močno prisotna. Gre za volitve v katerih smo mladi prav gotovo prispevali svoj delež. Ne samo, da smo sodelo- vali v pripravah, tudi na sam dan volitev smo bili na voliščih jih okrasili in pomagali pri volitvah na domu za onemogle osebe. Zadovoljni smo tudi z delegatsko strukturo, saj imamo pet mladih v raznih delegacijah za DPS in SIS. Prosvetno društvo Podlehnik je v polnem pomenu besede zbirališče mladih Kulturnikov. O tem je članica Liljana Svenšek povedala: »Ni ga praznika na katerem mladi ne bi pripravili svojega kulturnega programa. Po navadi se pred vsakim večjim prazni- kom sestanemo in se dogovorimo, o vsebini programa in še vedno smo bili pozneje pohvaljeni s strani krajanov. Kav gotovo bi se še večkrat dobili in tudi kaj težjega naštudirali, pa smo raz- treseni po okoliških gričih, zaradi česar nam primanjkuje časa. Sicer pa lahko rečem, da je v naši mladinski sobi večkrat tudi »luštno«. Večkrat prirejamo ple- se, razna srečanja in podobno. Življenje teče dalje in tudi mi poskušamo slediti mladim od drugod. Med tednom smo sicer v šolan, v Mariboru, v Ptuju, ob koncu tedna pa se po navadi zberemo doma skupaj.« Anica Murko je sekretar kra- jevnega sveta mladih v Podlehni- ku in skrbi za idejno pt>litično izobraževanje, o katerem pravi: ■ Naše idejni politične delo se odvija tako, da mladi pripravlja- jo razne rclcrate na teme. ki si aktualne Bodisi da gre za med- narodne politični/ dogodke v svetu, ali za domač-: tematiki). I ■ referatih navadnt: diskutiramo šo vsi ostali, taki?, da pruJcmi nekega zaključka, ki si ga potem prav gotovo zapomnimo. Razen tega že dve leti zapored pripra- vljamo razstavo o tovarišu Titu. Pripravljamo jo v naši mladinski sobi, lani pa so si jo razen kraja- nov ogledali še učenci naše šole. Kar se tiče idejno političnega izobraževanja, naj še dodam, da se redno udeležujemo sestankov na KS, ter prenašamo vsebine med ostale. Tako .so — če hočejo — vsi obveščeni o aktualnih dogodkih. Večina mladih je do- ma na kmetijah, kjer je treba še kaj pomagati, zato je večkrat udeležba na sestankih bolj sla- ba.« Tudi na športnem področju potekajo številne aktivnosti. O njih je predsednik športne sekcije ZSMS v Podlehniku, Janko Kojc dejal: »Rekel bi, daje športna sekcija pravzaprav najbolj aktivna, saj potekajo ševilne aktivnosti na tem pc^ročju. Vsako leto pripra- vljamo nogometne turnirje, vsaj tri na leto. Razen tega se udele- žujemo vseh drugih turnirjev, kot na primer v Tržcu, Žetalah, in Leskovcu. Lani smo uspešno izvedli tudi smučarsko tekmova- nje na sosednjem hribu. To smo načrtovali tudi letos, vendar nam vreme ni dopuščalo, saj je sneg sproti kopnel. Udeležujemo pa se tekmovanja v smučarskih skokih, ki je vsako leto v Strmcu in tam dosegamo dobre rezultate. Nasploh navezujemo in ohra- njamo dobre stike s sosednjimi športnimi sekcijami, sedaj v zim- skem času pa se je razživela košarkarska ekipa, ki ima trenin- ge v osnovni šoli Martina Kore- sa. Ze večkrat smo zaigrali kakš- nv> prijateljsko tekm<\ tako, da nam čas hitreje mineva. Ob vikendih, ko pridej<: domov .še starejši mladinci in študentje pa je vse sk-upaj še bolj masovno. Mislim, da je pri n.is šport zares dobrodošel. M. Ozmec Miran Krajnc, predsednik krajev- nega sveta mladih Pogled na center Podlehnika z Gorco v ozadju Liljana SvenseK. miadi kulturnik Anica \iurko, sekretar krajevne- ga sveta .lanko Kojc, predsednik Športne sekcije TEDNIK — 18. marec 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo (2. nadaljevanje) O tej politični aktivnosti nekoliko pozneje. Specifično podobo naših krajev bomo spoznali ob specifičnih razmerah na podeželju. Poglejmo tamkajšnje socialne probleme. Dr. Franjo Žgeč v svoji študiji o Halozah govori o težkem življe- nju viničarjev: kočarjem in viničarjem primanjkuje hrane na leto 6 do 8 mesecev; mnogi nimajo ne pašnika ne njivice za živino. Običajna jed je koruzni zdrob brez mleka in zabela, v jesenskih mesecih pa nado- mcsča"kruh kostanj. Ob majhnih viničar.skih bajtah se bohotijo razkoš- ne vile meščanov — domačinov ali tujcev —, ki prihajajo sem na oddih in trgatev. Tudi malim posestnikom primanjkuje denarja, galico m živila jemljejo na up, mošt lahko prodajo po sme.šno nizki ceni. .. Boris Fakin je v Sodobnosti 1936/1 V, št. 9 pisal o revščini haloških ljudi. Otroku dajejo povezano cunjico, namočeno v žganje, da zasoi. ko gredo starši na delo . . . Razširja se jetika . . . Položaj je najslabši tam, kjer gospodarijo tujci... ^ D^stvo je, da so spadale Tlaloze med tiste kmetijske predele, ki so pridelale premalo lastnega živeža, saj druge gospodarske panoge razen vinogradništva, tukaj niso prihajale v poštev. Gostota naseljenosti v zgornjih Halozah je znašala npr. 50 do 75, v spodnjem delu pa 75 do 100 ljudi na km^ kar je nekoliko manjša naseljenost kot v Slovenskih goricah. V srednjih in spodnjih Halozah je bilo polovico prebival- stva viničarjev in to brez lastne posesti; veliko je bilo ludi želarjev, ki so iskali v sezoni delo v velikih vinogradih in tudi pri kmetih na Drav- skem polju. Najboljši vinogradi so bili v lasti meščanskega kapitala in delovna sila se je tod plačevala večinoma v naturalijah. Akuten problem je bil v sami posestniški strukturi, ki je bila podobna sloven- skogoriški. Viničarstvo je pomenilo v času med vojnama hud socialni problem. Posestniki iz Ptuja, iz drugih bližnjih mest in trgov ter iz Avstrije so izkoriščali viničarsko delovno silo. Podobo Jeruzalemskih goric nam je predstavil Jože Kerenčič, doma iz Jastrebcev pri Kogu, poznejši organizator osvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah. V svoji študiji pravi, da zemlja malim kmetom ne nudi dovolj za preživljanje in zato iščejo delo pri gruntarjih in veleposestnikih. Tem prodajajo predvsem viničarji svojo delovno silo za stanovanje, kos zemlje, za odslužitev za drva, krompir, listje, za nizko mezdo, ki znaša 6 do 8 din . . . Skoraj polovica produktivne zemlje pripada veleposest- nikom skoraj I/10 take zemlje pa lastnikom v drugih državah, največ Avstrijcem. Viničarstvo dejansko pomeni obliko izkoriščanja delovne sile v kapitalističnem obdobju. Prevlada meščanskega kapitala, v vino- rodnih predelih je imela vsekakor hude gospodarske, socialne in na- rodnostne posledice, kajti nemški in mečurski mogotci so nad številnimi družinami viničarjev in želarjev ohranjali skrajno izkoriščevalske odnose, slabše od mezdnega razmerja med delavcem in tovarnarjem. Korenine tega zla izvirajo iz časa Avstro-Ogrske, ko so morali viničarji gla.sovati za nemške stranke, ko so se ob ljudskih štetjih morali prila- goditi volji svojih gospodarjev. Viničarstvo je torej postajalo sredstvo socialnega in narodnega zasužnjevanja. Tudi po zlomu habsburške monarhije se domača buržoazija ni zavedala škodljivosti tega družbe- nega pojava, še manj pa, da bi začela reševati to kočljivo vprašanje. Splošno gospodarsko in socialno propadanje haloškega in slovensko- goriškega območja je mogla rešiti le družbena revolucija. Zato tudi Jože Kerenčič v omenjeni razpravi jasno ugotavlja, da »zemljiško — lastninski odnosi« povzročajo propadanje življa v naših kraji+i. »Nujen je eden osnovnih ukrepov s smotrom, da postane zemlja v Jeruzalemskih goricah last onih, ki jo obdelujejo«, meni pisec študije. Veleposestniški in viničarski odnosi so dajali pečat življenju izven Ptuja. Na podeželju je živelo jedro slovenskega prebivalstva, in to v izjemno težkih, specifičnih razmerah. Ni čudno, če je Ljudska pravica na'^la svoje bralce prav po vaseh in bila v ptujskem okraju zelo popu- larna. Vanjo so o svojih tegobah pisali: »llaložanom se to zimo slabo godi. K riza je. Za vino dobimo 0,75 do 1.75 din . . . Več kot pol Haložanov nima kruha, neki že od avgusta ga nimajo. Jemo krompir brez zabele, drugi .še tega nimajo. Kateri imajo kruh. ga morajo zaklepati pred deco za praznike . .. Otroci nimajo čevljev ... Ce je slabše vreme, ne morejo v šolo in cerkev, nimajo kaj jesti.« beremo med dopisi v Ljudski pravici 8. 3. 1935. Svetovna gospodarska kriza, kije beg z domače zemlje še povečala, seje zarezala v naše podeželje. Lokalni »neodvisni« tednik« »Narodna sloga«, kije izhajal v prvih tridesetih letih, je v dopisih prizadetih razkrival ta težki čas. V 6. št. 12. dec. 1931. je list objavil članek »Naše Haloze — skrajno pasivna po- krajina. — Resen poziv na naše oblasti in celokupno jugoslovansko javnost. « Dopisnik toži, da vino ni moč prodati, oz. da ga kdaj prodajajo« po smešno nizki ceni«. Vino »celo deci nadomešča — mleko«, saj se davki »brezobzirno« izterjujejo. rubeži so kar naprej na delu, bobni poje- jo .. . Haloze so »prezadolžene« in posledica je »beg od rodne grude v mestne tvornice»«. »Pismo iz solnčnih Haloz« je prispelo od Sv. Barbare v Halozah (danes Cirkulane — op. avt.) in »Narodna sloga« gaje objavila 7. 5.1932 v št. 17 Pisec govori o garanju tamkajšnjih prebivalcev, ki se razdajajo lastnikom goric »t)d zore do mraka«, in lo za borih 7 din in pol. Hrane ne dobijo, le pijačo trikrat dnevno. Ce želijo le malo tople hrane, je njihov dnevni zaslužek samo 5 dinarjev . . . Kriza je globoko pretresala naše podeželje. Kot govorijo podatki, se je preživljalo v letih med vojnama s kmetijstvom okrog 80 % prebivalcev ptujskega območja, s tem daje bila prisotna velika razdrobljenost kmečke posesti. Posledice razdrobljenosti in zaostalosti .so se zlasti odražale v času svetovne gospodarske krize, ko kmetijskih pridelkov nfbilo moč prodati, cene industrijskim izdelkom pa so porasle. Tako je naše podeželje tonilo v zadolževanje. Ljudje so morali iskati delo tudi kol sezonci v Franciji in po letu 1938 tudi v Nemčiji. In čeprav so oblasti leta 1932 odredile kratkotrajni moratorij za odplače- vanje dolgov, se razmere niso spremenile. Potrebna bi bila agrarna reforma, sprememba družbenoekonomskih odnosov, kar seveda bur- žoazni sistem ni bil pripravljen storiti. K P tedaj še tudi ni bila tako močna, da bi utrdila svoje pozicije na našem podeželju in seveda zato, še ni mogoče govoriti o revolucionarni razgibanosti. Podeželje ostaja za- ostalo. skrajno izkoriščeno. Življenjski pogoji ljudi so izjemno težki. (se nadaljuje) 9) Boris Fakin: Haloški otroci. Sodobnost 1936/IV., št. 9 in 10 10) A. Melik: Štajerska s Prekmurjem in MežiSko dolino, Ljubljana 1957, str. 376 . 11) Glej op. 10. str. 372—373 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Matija Slekovec nam je v svojem opisu gradu Vurberg tudi precej podrobno predstavil no- tranjščino gradu in se zadržal pri posameznih lepše in za ljubitelje zgodovine zanimivo opremljenih irostorih. Samo obžalujemo lah- co, da ni ta zapis .še temelji tejši. Precej dragocenosti se je sicer ohranilo in so danes predstavlje- ne v zbirkah Pokrajinskega mu- zeja Ptuj, .še več pa jih je izginilo neznano kam m verjetno ne bomo več našli sledu za njimi. Tako so bili v jedilnici po Slekovčevem opisu pohištvo v renesančnem stilu, umetniške vaze in majolike. Renesančno pohištvo je bilo tudi v malem salonu, poleg tega pa še dragoce- no ogledalo in več znamenitih x)rtretov. V malem kabinetu je -)ilo več slik z žanrskimi prizori in serija slik živali. Soba v stolpu je bila opremljena z modernim izrezljanim pohištvom, s porcela- nom iz 17. stol., z ovalnimi portreti nekdanjih lastnikov gra- du, z beneškimi ogledali in sijajnimi lestenci. Slekovec opi- suje tudi gotsko grajsko kapelo, ki je bila poslikana s freskami. Naj tu omenimo, da so v gradu našli tudi posvetne freske in je zato izguba Vurberga še toliko bolj boleča, saj je na Slovenskem ohranjenih bore malo posvetnih fresk, še posebej iz starejših obdobij. Podrobneje je v Slekovčevem zapisu predstavljena serija por- tretov orientalskih velikašev iz 17. stol., ki je danes razstavljena v viteški dvorani ptujskega mu- zeja, in portret enega od Herber- steinov. ki pa se nam žal ni ohranil. Nadalje nam je opisal še nekaj dragocenega orožja iz orožarne, od katerega nekaj kosov bogati zbirko orožja v viteški dvorani. Marjeta Ciglenečki Slika verjetno predstavlja Meh- meda Koprilija, turškega velikega vezirja iz 1.1666. Včasih je krasila salon v 2. nadstropju gradu Vur- berg, zdaj pa je razstavljena v viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Ptuj Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka, F 31 JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (63) Je za Slovence res vse dobro? , »Dovolite, da vam pošljem letak, s katerim Madžari razlaga- jo svoje kulturnozgodovinske znamenitosti v »slovenskem« jeziku. Pred tremi dnevi sem namreč v Delu prebral slavospev o tem, kako lepo .se razvijajo naši odnosi s porabskimi Slovenci ipd. — potem pa mi pride v roke listič, ki vam ga poši jam z željo, da bi ga obravnavali.« V tem iz Murske Sobote posla- nem besedilu beremo: »Kor- mend leži v delnem zahodu v železni županji v dolina Raba, na levo. Od pročasa je bilo stano- vanjsko področje. V stari latin- skem pisanju se nahajo njegovo ime Cirmend, in zgodba dotika se do rimski časob nazaj. V bližini tudi danes najdemo, prek rimsko gradino »Bršljankamen cesta« ali kakor eno 1274 letno listina spomina Via Latinorum- ski ostanek.« In gre tako veselo naprej do konca, ki se glasi: »Mesto Kormend vzema okrog lepe izletne gzdove.« Na zadnji strani so že »Važne znanje«, kjer pod »Postaja za benzin polniti« beremo: »Zraven na glavni pro- metna cesta 8 od cesta 86.700 m. Odpreno: noc pa dan.« To je res sloven.ščina in pol. Saj smo veseli, če se nam tujec bliža z našo govorjeno besedo, pa naj bo še tako nenavadno zaobr- njena. Ampak tak jezik tudi pisati, to je od sile! Tudi v Porab- ju že imamo ljudi s slovenistično diplomo, pridobljeno v Ljublja- ni. Zakaj se ne bi obrnili nanje, ko tiskajo kaj slovenskega? Ker pa do na sploh vsi šolani Sloven- ci iz Porabja jezikovno že zelo pomadžarjeni, vre naravna, sa- mobitna in krepka slovenščina tam žal le še iz kmečkih ust. Zato bi svojo skrb za pravilnost. lepoto in učinkovitost slovenske pisane besede tudi na Madžar- skem najlepše dokazali tako, da bi besedila te vrste pošiljali v ^opravek čez mejo: saj je Pre- cmurje blizu, in za pošto tudi Maribor ali Ljubljana nista da- leč. Dajmo, spoštujmo se med seboj tudi v jeziku! Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobu- de za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javno- sti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenija, 61000 Ljublja- na, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! VITOMARCI Stara preša postaja pretesna Tudi v Vitomarcih imajo dokaj razgibano kulturno življenje, ki že več let nosi s seboj željo po ustreznejšem prireditvenem prostoru. Z ureditvijo stare šole so sicer pridobili prostor za vaje, še vedno pa jim ni uspelo najti skupnega jezika z domačim gasilskim društvom s katerim se že nekaj časa dogovarjajo za prizidek odra v izmeri 12x8 metrov pod katerim bi bili garderobni in drugi prepotrebni prostori. Tako bi se končno izselili iz stare cerkvene preše, v kateri so že pred leti uredili zasilpi oder in dvoranco s sto sedeži. Vanjo se ob premierah zgnete tudi do 2.00 ljudi, nam je pripovedovala predsednica prosvetnega društva v Vitomarcih Vida Toševa. ki poleg te odgovorne funkcije vodi še odrasli in šolski pevski zbor in tamburaški orkester. V okviru vitomarškega prosvetnega društva delujejo štiri .sekcije: dramska, pevski zbor. tamburaški orkester in knjižnica. Vanje je vključenih precej krajanov m kar je najbolj razveseljivo, med njimije največ mladih in nekateri delajo kar v dveh ali pa v vseh treh sekcijah. Nekoliko manj živahno je v knjižnici, kije dobila svoj prostor v stijri šoli. ker ni pravega zanimanja za knjigo. Vanjo zahajajo v glavnem starejši krajani in^^e ti v zimskem času, ko imajo za branje nekoliko več možnosti. »V imenu mladih, ki prihajajo za nami in ki bodo nas »trdoglavce« nadomestili, bomo morali .»ajti skupno pot z gasilci.« pravi tovarišica Toševa. ko ponovno načneva problem prostora za prireditve. »Za no- vogradnjo. za katero smo si še pred dvema letoma tako prizadevali, sedaj ni več nobene možnosti niti je ne bi mogli upravičiti. Kraj sam ni velik m tako bi en skupni večnamenski prostor povsem zadostoval. Krajevna skupnost je iz samoprispevka že določila 200 tisoč dinarjev le mi sami. tisti, ki tu živimo in delamo, se bomo morali dogovoriti in najti skupno rešitev, da ta denar koristno naložimo. Edina rešitev pa je le v skupni naložbi z gasilci,« meni tovarišica Toševa. ki se predvsem pohva no izraža o mladih. Povsodjihje čutiti in v Vitomarcih ni prireditve na kateri ne bi sodelovali. Sicer pa so ljudje v tem predelu Slovenskih goric že tolikokrat uspeli prav zaradi svoje složnosti in zato bodo gotovo tudi to pot našli skupno m pravo rešitev, ker postaja stara cerkvena preša zares pretesna za vse, zlasti še. ko se zgledujejo po svojih sosedih — tam v Trnovski vasi. ki se že ponašajo s skupnim domom krajanov. mš Mladi Vitomarčani s svojo dirigentko Vido Toševo na enem izmed nastopov v Ptuju PRED PRVO LETOŠNJO RAZSTAVO V PAVILJONU DUŠANA KVEDRA Prva letošnja razstava v pavi- ljonu Dušana Kvedra ob Dravi bo predstavila slikarja samora- stnika Borisa Žoherja. Letos smo .si že lahko ogledali nekaj njego- vih del, s katerimi je pred pustom opremil prostore ptujske blagov- nicej Na Ptuju je Žohar sicer razstavljal že večkrat, samostojno ali pa v družbi drugih ustvarjal- cev. njegova najpomembnejša .samostojna razstava pa je bila nedvomno lani v Trebnjem v Galeriji likovnih samorastnikov, kjer v stalni zbirki hranijo tudi nekaj njegovih najboljših del, saj je Boris Žohar pogost udeleženec trebanjskih taborskih srečanj. Pustni liki. še posebej kurenti, .so najpogostejši Žoharjevi moti- vi. Sam pravi, da mu stari običaji iz ptujske okolice ponujajo ne- izčrpen vir motivov in izraznih možnosti. Kurentov lik predsta- vlja že sam na sebi likovno bogat motiv, kot vsaka maska pa ponu- ja tudi svojevrstno pomensko izročilo. Pod masko se sicer skriva človek, vendar je ta brez obraza, postal je človek — de- mon. Prav ta ikonografski po- men je pritegnil že mnoge likov- nike. pa tudi druge umetnike k ustvarjanju. Zoharja je pri upodabljanju kurentov prav gotovo prevzela nadresničnost njihove pojave. Sicer že dolgo ne verjamemo več v prvotno poslanstvo oznanjeval- ca pomladi, pa kljub temu — ko si fantje nadenejo kožuhovinasto opravo, niso več ujeti v ozke sp<.>ne resničnosti. In takšne jih tudi slika Žohar. Kurenti prera- ščajo svet okrog sebe. se stezajo čez mestne hiše in v vrtinec svojega plesa zvabijo staro in mlado. Ves ta vrvež pa je ujet v trenutku gibanja, v brezčasnosti. Brezčasni niso le kurenti s svojo dernonsko pojavo, brezčasne so tudi druge podobe z njegovih platen. Prizori so postavljeni v idealizirano pokrajino, Žohar z romantično otožnostjo slika vasi, kijih že dolgo ni več. Zoharjevo ustvarjanje bi stilno najbolje označili z izrazom nad- realizem. Vendar to ni tisti nad- realizem, ki se predaja zaneseno- sti ustvarjalnega trenutka. Žo- harjeve slike nastajajo počasi, mladi slikar se poglablja v vpra- šanja, ki mu jih zastavlja nedo- končani motiv na platnu. Takšna prizadevanja so morala roditi uspehe. Čeprav nima shkarske šole in čeprav se ni vzgajal ob vzorih starih mojstrov, so pod njegovim čopičem nastale neka- tere podobe, ki jim lahko poišče- mo vsebinske, motivne in kom- pozicijske vzporednice v likovni preteklosti. Kurenti so tisti liki, ki so Žoharja vzpodbudili k slikanju in so osrednji in največkrat naslikani, ne pa tudi edini motiv njegovega ustvarjanja. Med nje- gova najboljša dela sodi Katari- nino, upodobitev ptujskega no- vembrskega sejma, ki se precej razlikuje od drugih slikarjevih del in na kateri se nam predsta- vlja s svojevrstnim občutkom za posameznosti. Žohar je naslikal še celo vrsto dogodkov, ki obliku- jejo vaško življenje: veselico, požar, ribiče, sedmino, koline, naslikal je tudi veduto Ptuja. Popolnoma napak bi bilo, če bi Žoharjevo delo ocenjevali le kot upodabljanje ostankov starih običajev. Žohar je prerastel odsli- kavanje gole resničnosti, liki izvirajoči Iz preteklosti so mu vzpodbuda, da razmišlja o sebi in svoji okolici in da svoja razmišl- janja zapisuje na platnih. Vabimo vas na otvoritev raz- stave. ki bo v četrtek, 25. marca 1982 ob 17. uri v Razstavnem :)aviljonu Dušana Kvedra, Žo- larjeva dela pa si boste lahko ogledali še do 4. aprila vsak dan od 8. do I L in od 15. do 17. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. .Marjeta Ciglenečki Boris Žohar: Preganjalci zime, o.pL, 1979 8 - iz nasih krajev 18. marec 1982 — TEHNIK Odličja zaslužnim lovcem Miha Kolarič (desno) izroča lovsko odlikovanje Otmarju Zor- čiču Za velik prispevek k varstvu in gojitvi divjadi je lx)vska /ve/a Slovenije odlikovala nekatere člane l,ovske druži- ne l'iuj. Odlikovanja je na redni delovni konferenci, kije hila v petek. 5. marca popol- dne v lovskem domu v Mes- tnem logu pri J^tuju. odliko- vancetn i/.ročil Miha Kolarič. predsednik skupščine Lovske /ve/e FMuj. Odlikovanja so prejeli: Red /a lovske zasluge III. stopnje Otmar ZORC IČ. znak za lovske /asiuge pa so prejeli: I rancTomanič Ivan Majcen. Mirko Tomanič ml.. Dušan Peče k in Jo/e Novak. Besedilo in posnetek: J. N. Delovna konferenca ni uspela Za nedavno delovno konfe- renco DPD Svoboda Kidričevo je bilo poslanih 300 vabil, na kon- ferenco pa je prišlo le 8 ljudi, med njuTii tudi Miro Senčar, predsta- vnik ZSMS Kidričevo, ki tudi si- cer aktivno deluje v igralski sku- pini. Predsednik DPD Svoboda Kidričevo, tov. Kolarič o tem meni: »Ne morem verjeti, da niti predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev niso prišli na zbor, čeprav je delo DPD Svoboda prisotno povsod. V njeni knjižnici je vedno nekaj obisko- valcev. predvsem mladih, ki imajo na voljo precej raznih knjig.« Nadalje je povedal, da so spet uspeli po dvakrat tedensko pred- vajati filme, čeprav imajo zaradi lega precej izgube. Problem je tudi prostor za razne proslave m prireditve. Ce hočeš najeti dvorano družbene prehra- ne TGA. je treba plačati naje- mnino kar 11.000 dinarjev, toda odkod? ^ie sreča, da več razume- vanja kaže OŠ Boris Kidrič, ki dovoljuje proslave in razne zbore v avli šole. Kljub takim in podo- bnim težavam ima DPD Svoboda v Kidričevem vse pogoje za delo, zlasti na področju kulture, žal pa predv.sem odgovorni na tem področju kažejo premalo razu- mevanja. Dobro se v program vključujejo osnovna šola, vzgoj- novarstveni oddelek in mladina. Zanimiva je tudi ugotovitev, da proslave in prireditve, ki jih or- ganizira sindikat TGA bolje uspevajo, ker na te prireditve pridejo delavci iz tovarne, na drugih prireditvah pa jih je bolj malo. Ker prvi sklic delovne konfe- rence ni uspel, so sklicali ponovno konferenco DPD Svoboda Ki- dričevo za v sredo, 17. marca, v pričakovanju, da bo tokrat ude- ležba boljša. (Upamo, da seje to tudi uresničilo.) Konrad Zoreč Življenje in deio vojaških in civilnih obveščevalcev obveščevalnega centra (OC) Pohorje BOGOMIR KOSTANJEVEC-MARKO (3. nadaljevanje) Poročila, ki so jih civilni obve- .ščevalci pošiljali na obveščevalno točko Ib so bila zelo dragocena, saj so v glavnem vsebovala podatke, ki so zanimali partizan- sko vojsko. Kot primer omenim, da so piloti partizanskih vojaških letal imeli točne od naših obve- ščevalcev poslane podatke, skice in podobno o skladiščih orožja n. 3r. v Strnišču pri Ptuju, o vlakih, ci so vozili orožje, o jačini proti- letalske obrambe itd. Zato naši pilou teh važnih ciljev često niso zgrešili. Od nekaj poročil, ki so se še ohranila navajam le poročilo z dne 13/12.1944. ki se gla.si: »Na breški šoli pri Ptuju je okoli 50 nemških orožnikov z MPI puškami in ročnimi grana- tami. V Ptuju je okoli 200 nem- ških vojakov raznih narodnosti, večinoma starejših, straža pri kasarni je šibka. Vojaki so oboro- ženi s puškami, imajo nekaj MPI in težki mitraljez. Na hajdinski šoli je 23 vojakov, Nemcev, Italijanov in baje tudi neki Hrvat. Oboroženi so s puškami francoskega tipa in imajo 2 voza municije in nekaj MPI pušk. Ponoči jih straži s puško oboro- žen stražar. Morala med njimi je popustila. Ob tla so poteptali celo Hitlerjev kip, šolarjem pa pripovedovali, da so Hitlerja bombardiarali. Vojaki imajo 3 konje pri posestniku Mariniču na Hajdini ob glavni cesti, na šol- skem dvorišču pa stojita njihova avtomobila — osebni in tovorni. Ob neki hiši na dvorišču, tretji od šole proti Mariboru na levi strani imajo Nemci nekaj voz in tovorni avto, v hlevu pa baje konje, vse je ponoči zastraženo, a straži le eden stražar. Prejšnji dan se je vozilo iz Ptuja proti Mariboru 12 avtomobilov. Prva dva sta bila gestapovska. zadnjih devet pa je imelo hrvaški znak. Vozovi so bili polni s puškami oboroženega vojaštva.« Podatki naših obveščevalcev so koristili tudi ruskim obveščeval- cem. V letu 1944/45 se je preko Romunije in Madžarske približe- vala nemški meji armada marša- la Tolbuhina. Nemci so se krčevi- to branili in tudi na ljutomer- skem in ormoškem področju kopali jarke in postavljali prepre- ke. Radi zbiranja podatkov o sovražniku je Rdeča armada pošiljala svoje vojaške obvešče- valce daleč v sovražnikovo zale- dje. Ponoči dne 20. 1. 1945 so med Košnjo in Staršami na Dr. polju skočili iz aviona trije obveščeval- ci III. Ukrajinske fronte in to vodja obveščevalne trojke poroč- nik Ogija Evdokija Fominična — Lina in njena tehnična pomočni- ka Ivan" Krapše iz Dogoš in Viktor Pekošek iz okolice Celja, ki sta kot nemška vojaka prebe- nila k Rdeči armadi. S pomočjo renskih aktivistov OF so vsi trije srečno prispeli na sedež O.C. Pohorje. Tu so ostali in delovali do konca vojne. Imeli so radio-prejemnik in oddajnik, ta- ko. da so bili stalno v vezi s abom svoje edinice. Ker so jih nimali tudi podatki iz sektorja !j—Ormož—Radgona, so jim 'la tudi p<'ročila. ki sem jih bival od naših obveščevalcev s ;a .sektorja. Lina. ki je v svoji imovini sedaj zaposlena kot njigovodkinja, je aprila 1975 prišla na kratek obisk v Slovenijo in sicer v Fram, kjer seje sestala s svojimi partizanskimi tovariši iz O.C. Pohorje in to so s Gangster- jem, Maksom, Markom in drugi- mi. Zasliševanje dezerterjev iz nem- ške vojske V zadnjih mesecih vojne je s pomočjo naših civilnih obvešče- valcev dezertiralo iz nemške vojske več vojakov, zlati Avstrij- cev in Ukrajincev. Pot v brigade pa jih je vodila prek sedeža O.C. Pohorje, kjer smo jih temeljito zaslišali in dobili od njih važne vojaške podatke. Z ozirom na moj pok ic v civilu (sodnik) in znanje nemščine, je precej zasli- šanj padlo name. Med dezerterji pa smo odkrili tudi nekaj nem- ških vohunov in zakrknjenih fašistov., Razume se, da smo s temi drugače postopali kot pa z zapeljanci, ki so šele pet minut pred dvanajsto uro spregledali zločinstva svojega fuhrerja in hoteli sedaj v boju proti fašistom oprati svoje grehe. Važni dogodki, ki sem jih doživel ali pa videl od blizu Požig Planice Kot sem že zgoraj zapisal je 22. 9. 1944 odšla glavnina Lackove- ga odreda prek Drave na Kozjak. Ni dvoma, da so bili Nemci o tem, kakor tudi o zbiranju novih partizanov in aktivistov na Plani- ci dobro obveščeni. Ker pa se jim je zdaj, ko ni bilo na tem delu Pohorja nobene močnejše parti- zanske edinice, zdel primeren čas za akcijo na terenu Fram—Plani- ca, so isto izvedli. Zjutraj dne 24/9-1944 so enote varnostne in redarske policije prihrumele v Fram, preiskovale hišo za hišo in aretirale mnogo vaščanov. Za las sta ušla aretaciji naš vojaški obveščevalec Dorc in še neki partizan, ki sta to jutro v Framu trčila na policijo, ki ju je začela zasledovati. Partizana sta smuk- nila v neko hišo, kjer ju je gospo- dinja skrila pod posteljo. Ko je prišla policija tudi v to hišo in gospodinjo vpraševala o ubežni- kih je gospodinja odločno zatrje- ,vala. da pri njej ni partizanov. Vkljub preiskavi hiše ju policija m odkrila. Šele proti večeru sta zlezla izpod postelje in odšla iz Frama. Akcijo na Planici pa je istega dne izvedla vojska, kije prišla tja okoli osme ure zjutraj. Aktivisti in neoboroženi novi partizani so se pravočasno umaknili. Mi voja- ški obveščevalci smo odšli iz Planice že 22. 9. 1944 in se začasno naselili v Anžurjevi vini- čariji v Morju. Takoj po obvesti- lu, da so Nemci v Framu, smo si poiskali varnejše zavetje v gozdu, odkoder smo zasledovali razvoj dogodkov. Kmalu smo izvedeli, da so Nemci Planico zažgali. Pogorele so vse hiše, gospodar- ska poslopja in tudi šola. Ljudje niso mogli ničesar rešiti. Zgorelo je tudi veliko živine, V svojem domu je živa zgorela Alojzija Uranjekova. Njenega moža Franca, ki je nesel partizanom pošto, pa so vojaki prestregli in ga ustrelili. Aretiranih je bilo tudi več domačinov, katere so potem odpeljali v zapore. Po vojni je zrasla nova Planica z novo šolo in lepim planinskim domom. Uranjekovima pa so postavili dostojen spomenik. ZADNJA VEČERJA Dne 1. 12. 1944 .smo imeli pripadniki vojske državne varno- sti (VDV) in obveščevalci O.C. Pohorje konferenco v Anžurjevi viničaViji v Morju. Ker je Karel Forte — Marko Selin poobla.šče- nec OZNE za mariborsko okrož- je, odhajal s Pohorja na Dolenj- sko, smo smu priredili poslovilni večer, na katerem pa je prišlo do majhnega incidenta. Ko je »kač- ja slina« (žganje) razvnela duho- ve, je pooblaščenec OZNE Zden- ko kar v sobi spustil rafal iz brzostrelke. To smo nekateri hudo zamerili in mu opravičeno očitali, da s takim početjem opozarja Svabe v Framu, da so partizani v bližini. Beseda je dala besedo. Naenkrat sta nastali dve skupini Štajerci in Kranjci. Pre- pir je naraščal in ne vem kako bi se stvar končala, če ne bi energič- no posegel vmes šef O.C. Pohorje Slane Krištof-Gangster. Končno smo se pomirili in zadonele so spel partizanske pesmi. Proti polnoči smo se razšli. Obvešče- valci na .svoja zavetišča, VDV- jevci pa .so šli spat na skedenj k Hojniku, po domače Šternu na Gradišču, ne da bi slutili, da so bili nocoj na zadnji večerji. Izdajalec namreč ni miroval. Ob 'petih zjutraj, jih je presenetil gestapo z vojsko, jih napadel ter zažgal skedenj. V njem je zgorelo 11 partiz.anov, nekaj pa Jih je bilo ujetih. V Gradišču so omenjenim žrtvam za svobodo postavili lep spomenik. Nepotrebna panika in strah Od starega leta 1944 smo se obve.ščevalci in drugi partizani ter politični delavci na našem terenu veselo poslavljali. Po mojem govoru, v katerem sem prikazal partizanske uspehe in neizbežen zlom fašistične Nemči- je ter po kratkem kulturnem programu se je razvila .prpsta zabava. Kot vedno na podobnih prilikah je tudi tokrat igral senti- mentalne in borbene pesmi naš kitarist kurir O.C. Pohorje Cigo (pravega priimka in imena ne vem). Tudi dobra jedača in pijača ki sojo naši kurirji prinesli z Dravskega polja je prispevala k našemu dobremu razpoloženju. Brez panike in straha pa tudi tokrat ni šlo. Ob polnoči smo zagledali na podnožju Pohorja rdeče rakete, ki so normalno pomenile začetek sovražnikove hajke. Nekateri »paničarji« so brž zapustili zabavo in zbežali v zavetje gozda. Večina, ki si je pravilno razlagala, da tokrat izstreljene rakete, ne pomenijo začetka sovražnikove ofenzive, temveč slovo staremu in pozdrav novemu letu, pa je ostala na zabavi. Okrog druge ure zjutraj je odšel tudi šef O.C. poročnik Stane Krištof — Gangster, ki pa je kmalu ves zasopihan pritekel nazaj z novico, da se hiši, kjer smo proslavljali bližajo vojaki. Stekli smo iz hiše v bližnji gozd in čakali na razbistritev situacije. Kmalu so se ti vojaki prikazali, odšli so v našo hišo, niso streljali, niso postavili straž, skratka niso se ponašali kot zasledovalci par- tizanov. Mi smo se previdno vrnili iz gozda in ugotovili, da so v naši hiši kurirji ter 18 vojakov v angleških uniformah. Izvedeli smo, da so to Angleži, ki so bili zajeti na otoku Kreti, nato prepe- ljani v Maribor in kot vojni ujetniki so bili zaprti v zaporu, takoimenovanem hotelu Graf v Ključavničarski ulici. Kako so bili osvobojeni iz zapora in kako so prišli na Pohorje izvemo iz tretje knjige Milice. Ostroške »Vklub vsemu odpor«, ki na straneh 210 in 211 piše: »Tako je dne 28. decembra 1944 ob enih popoldne — sirene so pravkar utihnile — prihitel Mirko Prav- dič v Židovsko ulico in se skril za vežna vrata hiše, ki je bila obr- njena proti srednjeveški stavbi — zaporu imenovanem hotel Graf Pravdičje sedaj opazoval, če seje že umaknil stražar in če je ulica prazna. Tedaj je zažvižgal. An- gleži so ga opazili — nekaj popačenih nemških besed — in že so se sporazumeli. Vrat sploh ni bilo treba razbijati. Angleži so imeli ponarejen ključ in razen treh, ki so bili ranjeni in ni.so mogli iz zapora, so vsi ušli. Še partizan .sije hitro oblekel angle- ško uniformo in nato je skupina hitro krenila skozi park, nato se povzpela na Piramido, šla po grebenu in se spustila do gostilne Kos v Košakih. Pot so nadaljeva- li do Pernice in Voličihe ter dospeli do Cremšeniškega le.sa, kjer se je zadrževala četa Lacko- vega odreda. Angleže so nato odvedli na Pohorje odkoder so srečno dospeli v Belo Krajino in še nekaj mesecev pred koncem vojne v svojo vojaško bazo." Konec prihodnjič Obveščevalci obveščevalnega centra Pohorje skupaj z ruskimi obvešče- valci. Peta od leve proti desni je Lina, vodja ruske obveščevalne trojke, šesti je Jože Gašperšič, deveti pa Bogomir Kostanjevec. STOPERCE 160 let osnovne šole Osnovna šola v Stopercah Tako častitljiv jubilej bodo letos praznovali prebivalci stoperške krajevne skupnosti. Skromno šolsko poslopje zadostuje za potrebe po- uka, učencev pa je čedalje manj. Sedaj si v šoli in v krajevni skupnosti prizadevajo, da bi v jeseni pričeli s celodnevno šolo. Do takrat pa želijo obnoviti fasado in poskrbeti še za nekatera vzdrževalna dela. Visok jubilej bodo proslavili ob koncu šolskega leta. N. D. O. M, Priprave na skupno akcijo čiščenje okolja v skrbi za človeka, njegovo nemoteno in predvsem zdravo.opra- vljanje dela v okolju v katerem živi, želimo tudi v letošnjem letu orga- nizirati skupno delovno akcijo. To je čiščenje okolja, v katero pa želimo vključiti predvsem vso šolsko in izven šolsko mladino, občane v kraje- vnih skupnostih in tudi delovne organizacije, ki bodo poskrbele za postavitev posod za odlaganje smeti in odpadkov in pa seveda poznejši odvoz. Da bi željena akcija resnično dobila videz humane in vsesplošno pozitivne družbene dejavnosti, mora.mo k delu pristopiti vsi in k uspe- šnosti akcije doprinesti svoj delež. Ko se nam takole vsakodnevno ponuja možnost videti in ogledovati naša cestna območja, potoke, sprehajalne poti med našim že tako skromnim in prepotrebnim ptujskim zelenjem — ugotavljamo, daje še vedno le človek tisti — sam sebi sovražnik. Zato vas z vso resnostjo naprošamo za pomoč in sodelovanje v naši skupni skrbi za človeku koristno, čisto in zdravo okolje. Da bi nam bilo čim lažje določiti čas izvedbe, bomo poskušali upoštevati vaša mnenja in predloge v odgovoru, ki ga pričakujemo čimprej. Ker se nam vse bolj približuje pomlad, bi bilo nujno to akcijo čimprej izpeljati, zato predlagamo datum 20. marec 1982 (sobota). Komunalni nadzornik Franc PETOVAR DESTRNIK Šola bogatejša za dve pridobitvi Nedavni sneg je razveselil predvsem šolarje na Destrniku, ki so to priložnost izkoristili za demonstracijo majhne, vendar pa zelo priročne in praktične Tomo.sove vlečnice. Kar pod šolo, čez šolsko igrišče so jo namestili in kar lepo število je bilo tistih, ki jih je v ponedeljek, 8. marca, privlekla na breg. Kolektiv šole Bratov Reš je za darilo zelo hvaležen temeljni organizaciji združenega dela Pekarne Vinko Reš iz Ptuja, ker brez pomoči tega kolektiva vlečnice ne bi mogh kupiti. Letošnja zima jim sicer ni bila naklonjena, gotovo pa bo koristno služila destrniškim šolarjem v naslednjih letih. Prihodnji teden bo v osnovni šoli na Destrniku začel z delom tudi šolski radio. Letos so namreč uspeli v šolo namestiti tudi novo ozvočenje prek katerega se učenci že ogla.šajo, v odmorih jim vrtijo glasbo, koristno pa jim bo služilo .še za poročanje o delu raznih krožkov in drugih novic izdela in življenja na .šoli. Pri nakupu jim je priskočila na pomoč krajevna skupnost Destrnik, obe novi pridi>bitvi pa sta veljali prek 200 tisoč dinarjev. mš Destrniški šolarji preizkušajo novo Tomosovo vlečnico. TEDNIK ~ 1982 NAŠI DOPISNIKI - 9 SLOVENSKA BiSTRICA Ob prazniku žensk povsod svečano v občini Slovenska Bistrica so 8. marec — mednarodni praznik žensk v skoraj vseh delovnih in samoupravnih okoljih proslavili svečano z vrsto kulturnih prireditev. Drugače pa je na vseh proslavah bilo čutiti, da se zavedamo stabilizacijskih prizadevanj, vendar zaradi tega ni bilo prireditev, veselja in prijateljskih gest — tako moških kot žensk — nič manj, bile pa so celo še prisrčnejše. Že v petek, 5. marca so v posameznih delovnih kolektivih pripravili srečanja zaposlenih žensk. Malo je bilo tudi kolektivov, ki se ob tem ne bi bili s skromnimi darili, s .šopki cvetja in z lepo besedo spomnili svojih upokojenk. Že tradicionalno so učenci osnovnih šol s šopki pohiteli k starejšim ženam po območjih krajevnih skupnosti oziroma .šolskih okolišev, jim podarili cvetje, toplo besedo, po potrebi pa so jim tudi to in ono postorili v gospodinjstvu. Med vsemi velja posebej omeniti učence osnovnih šol Makole in Laporje, kjer učenci skozi vse leto prevzemajo obveznost skrbi za starejše ljudi na svojem območju, zlasti za onemogle in osamljene, ki jim prinašajo potrebščine iz trgovine in podobno. Najmlajši občani v vzgojno-varstvenih ustanovah pa so za svoje mamice naredili lične voščilnice, jim priložili prvo pomladansko cvetje in veliko želja ob njihovem prazniku. Najboljšeželjeinpriložnostnadarilasobilaobosmemmarcuprisotna v prav vseh delovnih kolektivih, saj tudi ni kolektiva, kjer ne bi delale tudi ženske. Ponekod so to tovariško gesto sodelavci opravili že ob prihodu na delovno mesto, drugje med odmorom za malico, ali pa po končanem delovnem času. ^Praznično razpoloženje je vladalo tudi v vseh krajevnih skupnostih in naseljih na območju občine, saj je bilo povsod vidno nakupovanje daril in cvetja, in to — nakupovanje so opravljali moški, moške roke so nosile cvetje in zavojčke. V trgovinah in cvetličarnah so za te stvari morali odšteti nekaj več kot bi. če bi isto blago kupili kateri drugi dan. To je bil prav gotovo čuden »prispevek« trgovcev m cvetličarjev k pra- znovanju dneva žensk. Svoj posluh za »poslovnost« bi v interesu vseh potrošnikov najbrž morali pokazati na drugačni način, ne le v »ko- njukturnem« zviševanju cen. Vse to pa prav gotovo ni zmanjšalo prazničnega razpoloženja, fli vplivalo na razmišljanja o današnji vlogi ženske, matere in delav- ke.. . Toda, ko to berete že tečejo normalni delovni dnevi, ko je že marsikatera obljuba moških, dana ob 8. marcu šla v pozabo, marsikateri sklep je obležal v predalu, življenje in delo pa teče po starih tirnicah naprej. Viktor Horvat Drugače kot vse ostale dni v letu Krajani krajevne skupnosti Olga Meglič in vojaki, ter starešine vojašnice Dušan Kveder uspešno sodelujemo že več let. Srečujemo se na delovnih akcijah v naši krajevni skupnosti, pa tudi na vseh proslavah in prireditvah. V soboto, 6. marca smo skupaj pripravili proskivo za naše žene, matere in dekleta ob njihovem prazniku, mednarodnem dnevu žensk — 8. marcu. Ko smo se v soboto zvečer zbrali v dvorani Doma J LA, so v hipu izginili vsi naši dvomi v množično udekžbo na prireditvi. Sedeži so bili »prebukirani. Mize in sedeže smo morali postaviti tudi na plesišče. Prisrčen program, ki so ga pripravili pionirji in mladinci osnovne šole Olga Meglič so popestrili tamburaši in vojaki s svojim zabavnoglasbenim ansamblom. Po proslavi je bilo družabno srečanje spremljano z elektriko okrepljeno glasbo. »Takšen odnos kot ga imamo do žensk ob 8. marcu bi morali imeti skozi vse leto. potem bi bile ženske enakopravne,« je dejal v svojem pozdravnem govoru podpredsednik skupščine krajevne skupnosti. Razmišljala sem o tem stavku. Moja mama, babica in vse tete ter ostale ženske, kijih poznam, imajo vse pravice in dolžnosti kot moj oči, strici in moški, ki jih poznam. Hodijo v službo, na sestanke, so delegatke in opravljajo pomem.bne funkcije. So enakopravne. Ob tem pa ponovno citiram stavek iz govora: ».. . podpirajo tri vogale hiše . ..« Ker so mame, morajo več delati v družini, morajo skrbeti za otroke in opravljati gospodinjska dela. Moški ne morejo roditi otrok, lahko pa bi prali plenice, lahko bi pomagali pri vseh gospodinjskih opravilih. Ne morem razumeti, da danes, v 20. stoletju, ko ženske dosegajo vrhunske rezultate v športu, plezajo na Mount Everest in letajo po vesolju, še nekateri vodno delijo poklice na moške in ženske in so doma v družini moški še vedno trdno prepričani, daje pomivanje posode žensko delo. Berem o 8. marcu, spremljam prireditve in poslušam govore o vlogi žena in si mislim: 8. marec ni samo obletnica začetka organiziranega boja za enakopravnost vseh žena. temveč tudi dan, ko se poskušajo moški odkupiti ženskam za vso krivico in neenakopravnost med letom. Lepo bi bilo. če bi poskušali to večkrat in ne samo za 8. marec. Maja Botolin Mladi v Moškanjcih za 8. marec v prejšnjem tednu smo izrekli mnogo voščil, kupili mnogo daril, pripravili pro.slave. družabne večere. Ves ta trud je bil namenjen našim materam, dekletom, sestram. Kot že mnoga leta nazaj, srno tudi letos mladi iz vasi Moškanjci v povezavi z GD pripravili proslavo našim vaščankam. Zbrali smo pionirje in jih s trudom začeli pripravljati za nastop. Iz dneva v dan smo se trudili z željo, da pripravimo čim boljši program. Nastopajoči so napenjali vse svoje moči. da bi se izkazali. Kar najT)oUše. Za vsakod- nevnimi vajami je prišla težko prijkikovana sobota. Se ena vaja in začelo se bo zares. Malčki so v sobici za odrom že težko čakali besedo »začnimo«. Ura je bila 18 in 30 minut. Mize pogrnjene v belo. na njih zvončki in mačice. Rekli smo: začeli bomo kasneje in s tem počakali na zamudni- ke. Nastopajoči so bili nestrpni, z njimi pa tudi mi. Ugasnejo luči in mnogi .se zazrejo na oder. Proslava je tekla brez večjih problemov ali zapletov. Malo smo imeli časa za priprave, a kljub temu nam je uspelo. Po proslavi smo imeli družabni večer, ki ga je i^olnila .še glasba. Staro in mlado so dvignile seveda popularne račke. Z^aplesali smo in ko sem opazovala zadovoljne obraze naših vaščank in va.ščanov. ki .so se odločili ta večer prebiti z nami. sem vedela, da ves trud le ni bil zaman. Vsi tiRi. ki smo ta večer bili v vaškem domu lahko rečemo, daje bilo enkratno. Mlado in staroje združilo prav vse, od disko plesov, do narodnih pa tudi zapeli srrro skupč^. Se SI z eli mo takšnih večerov, želimo pa si tudi. da bi v bodoče bilo več zanimanja za trud mladih. Zvonka T. Moškanjci Proslava ob dnevu žena v Stopercah v krajevni skupnosti Stoperce smo žene slovesno praznovale svaj praznik tem bolj. ker je proslava bila v novozgrajenem domu krajanov. Marsikatera zena je bila ponosna na svojo udeležbo ob gradnji doma. za kar je predsednik KS Stoperce v svojem pozdravnem govoru, izrekel ženam posebno zahvalo. Pionirji so izvedli nekaj prisrčnih igric, za kar jim gre vsa zahvala. Prav tako tov. učiteljicam za dodatno delo in skrb ob njihovem rednem delu. Tudi mladi harmonikarji in mladinke, čeprav brez vodje, so prispevali svoj delež. Skratka, vsi so se trudili in nam olepšali naše praznovaiije od mednarodnem dnevu žena »8. marcu«. KK SZDL ter KS so pogostili žene. ki so se po slavnostnem programu veselo zavrtele. K. J. RAZMIŠLJANJE O 8. MARCU V TOZD VOLNENI IZDELKI MAJŠPERK Neka žena je dejala; Dan žena se mi zdi nepotreben praznik. Od takega dne pravza- prav delovna žena nima skoraj nobene koristi. vi'asih izpade celo. kot da se iz žensk norčuje- mo. Več bi naredili, če bi res uresničili tisto, da je ženska za enako delo enako plačana in da ima enake možnosti za napredovanje kot moški. Ženska, ki je zaposlena in tudi gospo- dinja še dolgo ne bo enakopravna. To ne bo vsaj do takrat, ko bo na njenih ramenih poleg dela v službi še družina. Kako se naj udejstvu" je ženska, ki takrat, ko utrujena pride iz službe začne kuhati, pospravljati. Mislim, da ženske ne moremo sprejeti tega, da bi nam v enem dnevu v letu brisali oči, če pa vemo, da smo še vedno v podrejenem položaju, predv- sem na-delovnem mestu. Še vedno sem mišljenja, da ženska opravlja dvakrat več dela kot moški, saj jo ob službi čaka še kup dela doma. Mišljenja sem. naj še moški tovariši nekaj prispevajo k tej enako- pravnosti, naj se osamosvojijo v pozitivnem smislu besede, ne pa da o enakopravnosti samo govorijo, posebno ob dnevu žena. Enakopravne bomo takrat, ko bomo dokon- čno izbojevale svoj jaz. do katerega pa nam še veliko, veliko manjka. Tudi ob letošnjem dnevu žena je naša tovarna v sodelovanju z osnovno šolo Majš- perk in našimi malčki iz vrtca pripravila bogat kulturni program. Ob 13. uri smo se zbrale v dvorani doma Svobode skupaj z ženami iz sosednje delovne organizacije in nekaterimi kmečkimi ženami, da bi prisostvovale priredi- tvi, ki so nam jo pripravili naši najmlajši. Zvrstile so se recitacije, pesmice,na progra- mu je bil tudi skeč. Do solza smo se nasmejale posrečeni in dobro pripravljeni glasbeni točki. »Rokanrol«, ki so jo izvajali učenci osnovne šole Majšperk. Ob tej priliki je vse prisotne pozdravila predsednica osnovne organizacije sindikata TOZD Volneni izdelki Majšperk Rozina MARKOVIČ, kije predvsem poudarila: Mednarodni praznik žena praznujejo žen- ske po svetu že prek 70 let pod različnimi imeni, največkrat kot materinski dan. Zadnja leta smo dan žena pri nas nekoliko izmaličili. Spremenil se je v veseljačenja, trgovci pa so ga izkoristili v svoje namene. Tako je bil neštetokrat le v posmeh in se sprevračal v svoje nasprotje. Ce pa se zazremo vzgodovino in zasnovo tega 8. marca pa ugotovimo, daje bil namen povsem drugačen. Vzklil je iz borbe za žensko enakopravnost, katerega temeljna sporočila so na porumenele liste zgodovine izpisana z raska\n roko trpečih delavcev in delavk, izpisana tudi s krvjo proletariata. Borba za enakopravnost je v ženskah prisotna že zelo dolgo. Možnosti za uveljavlja- nje pa V) prihajale počasi in postopoma. Se v fevdalizmu človek — tlačan ni imel nikakrš- nih pravic, ženska je bila še stopnico niže, imela ni niti svoje osnovne pravice — razpola- ganje s svojim tele.som. V kapitalizmu se družbene razmere niso dosti spremenile, ženska pa je bila zopet nekoliko na slabšem. Ni imela volilne pravice, ni mogla dobiti dela. če ga je. je bila za to delo le manj vredn?. za katerega pa je dobila še slabšo plačo kot njen moški tovariš. Po poroki je bila največkrat le gospodinja in mati. Na njena ramena so legala nova bremena, kako prehraniti in oblačiti družino z borno moževo mezdo. Ob težkem delu in slabi prehrani je bila od njega ekonomsko odvisna — on je bil glava družine. Tudi v družbi se ženska ni mogla uveljaviti. Naše znane slikarke, pesnice, pisateljice in druge so morale uporabljati moške psevdoni- me, da .so lahko prodrle v javnost. Ob spreminjanju družbenih odnosov se je spreminjalo tudi žensko vprašanje. Tako je že pred drugo svetovno vojno prihajalo do odločilnih zahtev žensk za enakopravnost, kar je podpirala KPJ. Do prevrata je prišlo, ko je na osnovi sodelovanja žena v narodnoosvobo- dilni borbi prišlo v Bosanskem Petrovcu 1942. leta, do ustanovitve AFŽ. Konferenca je pozvala vse žene Jugoslavije na sodelovanje in dolžnosti žensk v osvobodilnem boju. Žene so se množično odzvale na vseh področjih: zbiranju hrane in zdravil, reševanju življenj in tudi z ramo ob rami z moškimi v oboroženi borbi. Takrat so si ženske resnično priborile pogoje za enkopravnost, saj niso poznale besede — pretežko. Na teh osnovah je nastala današnja družbena opredelitev. Naša današ- nja ženska ima vse pogoje za enakopravnost, ima volilno pravico in je lahko izvoljena. Ima enake pogoje za izobrazbo in lahko zasede katero koli mesto v gospodarskem ali družbe- nem življenju, lahko načrtuje svojo družino, je samoupravljalka. ki lahko sodeluje in odloča na vseh stopnjah samoupravnega sistema. In vendar še ni vse tako, kot bi moralo biti. V Sloveniji je od vseh zaposlenih kar 45 % žensk, ki ustvarijo 40 % celotnega dohodka. Ta ženska armada pa je v glavnem zaposlena v nizko akumulativnih vejah gospodarstva: V elektro industriji, tekstilni industriji, gostin- stvu. turizmu, kmetijstvu. To so dejavnosti, ki imajo osebne dohodke le na republiškem povprečju ali niže. Ženske v gospodarstvu še vedno opravljajo nižje vrste dela kot nekvalificirane ali pol kvalificirane delavke ob strojih, tekočih trakovih, kot snažilke ali administratorke. Imamo jih seveda tudi na vseh drugih mestih, kot zdravnice, vodje DO in druge, vendar so še vedno zelo redke. Zaskrbljujoče pa ob današnjem usmerje- nem izobraževanju, ki je pogojeno s plani DO, postaja tudi šolanje in zaposlovanje ženske mladine in potreba bo zastaviti odloč- no družbeno akcijo tako, da se bo povečal dostop ženske mladine v takozvane moške poklice, da nebi ostala brez kvalifikacij. Da se ženska ne more enakopravno z moškim vključevati v družbeno in f>olitičnO delo so različni vzroki. Še vedno imamo probleme z varstvom otrok, družbena prehrana je urejena le med delovnim časom. Še vedno in skoraj povsod sloni vso hišno delo in vzgoja otrok na ženi. Močno pa so še zakoreninjene stare tradicije, ki le počasi, a vendarle vztrajno izgubljajo svoj pomen. Pri maljši generaciji že nastajajo spremem- be. Mlademu možu ni več težko nahraniti ali previti otroka. Ni ga sram pripraviti kosila ali pomagati pri urejanju stanovanja. Tako ženi ostaja več časa tudi za njeno kulturno ali družbeno udejstvovanje in za študij. Ko letos mineva že 40 let od ustanovitve AFŽ — pomembna obletnica oz. pregled dosežkov in sprememb v obdobju, je prav. da izmerimo humanistične razsežnosti in hibe ter odločimo, kaj se da še storiti, da bo enako- pravnost napisana v samoupravnih aktih in v konkretnih odnosih ne kot žensko vprašanje, temveč zato, da bi oboji imeli drugačen boljši boljši položaj in spodbudo za vsakodnevno oblikovanje človeka vrednega življenja. Kaj naj ob koncu še dodam, — pa vendar čisto preprosto misel: bodite srečne vse mame. bogate ali revne, kmečke ali delavke za stroji, mlade in stare, bodite srečne in še naprej tako dobre! Mira KARNEŽA Praznovanje 8. marca v Markovcih Skoraj ne moremo mimo tega. da bi se vse markovske žene in matere zahvalile, mladinskemu aktivu v Markovcih. Do sedaj smo vsako leto praznovale ta praznik tudi me kmečke žene iz Markovec. Letos pa proti pričakovanju je ta praznik uspel lepo in dobro po zaslugi mladinskega aktiva Markovci. Res mnogo požrtvovalnega dela so morali naši mladinci žrtvovati, da so pogostili 56 žena in deklet iz Markovec, Prijav bi imeli sigurno več, toda gasilski dom v Markovcih je premajhen. Kot ena družina smo se zbrale v soboto ob 7. uri zvečer v gasilskem domu. Lep pozdrav, smeh na obrazu ter rdečnagelj pripet vsaki ženi na prsi, aperitiv za dobrodošlico, je zgovorno pričal, kako lepo in s spo- štovanjem do žene —.matere je bil njihov odnos, do nas. Sledil je recital 12 mladincev, kije orisal lik matere in kmečke žene. Do solz je marsi- katero ganilo vedenje mladih in ugotovile smo, da danes mladi cenijo naše kmečko delo, ki je mnogokrat v družbi drugih zapostavljeno. Posebno gre zahvala predsedniku mladinskega aktiva Miranu Primo- žiču. ki je organizator in gonilna sila, daje letos ta praznik tako lepo uspel. Popestril je program tudi moški pevski zbor Alojza Štrafela iz Markovec, ki je zapel 5 pesmi in tako čestital našemu prazniku. Ne moremo pa pozabiti na mladi ansambel, kije za ta praznik prvič nastopil. S pesmijo o mamici je tudi čestital nešemu prazniku. Inštrumente so jim kupili starši. S pridnim delom in dosti volje, so nas zabavali celo noč. Po končanem sporedu je sledila večerja, ki je bila res obilna za denar, ki smo ga same prispevale. Res mlade je treba podpreti, dajati jim moramo nove moči in podpore, kakor je tov. Tito govoril marsikje. Na mladih naj gradimo našo domovino. Mladim je vedno treba pomagati. Mnogokrat smo krivi, da naša mladina odide na kriva pota. Samo slabe strani obsojamo in vidimo. Dc:)brih pa mnogokrat niti ne opazimo. Zato želim, da bi si tudi ostali mladi vzeli vzgled in posnemali markovske mladince. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste karkoli pomagali, da je naš praznik »Dan žena« v Markovcih tako lepo uspel. Vse žene in matere iz Markovec Slepi in slabovidni svojim članicam Podobno kot vsako leto doslej, je tudi letos Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož priredilo svojim članicam, ž^am in materam proslavo za dan žensk. Na proslavi, kije bila v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju, .smo članice počastili s krajšim koncertom in recitacijami. V imenu dru.štVa je udeleženke pozdravil predsednik Jože Sibila in jim ob koncu zaželel spet na svidenje prihodnje leto! Besedilo in posnetek: R. Rakuša :\lešani pevski zbor slepih in slabovidnih pod vodstvom pevovodje Jožeta Dernikoviča pred domom Franca Krambergerja. Dan žena v Drakšlu Praznik žensk smo proslavili tudi v Drakšlu. majhni vasici pri Veliki Nedelji. Mladinci tukajšnje 00 ZSMS smo pripravili proslavo, darila in zabavo za vse drakšlske žene in matere. V soboto zvečer se je v prostorih, ki jih ima v najem OO ZSMS Drakšl zbrala domala cela vas. Za mamice so nastopali najmlajši iz Drakšla. Recitirali in peli so pesmice, o katerih so izražali svojo in materino ljubezen. Sledila je obdaritev, skromnih, a prisrčnih daril so bile žene vesele. Nato je sledil ples (zbirale so ženske) ob zvokih gramofona, ki gaje hitro zamenjala harmonika, potem še ena, pa klarinet in trobenta in v Drakšlli je bilo veselo do poznih nočni uric. S tem smo mladinci še enkrat dokazali, da so govorice in pi.sanja o neaktivnosti in razpadu OO ZSMS Drakšl zrasle na »nezrelem« zelniku. S. Z. Dan žena v Ključarovcih v soboto, 6. marca zvečer je mladinski aktiv in G D Ključarovci priredil lepo uspelo predstavo v gasilskem domu za dan žena, katere se je udeležilo lepo število žena iz bližnje okolice. Skoraj 2 uri so žene zabavali s prav prijetnim sporedom. ' - V začetku je bil prikazan spomin naši ženi iz pretekle 11. svetovn.e vojne in njene zasluge za enakopravnost in svobodo poznejšim rodovom. Poleg recitacij in nastopov pionirjev ter mladincev so žene razveselili tudi z nekaj humorističnimi odlomki. Tako na primer kako se obnesejo dekleta v vojaški uniformi, če bi — kot se govori — tudi one služile vojaškLrok. Kako se znajdejo ženske, ko na vratih zvoni nezaželjeni inkasant in .se ga na zvit način odkrižajo. Po predstavi so žene pogostili z lepo pripravljenim narezkom in podarili najstarejši va.ščanki Mariji Kumer lep šopek rož. Nato so se ob zvokih harmonike stare in mlade veselo zavrtele ssvojimi možmi in fanti, ki so prišli za njimi. Take in podobne prireditve bi si naša žena in tudi drugi, še želeli, čeprav moramo priznati, da prireditelja stanr to veliko truda. Zato ob tej priliki vsem tem izrekamo vso priznanje in iskreno zahvalo vse klju- čarovske žene! Frančiška Majcen TUDI NAŠE ŽENE SO PRAZNOVALE v okviru zdravstvenega doma Ptuj je bila ustanovljena tudi tera- pevtska skupina zdravljenih alkoholikov v Ptuju, ki šteje že 40 aktivnih zdravljencev. Od novega leta naprej skupino uspešno vodijo dr. Zlata Ivetič. Marija Šoba in Žvonka Korošec. Zdravljenci smo v sodelovanju in ob pomoči terapevtov in seveda ludi svojih otrok pripravili krajši kulturni program, s katerim smo razveselili naše žene in terapevtke. Po kulturnem programu smo jim še pripravili manj.šo zakusko in jih ludi skromno obdarili. S to prireditvijo in pozornostjo smo hoteli dokazati, da so tudi naše /ene. naše terapevtke vredne pozornosti in spoštovanja, enako kol vsaka /ena in mati. Skupina aktivnih zdravljencev vsem delovnim ženam in materam, vsem ženskam ob njihovem prazniku iskrene čestitke! v. Š. Tekmovanje za »Pokal dneva žena" v Ormožu si>K)li». 6. marca je bilo na strelišču v Ormožu tekmovanje za >Pokal dne\a /cYia« ubčinske strelske zveze Ormož. Tekmovanja so .se udeležile štiri ekipe s po iremi tekmovalkami. Prv.i mesto ekipno je osvojila ekipa SD »Kovinar« Ormož s 389 krogi, pred ekipi:. SD »Ograd- Ormož 385 krogi in pred SD Tiimaž A s 366 krogi, četrta je bila ekipa SD Toma/ B. !V1cd"posameznicami jc zmagala Milka Vočanec s 157 krogi, pred Danico Majccn s 150 krogi. Tretja je bila Stanka Novak s 136 krogi, čeirta ic bila Marija Vernik s 133 krogi m pela Danica Zadravecs 126 krogi. Darko. Vernik 10 - nasi dopisniki 18. marec 1982 — TEDNIK Zima se poslavlja - smuka še traja Zadnji sneg nas je opozoril, da se muhasta zima še ni poslovila, čeprav je že bilo nekaj toplejših dni. Čeprav sneg pomeni bogato gnojilo za travnike in polja, .se ga kmetovalci niso preveč razveselili, zato pa toliko bolj otroci. Turističnim organizacijam pa je sneg nekoliko po- daljšal. letos sicer skromno zimsko sezono. Tako je na izteku smučarske proge pri Treh kraljih ob delavnikih, ob sobotah in nedaljah pa je precej večji promet, vendar ne prcgost. Foto: V. Horvat Ta ugotovitev velja tudi za turistično rekreativno središče občine Slovenska Bistrica, kije pri Treh kraljih na Pohorju. Tam zadnje tedne smučarjev ne manjka, zlasti še zato. ker ni daleč do zimsko-športnih središč Mariborskega Pohorja, do Rogle ipd. Smučarji se na tem ob- močju lahko nasmučajo in razvedrijo v polnem pomenu besede, .saj jim ni treba čakati v dolgih kolonah pred vlečnicami, kot je to potrebno na večini drugih smučišč. Viktor Horvat Sneg je prinesel veselje tudi najmlajšim, ne le nasmejanim sankaricam na Ptujski gori, temveč vsem tako v mestu kot po vaseh. Foto: Konrad Zoreč Smučarji še ne mirujejo Marljivi člani Smučarskega kluba Ptuj pripravljajo 21. marca klubski dan na Rogli z izvedbo odprtega prvenstva v slalomu. Pravico nastopa imajo občani občine Ptuj v kategoriji do in nad 35 let za moške in ženske. Udeleženci prejmejo spominski znak, najboljši medalje in diplome. Prijavnina za člane 50.-. nečlane 100. Cena prevoza z avtobusom 100 din z odhodom na dan prireditve ob 6.30. z avtobusne postaje. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri. Za zaključek sezone pa se pripravlja izlet-smučanje na Soriški planini. 27. marca, kamor vabijo vse ljubitelje »bele opojnosti«. Odhod avtobusa ho ob 5. uri z avtobusne postaje — cena za člane 600.- in nečlane 660.-. V cf^ni je vračunan prevoz, karta za vlečnico, enolončnica in klubski znak. Prijave sprejema in daje vse potrebne informacije Marija LUKMAN, Skupne službe SIS — Raičeva 6, tel. 771564 za Roglo do petka. 19. marca in za Soriško planino do torka, 23. marca. anc Delavci ptujske Perutnine — rekreativni smučarji na Veliki Kopi na Pohorju. Foto: L. Cajnko Šola v naravi Osnovna šola Kidričevo je organizirala .šolo v naravi, za pete razrede osnovne šole. Šole v naravi .se je udeležila polovica učencev petih razredov. Cena.šole je znašala 1680din. Učenci so stanovali v Poštarskem domu. Smuči.šča pa so koristili v primeru ugodnih snežnih razmer, kar pri domu. ali pa pri Arehu. Programje dnevno zajemal pet ar smučanja, dve uri pouka, eno uro sprehoda in .seveda družabne igre. Vzdušje je bilo dobro. Šole v naravi pa se niso udeležili vsi učenci. Nekateri .so bili poškodo\ani, drugi .so imeli slabše ocene. Toda tudi za te druge, to je za drugo polovicoje bilo poskrbljeno. Ti so se namreč hodili kopat v Ptujske toplice in so bili zelo zadovoljni. Ob koncu šole v naravi so izvedli tudi tekmovanie. Pri fantih je bil naslednji vrstni red: Damjan Gajzer. Matjaž \ avken. Boštjan Meglič. Bogdan Škafar in Boris Bavdek. Pri dekletih je prvo mesto osvojila Klavdija Dolenc, sledijo pa ji Gordana Milinovič. Milena Zafošnik. Simona Teodorovič in Evelin Kutnjak Danilo Klajnšek .SODU ()\ AI.A SKM NA PRO- SLAV AH OB DNFVl ŽKNA S. 3 I9S2 sva z Ivanom Šijan- cem nastopala \ Domu upoko- jence\ ob dnevu žena. Že v soboto. 6. 3. 1982 s\ a sodelovala na proslavi v gostilni Šegula. Igrala sva zabavno igro. v proda- jalni čevljev. Kupec pride v trgovino in se norčuje iz vprašanj prodajalke. Seveda tudi ona njemu ne ostane dolžna in mu spretno vrača odgovore na njegove pikre pri- pombe. Trgovko vprašuje o vsaki podrobnosti na čevljih, ona pa mu mora odgovarjati kot trilet- nemu otroku. Po dolgem pogo- voru. ko bi moral kupiti čevlje, pa si zaradi strgane nogavice premisli in ne kupi ničesar. V gostilni Šegula so nas pogos- tih s kranjsko klobaso, žemljo in coca-colo. Nastopali so še drugi učenci naše šole. V Domu upokojencev sem sodelovala še pri pevskem zboru m v ritmični točki. Zdi se mi, da je bila igra gledalcem zanimiva in uspešna, saj so naju pri igranju navduševali s smehom. Žal pa je bilo zelo malo prosto- ra, tako da smo se pri plesu Jugoslavija tiščale druga ob dru- gi, čeprav se je pevski zbor odstranil. Valerija Perko, 7. b. OŠ Tone Žnidarič Ptuj PREDSTAVA ŠOLA ZA KLOVNE V petek je v Ptuju gostovala ljubljansko mladinsko gledališče. Učenci sedmih in osmih razre- dov naše vole smo si ogledali predstavo šola za klovne. Igra, ki sojo zaigrali, pripove- duje o naivnem dečku, ki mu je bila šola deveta skrb, učitelji so mu rekli, da ni za drugo kot za cirkus. Besede je vzel dobesedno in odšel iskat cirkus. Res ga je našel, vendar je videl, da moraš trdo delati, preden kaj dosežeš. On sam sije življenje v cirkusu drugače zamišljal. V gledališču ni manjkalo smeha, saj je bilo smešnih situacij veliko. Menim, da je bila predstava dobro odigrana, zanima me pa tudi. kako dolgo so jo študirali, da so lahko šli z njo na oder. _ Nata.ša_ Koltak, 7. a OŠ Tone Žnidarič Ptuj NA KOLINAH V soboto smo imeli koline. Zjutraj so prišli štirje mesarji. V kuhinji so spili močan čaj. da se niso ustrašili prašičev. Ko so jih zaklali, so jih dali na »šrogle«. Prvo so odrezali glavo in noge. Odrli so kožo. Ven so pobrali drobtivino. Potem so razkosali meso. Mamica v kuhinji je spekla jetra in smo šli vsi jest. Zatem so šli mesarji čistit glave, tace in repe. Mi otroci smo se šli sankat. Bilo je že pripravljeno kosilo in spet smo jedli. Potem so začeli delati krva- vice, pečenice in »pratice«. V ku- hinji so pripravili slavnostno ve- čerjo. Zvečer so prišle še žene in otroci. Otroci smo se skupaj igrali razne igre. Ko smo se navečerjali, so prepevali domače pesmi. Zapomnila sem si tole pesem. Imamo še li.sjaka, je žejen kakor spaka. če mu ne damo piti nam kure če lovili. To je res bil domači praznik. Darinka Korže. 3. r. OŠ Stoperce NAŠA ENAKOPRAVNA MA- MA V naši družini ni enakoprav- nosti. Vsaj za moške ne. Ati pride v kuhinjo s čevlji, sede za mizo in čaka, da mu bo mamica prinesla juho in ostalo hrano lepo na mizo — kot v hotelu. V gospodinjstvu ne pomaga nič. ker pravi, da je kuhanje in čiščenje žensko opravilo in da moškega z ženskimi opravili samo ponižuje. Ko mu vse omenim, me grdo pogleda in mi pravi, da mi je on, ko sem bila še majhna, plenice pral. čeprav kot mi je povedala mamica, ni res. saj ga nikoli ni bilo doma. Zadnjič smo večerjali in mami- ca mu je prinesla večerjo na mizo. Na mizo je pripravila tudi hren. vendar ga ni odprla. Ko je prišla k mizi. še vedno ni bil iHipri. ker je ati čakal, da mu ga bo mamica še nadevala na krož- nik. Pozneje seje vrgel na kavč. kar s čevlji. To je mamico razjezilo: »Naj se sezuje«.je rekla. Vendar se ni sezul! Zelim si, da bi se ati p»)boljšal m tudi mislil na čistočo svoje hiše. saj je tudi njegova, kajne':' j _ Nataša. 7. a I OŠ Tone Žnidarič DELO MOJE MAME Pred šestinštindesetimi leti seje Carmonovim rodila tretja hči, ki so ji dali ime Olga. To je danes moja mama. Moja mama je majhne postave. Ima temno rjave lase, med katerimi se že prepletajo srebrno sive nitke. Na prijaznem obrazu je že zaslediti prve gube. Le-te so sledovi trdega dela in neprespanih noči. Je izredno dobrega srca, voljna vsakomur, ki je v stiski, po najboljših močeh pomagati. Ne mara pa ljudi, ki so slabiči in nepoštenjaki. Moja mama je mama v pravem pomenu besede. Poleg poklica, je učiteljica, pridno skrbi za svojo družino. Kar ne utegne storiti čez dan, jo počaka za noč. Tako pri nas pozno v noč brli luč in mama dela kakor neuničljiv stroj. Pot, po kateri je stopala, daje dosegla zaželeni poklic, ni bila ravno z rožami posuta. Ko je končala nižjo gimnazijo, seje odločila za učite- ljišče. Tisti čas je bilo hudo za denar. Tudi mama ga ni imela, zato je morala za vsak dinar trdo garati. Po petih letih šolanja je postala učiteljica. Prišla je v Gorišnico in najprej učila tretji razred ter gospodinjstvo. Pozneje je vrsto let poučevala v četrtem razredu in bilo ji je zelo hudo, ko je morala neprostovoljno prevzeti drugi razred, v katerem še danes uči. Pri deluje zelo vestna in disciplinirana. Red in disciplino zahteva tudi od otrok, ker želi. da bi jih naučila delati. Poleg rednega dela je prevzela ročnodelski krožek, vodi pa tudi učiteljsko knjižnico. Ima veliko sposobnost in veselje za pletenje, zato dosti plete. Tako smo vsi bogati njenega dela. Moj^a mama je doživela hude življenjske strese, zato seje živčno izčrpala. V otroštvu je v nemškem koncentracijskem taborjšču izgubila skrbnega očeta, kot mati pa je morala žrtvovati hčerkico, za katero je prečula noči in noči. Svojo mamo vi.soko cenim in je zame najboljša mama pod soncem. Manja Bezjak, 8. a OŠ Gorišnica BRALNA ZNAČKA V februarju smo mladi iz OŠ Videm zaključili bralno značko. Doseglo jo je veliko učencev. Ob zaključku nas je obiskal tov. Emil Franz, direktor oper in gledali- ških predstav. V pogovoru je dejal, da bo I. marca že 50 let, odkar se je zaposlil v tem pokli- cu. Rekel je. da je obiskal veliko mest, tako v tujini kot v dom.ovi- ni in da je bil že 28 krat na Triglavu. Veliko nam je povedal o .svo)em delu. Mladina se je v pogovoru z njim razživela in vprašanj ni in ni hotelo biti konec. Ob koncu mu je osmošol- ka podarila šopek cvetja in se v imenu bralnih značkarjev zahva- lila za obisk. Ob koncu smo se še malo pošalili, seveda pa nismo pozabi- li tudi na recital' Tudi jaz sem tekmovala za bralno značko. Letos že tretjič in upam. da jo bom dosegla vse do 8. razreda. Rezka Hvaleč, OŠ Videm pri Ptuju, 4.a MOJA MAMA JE UČITELJICA Moja mama Marija je že v prvem razredu sanjala, da bi postala učiteljica. Nosila bi plavo krilo, belo bluzo in čevlje z visokimi petami kakor učiteljica, ki jo je takrat učila. S pomočjo pridnih staršev, ki so si od ust odtrgovali za njeno šolanje, seje šolala v Mariboru. Vsako jutro je rano vstajala, daje pravočasno prišla na vlak, zvečer pa seji je vedno mudilo dc>mov. daje doma pomagala mami pri hišnih opravilih in pri delu v hlevu. Mamino prvo delovno mesto je bilo pri Tomažu, Tam je ostala dve šosiki leti. Zaradi slabih prometnih zvez, vsak teden seje namreč vozila domov in nazaj s kolesom, seje po razpisu odločila za osnovno .šolo v Gorišnici. kjer je sedemnajst let učila prvi razred. Danes poučuje v četrtem razredu. Zelo rada ima svoj poklic. Vsak dan prihaja vesela v razred, v kateremjo že čakajo radovedni in nasmejani obrazi njenih otrok. Čeprav je učiteljski poklic finančno slabše ovrednoten in so otroci večkrat poredni ter lenobni, ji ni žal. daje učiteljica. Če bi se še enkrat rodila, pravi, bi izbrala isto pot. Učila je že mnogo generacij. Tisti, ki so pred leti sedeli v klopeh prvega razreda, imajo danes že otroke, kijih moja mama tudi pripravlja za življenje. Čas pač neizprosno beži. \ ečkrat razmišljam o pt)klicu svoje mame. Hudo mi je ob spo- znanju. daje učiteljski poklic premalo spoštovan Mnogi mislijo, daje to delo lahko, zato učiteljem zavidajo zimske in poletne počitnice. A temu še zdaleč ni tako. Po napornem delu v šoli čakajo učitelje doma priprave in kupi z\ ezkov. medtem ko drugi delavci zaključijo svoje delo na deknnem mestu. Vsak dan občudujem mamino voljo, njeno zagnanost in pridnost. Kdor ljubi in spoštuje svoje delo, lahko premaguje vse težave, ki jih prinaša poklic. .Andrej Fric. 8. a OŠ Gorišnica MOJI PRVI KI HARSKI PO- SKUSI Nekega dne, ko mame ni bilo doma, mi je mamica naročila, naj nekaj skuham, ker vsi radi jemo pire krompir in omako iz stročje- ga fižola sva se z mamico dome- nile. da bom to skuhala. Drugi dan proti poldnevu sem se z veseljem lotila dela. Najprej sem si pripravila krompir in ga olupila. Kuhat sem ga dala v vodo. Potem se sem nasekljala čebulo in jo .sem dala na vročo mast. Hitro sem pripravila fižol. Čebula se mi je skoraj prismodi- la. ko sem se spomnila, da moram dodati še malo paprike, paradižnikove mezge, pa še ne- kaj začimb, ki se jih ne spomnim. Zatem .sem dodala še fižol in zalila vse skupaj z vodo. Pozabila sem mešati, zato se mi je malo prismodilo. Ko se je fižol zmeh- čal. sem dodala moko. Toda mo- ke sem dala malo prevečTzato .so .se naredili nekakšni cmoki. Po- skusila sem in ugotovila, da nisem solila. Dodala sem sol. Toda. omaka ni bila takšna kot jo naredi mama. Odcedila sem še krompir, dodala margarino in smetano ter preveč mleka. Zme- šala sem ga z električnim mešal- cem. Krompirje bil skoraj tekoč. Kosilo smo jedli, vendar ne s takšnim tekom, kot bi ga morali. Mateja Lah, 5. razred, OŠ Podgorci DELOVNI DAN MOJE MATE- RE Moja mama mora vsako jutro zgodaj vstati. Preden gre v služ- bo. skuha mleko in kavo. Takrat prebudi tudi očka. Če ni snega in ni preveč mrzlo, se odpelje v službo s kolesom. Njena pot do bolnice, kjer je ^aposlena, ni dolga. Dela v pisarni. K njej prihajajo ljudje, ki nimajo ureje- nega socialnega zavarovanja, da jim svetuje. Večkrat grem k njej. zato poznam že v.se njene sode- lavke. Včasih pride domov zelo utrujena. Ker imava z bratom kosilo v šoli, naredi ona kosilo, zase in za očka. Ko .se naje. .se malo odpočije in potem, če kdo od naju ne ve naloge, nama pomaga. Zelo rada čita, televizije pa ne gleda dosti, ker slabo vidi. V petek in .soboto pospravlja stano- vanje, pere in lika. Takrat ji moramo vsi pomaga- ti. Brat posesa s sesalcem stopni- ce. jaz pa pomivam posodo in pomagam kuhati. Vsako leto mamici za osmi marec čestitam in ji dam .šopek rož. Natalija Gale, OŠ Olga Meglič, Ptuj 6. a razred UTRINEK Sneži. Sedim na stolu in se zazrem v snežinke. Vse tiho. Samo kdaj pa kdaj se sliši pok drv v domači peči. Pogledam naokrog in spet se zazrem v snežinke. Naenkrat otrokov jok. Odhitim k njemu in ga vzamem v naročje. Že se smeji. Nesem ga k oknu in spet se zazreva v snežin- ke. Neha snežiti. Že vidiva otro- ke na sankah in smučeh. Smeje- va se dečku, ki seje zaril v sneg. >>Ha. ha! Glej, mamica! se zasmeje Natašika in pokaže z majhnim prstom na dečka.« Natašica mi spet zaspi v naroč- ju. Čeprav nerada jo dam v posteljico. Čaka me še namreč veliko dela. Natašika mirno spi. Spi brez skrbi. Tudi ona bo nekoč mamica, ki bo skrbela za otroke. Darja Voglar. 8. b, OŠ Olga Meglič VIDELA SEM PRVE POMLA- DANSKE CVETICE Pred nekaj dnevi sem šla v gozd. da, bi videla, če se tudi v gozdu prebuja pomlad. Na gozd- ni jasi sem zagledala zvončke, ki so rinili i/ /cmlje. Dva zvončka sem utrgala in odnesla domov. Ko sem šla po gozdu domov, sem \idela. kako se prebujajo mačice. Videla sem tudi prve trobentice. Ker je bilo res prav pomladansko \reme. niti pomislila nisem, da bo še letos zapadel sneg. ( C/ nekaj dni je res zapadel sneg. Ta sneg me je zelo razoča- ral. Ko pa je zapadlo še več snega, sem se zelo razveselila, saj sem se lahko sankala. ( epra\ je sneg m se rada sankam, se mi smiiijo cvetice, ki so c>siale pod snegom. V alerija Ilešič. OŠ Vitomarci TEDNIK - ^^^^ telesna kultura in sport - 11 DRUGI DEL PRVENSTVA V ATLETIKI Atletski klub Ptuj in Zveza telesnokulturnih organizacij sta II. marca v dvorani Mladika izvedla drugi del občinskega pionirskega pr- venstva v atletiki. Tudi tokrat so največ uspeha imeli tekmovalke in tekmovalci ptujskih šol Tone Znidarič in F-ranc O.sojnik, ki so tudi skupni zmagovalci pri dekletih oziroma fantih. REZULTATI 2. DELA PIONIRKE 30 m ; 1. Darja Tušek (F. Osojnik) 4,62 sek, 2. Irena Korošec (T. Znidarič A) 4,70 sek, 3. Nataša Vidovič (O. Meglič) 4,79 sek; 400 m: L Violeta Kosar(TZ A) 1:14,08 min, 2. Metka Ivančič (TZ B) 1:14,77, 3. Andreja Kr- ničartTŽ A) 1:14,83; daljina: L Metka Vičar(0. Meglič) 386 cm, 2. Stmja Ramot (TŽ B) 384 cm. 3. Breda Vidovič (FO)379cm, višina: L Sandra Cuček (TZ A) 143 cm, 2. Marjeta I.ašič (TZ A) 143 cm, 3. Eva Jane (TZ B) 135 cm; težka žoga: L Darja Kojc- (TŽ A) 10,20 m. 2. Tatjana Kramberger (TZ A) 9.08 m, 3. Gor- dana Petkovski (FO) 8,54 m. Ekipno po dveh delih: L Rme Znidarič A 241.5. 2. Franc Osojnik 221,0, 3. Tone Znidarič B 211.0 točk itd. PIONIRJI 30m: L MatjažDamiš(TZA)4.l8sek,2. Boris Krabonja (FO) 4,23, 3.-4. Samo Vrabič (Ki- dričevo) in Peter Rus (TZ B)4.41 sek; 400 m: I Roman Zmavc (O. Meglič) 1:06,82 mm. 2. Sergcj ležak (FO) 1:06.94. 3. Andrej RašKFO) 1:07.51; daljina: L Odon Planinšek (FO) 522 cm. 2. Milan Praprotnik (TZ B) 500 cm. 3. Bojan Reisman(I())497cm; višina: 1. Kristijan Kovač (iZ A) 165 cm, 2. Drago Petek (TZ A) 160 cm. 3. Andrej Štrafela ( iZ B) 160cm; težka žoga: L Damir KlaričCl Z A) 15.28 m. 2. Tomo Kelc (Kidričevo) 12.25 m. 3. Stanislav Ljubeč (FO) 12.23 m; Ekipno po dveh delih: L Franc Osojnik 231.5, 2. Tone Znidarič A 228.0. 3. Tone Znidarič B 195 točk itd. I REPUBLIŠKO PRVENSTVO V BOKSU Pet naslovov v Ptuj Ptiijski boksarji so se znova iz- kazali in na republiškem prven- stvu, kije bilo v soboto in nedeljo v Mariboru, dosegli pravo bero medalj. Za TVD Partizan Ptuj Sekcija za boks je nastopilo devet tekmovalcev in prav vsi so osvojili medalje. V konkurenci boksarjev iz vseh slovenskih registriranih klubov so Ptujčani osvojili kar pet zlatih medalj, tri srebrne in eno bronasto. Prva mesta in s tem zlate meda- lje so osvojili: Zoran Zemljarič v mladinski poltežki kategoriji, Zlatko Gajšek v članski lahki. Albin Mere v članski polsrednji, Janko Horvat v članski težki in Tone Novak v članski supertežki kategoriji. Druga mesta in srebrne medalje so osvojili Janez Horvat v velterju, Haško Karahasanovič v supertežki ter Aleksander Turk v mladinski polvelterski kategoriji. Tretje mesto in bronasto medaljo pa je osvojil mladinec Ivan Pučko. Republiški prvaki so si priborili pravico nastopa na državnem pr- venstvu. ki bo od 23. do 28. marca v Borovu. Ptujčani bodo na to kvalitetno tekmovanje poslali Albina Merca in Toneta Novaka. Ostali se zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev in izkušenj tako močnega tekmovanja zaenkrat še ne bodo udeležili. I. kotar' Albin Mere (foto I. kotar) PIONJRSKO PRVENSTVO V ŠAHU Dobra udeležba v Gorišnici Osnovna šola Gorišnica, šahovsko društvo MI P in ZTKO so v soboto. 13. marca v Gorišnici izvedli občinsko posamično pionirsko prvenstvo v šahu. Nastopilo je kar 70 mladih tekmovalk in tekmovalcev, na šolskih tekmovanjih pajihje sodelovalo še veliko več. Mlajše pionirke: L Suzana f^avž (Grajena) 6 točk, 2. Anita Ličina (Gorišnica) 5^,5,3. Metka Jazbec (Zetale) 5,5 točke itd. Mlajši pionirji: 1. Tomo Viher (Gorišnica) 6 točk, 2. Marjan Feguž 5 in 3. Franci Feguž 5 točk (oba Podlehnik) itd. Starejše Pionirke: L Irena Muhič (Gorišnica) 6 točk, 2. Metka Grm (Gorišnica) točk, 3. Nataša Toplak (Gorišnica) 5 točk itd. Starejši pionirji: L Samo -Bezjak (Juršinci) 6 točk, 2. Vlado Bezjak (Grajena) 6 točk, 3. Dragan MiK.sa (MarKovci) 5 točk itd. i i. Prihodnja pionirska tekmovanja Pred .šolskimi športnimi društvi osnovnih .šol so .še kar štiri občinska prvenstva. Tako bo v soboto v Mladiki občinsko prvenstvo v namiznem tenisu, v nedeljo dopoldan prvenstvo v streljanju z zračno puško v strelišču pri Mladiki, v ponedeljek popoldan v Ptujskih toplicah pr- venstvo v plavanju, v torek in sredo pa na stadionu Drava .še občinsKO prvenstvo v rokometu. 1. k. SKL ČLANICE: PTUJ-JESENiCE 70:77 (45:35) Tudi tokrat slabo v drugem delu Dvorana Mladika, gledalcev 20, sodnika Rutar in Varda (Maribor) PTUJ: Golob, Komik 11, Horvat, Murko, Vogrinec 19, Veličkovič, Kukovec 15, Jane, Krničar, Jelka Sirec 15, Majda Sirec 10; JESENICE: Slamnik 2, Kantarevič 8, Stražišar22, Lah 2, Vičar 10, Smolej 2, Vaupotič Članice košarkarskega kluba Ptuj so tudi na sobotnem srečanju z Jesenicami pokazale, da jim v drugem delu ne gre in ne gre, še zlasti, ko se jim nasprotna ekipa približa na majhno razliko. T^o je bilo tudi tokrat. V prvem delu so Ptujčanke zaigrale zelo dobro, zlasti v obrambi, in z dobrimi prodori pod koš nasprotnic prvi del zanesljivo dobile. To je bil rezultat zavzete in kolektivne igre. Drugi polčas so gostje začele zelo agresivno, vendar so domačinke na polovici tega dela igre še imele devet točk prednosti. V 31. minuti je namreč bilo 64:55. Za tem pa je ekipa Jesenic zaigrala s štirimi visokimi igralkami, od katerih sta dve imeli po štiri osebne napake. Domača ekipa tega ni znala izkoristiti. Zaigrala je nepovezano, brez potrebne kolek- tivnosti. Gostie so Donuieno oriložnost izkoristile in ob koncu zasluženo ter zanesljivo zmagale, čeprav bi lahko bilo obratno. Vendar domači trener nima na voljo vei^ega Števila enakovrednih igralk, ni prave konkurence za mesta v ekipi, da bi ekipa vse srečanje odigrala tako kot prvih dvaiset minut. • j & V prihodnjem kolu se bodo Ptujčanke, ki so trenutno na 1 L mestu, v gosteh pomerile z ekipo Senožeče. 1. kotar Prvo mesto za OŠ Tone Znidarič Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj je na osnovi rezultatov in udeležbe na vseh občinskih prvenstvih šolskih športnih pripravila vrstni red najboljših. Po pričakovanju je na prvem mestu šolsko športno dru- štvo na osnovni šoli Tone Znidarič, druga je OS Franc Osojnik, tretja pa 0§ Olga Meglič. VRSTNI RED: 1. Tone Znidarič Ptuj 200 točk, 2. Franc Osojnik Ptuj 162, 3. Olga Meglič Ptuj 118, 4. Juršinci 73, 5. Boris Kidrič Kidričevo 67, 6. Franc Belšak Gorišnica 65, 7. Ivan Spolenjak Ptuj 64, 8. Bratov Strafela Mar- kovci 63, 9. Videm, 10. Maks Bračič Cirkulane 57, 11. Leskovec 55, 12. Franc Osojnik Grajena 50. 13. Bratov Reš Destrnik 45, 14. Hajdina 44, 15. Martin Kores Podlehnik 34, 16. Cirkovce 28, 17. Majšperk 11, 18. Dr. Franja Zgeča Dornava 8, 19. Podlehnik pod. Zetale 7 in 20. Videm pod. Sela 1 točka. Presenečajo zelo slabe uvrstitve nekaterih popolnih osnovnih Sol s te- lovadnicami kot so Podlehnik, Cirkovce, Majšperk in Dornava. Gotovo bodo na teh šolah morali več pozornosti posvetiti udeležbi ekip njihovi^ SŠD na občinskih tekmovanjih. L kotar w Športna tekmovanja ob mesecu mladosti Komisija za šport in prireditve pri občinski konferenci ZSMS Ptuj bo tudi letos v počastitev meseca mladosti izvedla številna športna srečanja mladih. Tekmo- .vanja so razpisali v sedmih špor- tnih disciplinah in .sicer v malem nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu, šahu. streljanju z zračno puško in pikadu. Osno- vne organizacije mladih .so svoje ekipe prijavile do 6. marca. Najprej bo na vrsti tekmovanje v namiznem tenisu in sicer 27. marca v dvorani Mladika. Na- slednje bo streljanje z zračno pu- .ško (2. april) v strelišču pri dvorani Mladika, za tem .šah in pikado (3. april) v Klubu mladih, tekmova- nja v košarki bodo 10. aprila na igrišču OŠ Tone Znidarič, 16. aprila pa bodo izvedli tekmovanje v rokometu, prav tako na igrišču OŠ Tone Znidarič. Največ ekip se bo zagotovo udeležilo tekmovanja v malem nogometu. Osmega maja bo v Dornavi tekmovanje za območje Slovenskih goric in Ptujskega polja, v Ptuju pa za območje Ptuja in Dravsko polje. Tekmovanje za haloško območje bo 15. maja v Majšperku. Zaključni del pa bo 22. maja v Ptuju. 1. kotar VINDIŠ NA BALKANSKEM KROSU Mirk.. \ indiš i/ atletskega klu- ba Ptujjc kot član jugoslovanske reprezentance v nedeljo nasti>pil na balkanskem pr\enslvu v krosu \ Aicnah. L dcic/il sc je tekmo- Vmja mladincc\ \ teku na 6(X)0 n--tro\ m •■=>\-ijil 23. mesto ter bil poti najbolje uvr-C-ni Jug.=NU>van. / u\ rsi;!vn! jc iahk.; /ad.»voljen. X ; jc pr\ iC nii>tiinil v kvali- tetni konkiircn-i. . K.'tur SNL: PTUJ-ŽELEZNIČAR 3.2 (1:1) Trije zadetki Vogrinca Stadion Drava, gledalcev 200, sodnik Pahor (Lendava). PTUJ: Veselič. Kozoderc, Malek (Žitnik), Drevenšek, Radolič, Vogrinec. Šteiner, (^uš. Krajnc, Ceh (VVeingartner), Emeršič; ZELEZNICAR: Tomažič. Kumer, Šibila, Herič (Pepelnik), Primec. Robnik, Roškar, Novak (Zekš), Loporič, Klančnik, Krojs (Jaušovec) Strelci: 1:0 (14) Vogrinec (11-m), 1:1 (35) Loporič, 2:1 (47) Vogrinec, 3:1 (51) Vogrinec (11-m). 3:2 (67) Šibila (11-m); Rdeči karton: Roškar; rumeni kartoni: Klančnik, Roškar, Ceh, Cuš in Radolič. V prvem kolu nadaljevanja tekmovanja v slovenski nogometni ligi so nogometaši Ptuja gostili sosede iz Maribora. Po dobri igri v drugem polčasu so zasluženo osvojili prve spomladanske točke, čeprav so> se gostje zelo približali delitvi točk. Prvi polčas ni prinesel pričakovane igre. Gledali smo dolgočasen nogomet, v katerem so večji del pobudo imeli gostje. Vendar so doma- čini po dosojeni enajstmetrovki (Primec je v kazenskem prostoru igral z roko) povedli. Hitrejša in bolj zavzeta igra .seje gostom obrestovala po predložku Krojsa. ki ga je med neodločnimi domačimi branilci i/.korisiil Loporič. To je vse omembe vredno iz prvega-dela. Drugi polčas je bil popolno nasprotje prvega. Ptujčani so začeli zelo agresivno, v košarki temu pravijo presing. Potisnili so goste na njihovo polovico, pred kazenski prostor. Takšna igra se jim je morala obrestovati. In res. Povedli so po dobri podaji Emeršiča v prazen prostor. Pritekel je Vogrinec in že drugič premagal Tomažiča. Za tem sta Šteiner in Krojs zamudila lepi priložnosti, gledalci pa pozdravili tretji zadetek igralcev Ptuja. Gostujoči vratarje v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil Krajnca in sodnik Pahorje že drugič pokazal na belo točko. Vogrinec je zanesljivo zadel in dosegel svoj tretji zadetek. Tudi po tem zadetku smo videli še nekaj zrelih priložnosti Krajnca. ki pa jih ni izkoristil. Gostje .so uredili svoje vrste in prevzeli pobudo. Rezultat so spremenili z zadetkom Šibile, ki je z bele točke po prekršku nad Roškarjem zanesljivo premagal domačega vratarja Veseliča. Do konca srečanja .so gostje imeli več od igre. dve lepi priložnosti, vendar dobrega domačega vratarja niso premagali. Ptujčani so dosegli pomembno zmago v boju za obstanek v slovenski nogometni ligi. Ob tem pa tudi novo izkušnjo, kije dobrodo- šla za gledalce. Namreč, da morajo za uspeh igrati borbeno, hitro in kolektivno, še zlasti na domačem igrišču. V prihodnjem kolu bodo igralci Ptuja gostovali v Trbovljah. 1. kotar KRAJA NA STADIONU Ta sestavek bi bolj sodil med Cmo kroniko, vendar ga objavljamo na športni strani. V prejšnjem tednu se je namreč prijateljsko srečanje treh ekip rokometnih klubov Zrinski iz Cakovca in ptujske Drave končalo vse prej kot športno. Namreč, po končanih srečanjih (pomerilo so se pionir- ske, mladinske in članske ekipe omenjenih klubov) so bile igralke obeh ekip neprijetno presenečene in razočarane. Zaenkrat še neznani zlikovci so jih okradli, iz njihovih garderob na stadionu Drava in v športni dvora- ni Mladika so ukradli vrednostne predmete in celo nekaj oblačil. Žalo- stno! Gotovo bo v prihodnje na športnih objektih potrebno bolj po- skrbeti za varnost, saj nam kot gostiteljem takSni dogodki v čast nikakor ne služijo. L kotar Dve tekmi - dve zmagi Učenci osnovne šole Boris K idrič K idričevo so odigrali dve prijateljski košarkarski tekmi. V prvem srečanju .so premagali reprezentanco prvih letnikov poklicne kovinarske šole iz Ptuja z rezultatom 44:33. Največ ko.ševzaKidričevo.sodosegli Strel 14, Artenjakin Kelcpo 12,za poklicno kovinarsko šolo pa je največ košev dosegel Habjanič in sicer 1 L V drugi tekmi pa so premagali učence, ki so pred dvema letoma obiskovali O^ Kidričevo. Učenci OŠ so zmagali s 35:27. Največ košev sta dosegla Strel 13 in Kelc 12. Za goste pa Bilanovič 13. Danilo Klajnšek Odšel na novo delovno dolžnost v Tedniku smo že zapisali, da je trener nogometneg kluba Alu- minij. bivši trener pete ptujske selekcije, trener NTK Petovio Ptuj in trener raznih drugih klu- bov in društev. Ivo Pšajd odšel na novo delovno dolžnost. Dober in pošten delavec v svoji temeljni organizaciji združenega dela. prav tako pa pošten in stro-- kovno dokaj dobro podkovan na nogometnem in namiznoteni- škem področju zapušča ptujski šport v prepričanju, da bi bil lahko dosegel Se boljše delovne rezul- tate. kot jih je. Poskušal je naj- bolj.še. na najboljši način, žal pa vsi niso hoteli razumeti, kaj šele prisluhniti željam in potrebam Ivana Pšajda. s tem pa tudi športa v ptujski občini. Nazadnje je delal kot trener članskega moštva Aluminija. Tu- kai ie našel s svojim poštenim delom uteho za neuspeh v ptuj- skem nogometu. Tu sije nabral in pridobil pravih prijateljev, ki so ga na koncu razumeli. V novem okolju bo imel priložnost ustva- rjanja, brez spopadov za raznimi klubskimi interesi. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Pri delu v NTK Petovio sta se Ivan Pšajd (desno) in Živorad Marin- kovič (levo) dobro razumela. Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško v petek. 5. 3. 1982 je bilo na strelišču v Ormožu občinsko prvenstvo za člane občinske strelske zveze Ormož. Tekmovanje je bilo ekipno in posamezno. Ekipo so sestavljali štirje člani. Tekmovanja seje udeležilo 18 ekip. Rc/ultati ekipno: I. SD »Kovinar« Ormož A 1343 krogov, S D Središče A 1328 kr(.)Bov. SDMiklav/A 1322 krogov. SD.) Kovinar« B 1239 krogov m SD »Ogr^ad« Ormož 1239 krt)gov. Rc/ullati posame/no: I. Miran hanuša.član SI) »KoNinar« Ormož 353 krogo\. 2 1 rane Ciglarič. član SD Mikla\7 351 krogov. 3. Stanko Sladnjak. čl.m SD Podgorci 349 krogov. 4 D.irko Vernik, član SD .>Ki>vinar« Onr-./ 349 krogo\. 5. Dani /orkv>. član SI) Podgorci 343 krogov. / delom in po/rlvo\ alnosijo jc ekipa SD >Ko\inar<' Onr: ■/ piv nuigala večletnega občinskega pr\aka SI) Srcdi.šče. Re/iiltaii -amc /niko\ pa prič.ijo. d.i inMmo vrst-'odličnih strcleov \ pr.iv vscl~ ; i'Kk = dr;i/in.ih Isti dan jc bil;, v (iiirnii Radgoni medobčinsko tckm.' pia/iu>\ jnji. Dneva /en.i. I Jvinovai'!.! •■> se udeležile /eMisk »m^ •.- občinskih strelskih /ve/ Pon .uja. 1 kip:; Občinske strelske /ve/. ( d..- 0'ii.i 4 niesr.i. 12 - ZA RAZVEDRILO 18. marec 1982 — TEDBriK TEDNIK ~ inarec 1982 OGLASI IN OBJAVE - 13 TV spored TV LJUBLJANA PETHK, 19. MAREC 1982: 8.50 TV v šoli, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli, 17.10 Poročila, 17.15 Kaj je novega na podstrešju, 17.45 Telestart, 18.15 Veleslalom za moške, 18.30 Obzornik, 18.45 Pred izbiro poklica, 19.15 Risan- ka, 19.20 (^ik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Skag. 1. del ameriške na- daljevanke, 21.10 Ne prezrite, 21.25 Ti dnevi, ta leta, 22.10 Spremljajmo — sodelujmo!, 22.20 Nočni kino: Mimi Kovinar, italijanski film, 00.10 Poročila. SOBOTA, 20. MAREC 1982: 8.00 Poročila, 08.05 Zbis, 8.25 'Kuhinja pri violinskem ključu, 8.55 Kaj je novega na podstre.šju, 9.25 Otrok in igra, 9.50 Slalom za moške,.l 1.25 Pisani svet, 11.55 Po sledeh napredka, 12.25 Slalom za moške, 1130 Mesta: New York, 14.20 Poročila, 14.40 Nogomet Vojvodina:Željezničar, 16.3^0 Ci- ciban, dober dan, 16.45 Košarka Radnički:Partizan, 18.10 Risan- ka, 18.25 Muppetshow, 18.50Naš kraj, 19.00 Zlata ptica, 19.10 Ri- sanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 TV križanka, 21.45 Zrcalo tedna, 22.00 Tatovi, kot smo mi — ameriški film, 00.00 Poročila. NEDELJA, 21. MAREC 1982: 8.10Poročila,8.15Živ,žav,9.10 Vroči veter, 10.10 TV kažipot, 10.30 Čez tri gore, 10.55 Odhod štafete mladosti, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 »Znanje —imanje«. 14.35 Poročila, 14.40 Dolgo po- tovanje domov — ameriški film, 16.20 Zakaj in zato, 17.20 Športna poročila, 17.35 Sestanek v nebo- tičniku. 18.30 Reportaža z nogo- metne tekme Hajduk:CZ, 19.00 Ri.sanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj, 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Nepokorjeno mesto, 21.30 Športni pregled, 22.15 Poročila. PONEDELJEK, 22. MAREC 1982: o TV v šoli, 10.00 Poročila, 10.05 TV v .šoli, 16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb, 17.00 Poroči- la, 17.05 Mesta: Chichago, 17.55 Družbena samoza.ščita, 18.30 Obzornik, 18.45 Mladinska od- daja,- 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 20.00 35 mm film- ska delavnica, 21.50 V znamenju. TOREK, 23. MAREC 1982: 9.00 TV v šoli, 10.00 Poročila, 10.05 Tv v šoli, 15.40 Šolska TV, 17.10 Poročila, 17.15 Slovenske ljudske pravljice, 17.30 Jugoslo- vanski narodi v pesmi in plesu, 18.00 Pustolovščina, 18.30 Ob- zornik, 18.45 Obramba in samo- zaščita, 19.15 Risanka, 19.20 Cik ,cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19,30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20,00 Odprto za ustvarjalnost, 20.45 Nana — zadnji del francoske nadaljevan- ke. 21.45 V znamenju. SREDA, 24. MAREC 1982: 9.00 Veleslalom za moške 11.30 Veleslalom za moške. 16.20 Ve- leslalom za moške, 17.30 Poročila, 17.35 Ciciban, dober dan. 17.50 Družina Smola, 18.15 Okrogli svet, 18.30 Obzornik, 18.45 Ko- roška poje, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 I V in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 20.00 Lilm tedna: F. I. S. T., ameriški film, 22.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov ČETRTEK. 25. MAREC 1982: 9.00 Veleslalom za ženske, 11.30 Veleslalom za ženske, 14.25 .Šolska TV. 16.00 Veleslalom za ženske. 17.10 Poročila. 17.15 Cilasba za cicibane, 17.30 Kuhinja pri violinskem ključu, 18.00 Mo- zaik kratkega filma. 18.30 Ob- zornik, 18.45 Mladi za mlade, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 rV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Bobu bob. NESNICE mladejarkice. rjave pasme Hisex, 10 (ednov stare, cena 100 - din kos iz vrst najboljših pa.sem nesnic prodajam vsak dan na domu. ludi ob sobotah in nedeljah. Po p«.)lrebi so tudi krmila zagotovljena, Jože Soršak, Podlože I. F^tujska gora. PRODAM traktor Ursus. C-335. s 1650 delovnimi urami in kabino. Franc Rau^SI, Bratonečice II. loma?, nri Ormožu. PRODAM harmoniko, klavir 96 ba- sov. Cena 9.000.- din. Naslov v upravi. PRODAM montažno garažo v Gre- gorčičevem drevoredu, Telefon: 771-096 in 773-508. PRODAM parcelo za vikend. Naslov v upravi. ODDAM brezplačno opremljeno sobo dekletu ali maljSi upokojenki za majhno pt)moč v gospodinjstvu. MImska cesta 2. Ptuj. PRODAM rabljeno črešnjevo spalni- co. Naslov v upravi. PRODAM 1000 kg krompirja Igor. Cena po dogovoru Anton Toplak, Grajenščak 11. UGODNO PRODAM rodovniško psičko, nemško ovčarko. staro 16 me- secev, dve debli oreh in hruška. Ozvald Zelenko. Rogoznica. Prečna pot 16, Ptuj. PRODAM pet trodelnih novih oken z roletami, balkonska vrata, vhodna vrata in več notranjih vrat Angela Smid, Mestni vrh 53. Ptuj. PRODAM R 4 (katrco), letnik 1972 in dva šivalna čevljarska stroja — dvo- igelnik incikcak. AngleaSmid. Mestni vrh 53. Ptuj. SADNA DREVESCA raznih sort ja- bolk hruSČ in razno vam nudi dreve- sničarka Zofija Čeh. Selce 51. Voličina v Slov goricah. Strežemodnevnood 8. do 18. ure, tudi v soboto in nedeljo. PRODAM kavč z jogi vložkom, pre- progo 300 X 200 ter stoječo svetilko po zelo ugodni ceni. Kličite na telefon 772-594 DO 14.30 uri. PRODAM Diano, letnik 1978. prevo- ženih 49.000 km, registrirano do sep- tembra 1982, Informacije na naslov: Marjan Sneberger. Radio-Tednik. Ptuj ali po telefonu 772-296 od 16. ure dalje. PRHKI,K UJEM službeno telefonsko .število 772-74! TAM Ptuj — v veljavi ostane BOJI ER SERVIS. Al.OJZ KORENJAK, Lackova 5. Ptuj. III, nad- stropje. Se priporoča. TAKOJ ZAPOSLIM K V natakarico z dvoletno prakso za osem urno delo. Plača 1.2000,- din. Ostalo po dogovo- ru, Naslov v upravi. PROD.AM železni gumivoz, nosilnost od 3 do 4 tone in kosilnico za traktor Deuzt. Lovrenc na Dravskem polju 89, tel.: 790-237. EKSPREŠOPTIK LEO PIRC vam hitro in po konkurenčnih cenah izdela vse vrste korekcij.ških očal na recej^t. Popravlja tudi vse vrste optičnih pripo- močkov. Obiščite preurejeni lokal na Slovenskem trgu 2 v Ptuju. PRODAM dve mladi breji kravi. Marica Mlakar, Jiršovci 66. NUJNO PRODAM Zastavo 750, le- tnik 1975. Naslov v upravi. PRODAM Fiat 125 P, letnik 1977, re- gistriran do 8. 3. 1983. Stanko Petek, Dornava 140/a, Moškanjci. PREKLICUJEM spričevalo trgovske šole v Ptuju, in. letnik na ime Franc Hrnčič, Reševa 32, Ptuj. UPOKOJENKA IŠČE zaposlitev za pet urno delo dnevno pri starejših ljudeh. Naslov v upravi. MENJAM dvosobno staro stanovanje v Ptuju za enako ali enosobno z bal- konom v bloku. Naslov v upravi. PRODAM obračalnik za BCS — Maraton. Marušek, Zg. Hajdina 102. PODPISANA IDA PUČKO, Njiverce 27/b prepovedujem vsakomur nakup avtomobila 126 P MB 179-919 od Franjota' Pučka iz Strafelove 15 v Ptuju, ker sem solastnica in bom sodno postopala. PRODAM zaradi starosti in bolezni posestvo s 93 ari zemlje, hišo z gospo- darskih poslopjem (vinograd, sadov- njak in malo gozda), primerno za vi- kend. Cena po dogovoru. Vsi zainte- resirani kupci se lahko oglasijo od 2L do 30. marca na posestvu in sicer pri Francu Kelcu, Gruškovec 108, Cirku- lane. KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET n. sol. o. TOZD NIZKE GRADNJE IN HIDROGRADNJE n. sol. o. PTUJ, Budina 4 a objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA DELOVODJE za asfaltna dela POGOJ: GRADBENI DELOVODJA — da ima 2 leti delovnih izkušenj v stroki — da ima odslužen vojaški rok DVEH ZIDARJEV POGOJ: KV ZIDAR — da ima 6 mesecev delovnih izkušenj — da ima odlužen vojaški rok. OSEM PK DELAVCEV POGOJ: —da ima 3 mesece delovnih izkušenj — da ima odslužen vojaški rok. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnje- vanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KOMUNALA, GRADBENIŠTVO IN PROMET n. sol. o., PTUJ, Žnidaričevo nabrežje 3 Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. OBVESTILO AMD Ptuj in AMD Kidri- čevo obveščata svoje člane, da imajo pri tehničnem pre- gledu vozila v Agisovib ser- visih popust — s tem, da oddajo kupon številka 6 iz ATP knjižice. Vsi vozniki lahko vsako prvo sredo v mesecu, med 14. in 16. uro opravijo tudi brezplačen preventiven teh- nični pregled. Komunala, gradbeništvo in promet Ruj TOZD Komunalni servisi in vrtnarstvo Obveščamo stanovalce v KS Rogoznica, da smo pričeli z rednim odvozom odpadkov na območju vaše KS, razen dela Nove vasi, Pacii^a, Podvincev, Rogoznica, Sp. Velovlaka in Žabjaka s ponedeljkom, 15. 3. 1982. Odvoz bomo opravljali 1x tedensko iz vseh tipskih 80 lit. posod — kant za smeti. Vsak lastnik stanovanja ali poslovnega prostora je dolžan namestiti na primernem mestu ustrezno kanto in jo na dan odvoza t. j. vsak ponedeljek pripraviti za odvoz. V kante za odpadke ni dovoljeno odlagati; — odpadkov v tekočem stanju — odpadkov iz proizvodnje — ugaskov iz kotlarn in tlečih snovi — nerazkuženih odpadkov, ki nastajajo v zdravstvenih in veterinarskih zavodih. Služba, ki bo opravljala to delo, želi z vašim sodelovanjem čim uspešn^še opravljati odvoz odpadkov in zato priporoča, da si čimprej nabavite ustrezno posodo in s tem omogočite izvajanje te naloge. Po podatkih požarnega in- špektorata pri upravi za inšpekci- je SO Ormož in Ptuj ie v ptujski občini 57 prostovoljnih teritorial- nih in 5 industrijskih .gasilskih enot, v katerih je vlcljučenih okrog 2.650 operativnih prosto- voljnih in 6 poklicnih gasilcev. V pogovoru z vodjem in^ektorata, Edvardom Kozelom smo želeli najprej zvedeti, čo je glede na število gasilskih enot zadovoljiva Sasilško-tehnična oprema teh ruštev? »Glede na določbe pravilnika o najnižjem številu gasilcev kijih mora imeti gasilska enota, o minimalni tehnični opremi gasil- ske enote in osebni ter skupni zaščitni opremi gasilcev, je stanje pri nas zadovoljivo le gkde minimalnega števila gasilcev. Zal pa še vse enote nimajo potrebne, oziroma predpi.sane opreme gle- de na požarno ogroženost ptuj- skega ODmočja.« Kako ocenjujete mobilnost in tehnično pripravljenost naših gasilskih enot? »Požarna inšpekcija je v prete- klem letu ugotovila, da posamez- ne gasilske enote niso v. mobilni in stalni tehnični pripravljenosti. Zaradi tega je vsaka intervencija manj ali celo neučinkovita. Tu ni lahko omenil industrijsko gasil- sko društvo v Delti in TOZD za vzdrževanje voz. G D Borovci in (iD Mihovce — Dragonja vas.« Splošna ocena stanja požarne- ga varstva na območju ptujske občine pa je prav gotovo ugod- nejša? »Mislim, da se stanje požarne varnosti po letu 1980 ceio izbolj- šuje. ker nismo beležili večjih požarov na industrijskih objek- tih. Pred tem na velja omeniti ali omizoriti na požar avtocisterne z 29.200 litri suner benc4na na cesti Podlehnik—Hajdina, maja 1979; pa na eksplozijo v Perutninskem silosu novembra 1980. ki je nastala zaradi biološkega samo- vžiga briketirane lucerne in na ekyilozijo jeklenke tekočega naftnega plina v osebnem avto- mobilu. n primeri opozarjajo na nove nevarnosti, ki zahtevajo za uspešno gašenje povsem novo gasilsko tehniko in določeno gasilsko znanje.« Koliko požarov pa je bilo v lansk-em letu? »Po evidenci, ki jo vodimo je bilo na območju ptujske občine v letu 1981 le 53 požarov, zaradi katerih je nastala gmotna škoda v višini 4.001.000 din. Od tega na družbenem ■ premoženju za 472.000 na zasebnem pa kar za 3.529.000 din. V primerjavi z letom 1980 je bilo sicer več požarov, pa so na srečo bili le začetni, manjši požari na zasebnem premoženiu. V letu 1981 je bilo tudi za 16 odstotkov manj škode na zaseb- nem ter za okoli 13 odstotkov m^j na družbenem premoženju. Ce pogledamo po me.secih, potem ugotovimo, d^a je bilo lam januarja 6 požarov, februarja sta bila le 2. marca 5, aprila 9. maja le- 1. junija 7. julija noben, avgusta 6. septembra 7. oktobra 4, novembra prav tako 4 in decembra 2.« Kakšni pa so bili najpogostejši vzroki teh požarov? »Na prvem mestu so neustrez- ne in dotrajane kurilne naprave, ki so bile vzrok požara v devetih primerih, 8 krat je zagorelo zaradi neustrezne in dotrajane električne napeljave, 8 krat je bila za požar kriva igra otrok. 7 krat neprevidnost, 6 krat malo- marnost, itd. Naj še dodam, da je v vseh požarih v lanskem letu sodelovalo 712 operativnih gasil- cev. ki so opravili skupaj 1.401 efektivnih delovnih ur. Dcidisi pri gašenju ali pri reševanju premo- ženja.« So bile gasilske enote pri vseh akcijah usjpešne? »Po nasi oceni so bile enote v 35 primerih uspešne, v 5 prime- rih delno uspesne. v 6 primerih pa celo neuspešne. V 4 primerih je bil požar poga.šen že ob priho- du. v 3 primerih pa gasilcev sploh niso klicali, ker so ga pogasili že sami.« Kako daleč pa ste pri osvešča- nju delovnih ljudi za čim učinko- vitejšo požarno varnost? »Mi.slim. da smo na tem po- dročju^ storili precej, predvsem prek organiziranih tečajev in predavanj. Odraz tega je manjše število požarov tako v družbe- nem kot v zasebnem sektorju. Prav gotovo pa bo potrebno še veliko dela, kani predvsem na- vasi je vse več nevarnosti za nastanek požarov.« Kljub vsemu lahko zaključimo z ugotovitvijo, da se stanje na področju varstva pred požari iz leta v leto izboljšuje in da je v ptujski občini to prav golovo odraz vsestranskega in celovitega pristopa k izvajanju požarno preventivnih ukrepov. Pri tem pa mislimo tudi na dosledno upošte- vanje požarno varnostnih ukre- pov pri sami gradnji objektov ter večjemu osve.ščanju delovnih ljudi in občanov. Skratka požar- na varnost je prisotna v vseh sredinah. M. Ozmec V tem času je prav gotovo potrebno opozoriti na nevarnost spomladanskih p<>žarov. Bodite pazljivi, ne prižigajte suhe trave ob gozdovih ali v bližini hiš. SEJA KOMITEJA OK ZKS PTUJ O problemih v TGA v ponedeljek. 15. marca, so se na skupni seji sestali člani komiteja OK ZKS Ptu m sekretarji osnovnih organizacij ZKS v Tovarni glinice in aluminiia Kidričevo. Razpravljali so o politični situaciji v tem več kot 2000-članskem kolektivu, kjer so, potem ko so že med"letom kršili dogovor o delitvi osebnih dohodkov, po zaključnem računu to kršitev še povečali na več kot 11 odstotkov. Na seji so ugotovili, da komunisti v delovni organizaciji niso nastopali enotno, saj je na primer v tozdu Vzdrževanje tudi osnovna organizacija ZK predlagala delitev po zaključnem računu in so zato delili tudi v vseh ostalih temeljnih organizacijah. Ob vprašanju, zakaj v TGA ni.so zadržali izplačila kar jim zakon omogoča, je glavni direktor Franjo Gnilšek povedal, da bi s tem situacijo v TGA še poslabšali. Vprašanje pa je, na kakšen odmev je naletela ta kršitev med združevalci sredstev za modernizacijo proiz- vodnje primarnega aluminija, ki imajo po besedah predsednika OK ZKS Ptuj Jožeta Botolina v povprečju nižje osebne dohodke kot zaposleni v TGA. Dejstvo je, da 180 komunistov v TGA ni zmoglo svoje naloge, da tudi sindikalne organizacije niso opravile zastavljenih nalog, očitek pa velja tudi občinsk^im družbenopolitičnim organizaci- jam, Ici so stale preveč ob strani. Na sestanku so se dogovorili, da je potrebno do konca meseca pripraviti natančno politično oceno in na podlagi te zastaviti program aktivnosti. V TGA morajo napeti vse sile, da bodo sprejeli plan DO za leto 1982 — čeprav ga se nimajo, so že povečali sredstva za osebne dohodke v tem letu — urediti morajo nagrajevanje po delu in dosledno uveljaviti svobodno menjavo dela v delovni organizaciji. Poleg tega morajo aktualizirati sklepe, ki so jih .sprejeli na 21. seji OK ZKS in se dogovoriti za koordinirano akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij v TCjA in na ravni občine. Gotovo pa je osnovna ugotovitev, ki jih mora voditi pri delu ta, da je treba določila družbenega dogovora o razporaanju dohodka dosledno upoštevati. Ob tem seje treba zaveda- ti, da di-užbeni dogovor ni pisan za idealno stanje, kot je dejal član izvršnega sveta SR Slovenije, Peter Toš, temveč za naše pogoje gospo- darjenja. In če smo se v republiki tako dogovorili kot smo zapisali v dogovor, potem moramo to usmeritev tudi uresničevati vsi brez izie- me^ N. Dobljekar ČRNA KRONIKA v tednu od 8. do vključno 15. marca so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eru) smrtno žrtev, dve hudi in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili tokrat prehitra vožnja, neprevidno prečkanje ceste in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je za okoli 50.000 din materialne škode. TRČIL V PEŠCA V četrtek, II. marca ob 20.20 je prišlo do zelo hude prometne nesreče na magistralni cesti v Hajdini. Voznik osebnega avto- mobila Rajmund Borovnik iz ■ Mariborske ceste v Ptuju je.peljal iz smeri Kidričevega proti Ptuju, ko mu je iz avtobusnega postaja- lišča v Hajdini z leve strani prečkal cesto Franc Povalej iz Kraigherjeve ulice v Ptuju. Prišlo je do trčenja, v katerem je dobil Povalej tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče. Voznik pa je bil huje poškodovan. POZOR PRED SPOMLADAN- SKIMI POŽARI! Vse kaže, da je bil ponedeljek, 15. marca nesrečen za gasilce, saj so posredovali kar v dveh poža- rih. Kljub na.šim nenehnim opozo- rilom in opozorilom požarnega inšpektorata ter miličnikov in vseh ostalih, ki so odgovorni za požarno varnost, je tokrat kar dvakrat zapored zatajil človeški faktor. Prvič je ta dan zagorelo nekaj po poldnevu v Lahoncih pri Polenšaku. kjer je občan kuril suho travo ob vznožju gozda. Suho vreme in veter sta storila svoje in ogenj je kmalu zajel bližnji gozd. Uspešnemu posre- dovanju ptujskih gasilcev gre zahvala, da se požariii razširil na ostalo gozdno površino, saj bi lahko prišlo do katastrofe. Isti dan ob 20. zvečer pa je začela goreti suha trava v Sedla- šku pri Podlehniku. Občani so kurili odpadno suhljad in iz istih vzrokov je požar kmalu zajel večji del travnikov. Kljub posre- dovanju gasilcev iz Podlehnika, Tržca, Vidma in Ptuja je zgorela trava na okoli 5 hektarjih. Tudi tu bi lahko prišlo do katastrofe, če se bi požar razširil do bližnje- ga gozda. Oba požara sta prav gotovo več kot opozorilo vsem tistim, ki v teh dneh opravljajo podobno delo. Pazite torej, ne sežigajte suhljadi in suhe trave v bližini gozdov ali objektov! OGENJ UNICIL DELAVNICO V ponedeljek. 8. marca popol- dne je začelo goreti gospodarsko poslopje Ivana Bohinjca v Sejan- cih 10 pri Ormožu. Do požara je prišlo zaradi slabe instalacije peči v niizarski delavnici, zaradi česar se je vnel suh les ob njej. Ogenj je uničil okoli 3 tone sena ter razno orodje in opremo. Vse škode je za okoli 120 tisoč din. NENADOMA V LEVO V ponedeljek. 8. marca zvečer je prišlo do težje nezgode na Zagrebški cesti v Ptuju. Okoli 20,30 je kolesar Janez Murko iz Draženc 9 nenadoma zavil v levo pred osebni avtomobil Stanislava Habjaniča iz Drave. Kolesarja je zbil po cestij kjer je'obležal hudo poškodovan. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. -OM Posledice požara v Lahoncih bi bile lahko še hujše. SDK PTUJ Doseči takojšnje in sprotno informiranje Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj je v ponede- ljek, 15. marca organizirala prvo konferenco z novinarji in organizator- ji obveščanja v združenem delu ptujske in ormoške občine, na kateri so predstavniki službe govorili o oblikah in namenu obveščanja javnosti o delovanju in ugotovitvah službe, o letnem poročilu podružnice v letu 1981, programu dela službe v letu 1982 in o poslovnih rezultatih občine Ptuj in Ormož po sklepnih računih za preteklo leto. V ptujski službi SDK si prizadevajo, da bi izdelki sltižbe — razne informacije, samo lani so jih izdali 46, prišle do najširšega kroga uporabnikov. Pri tem velja omeniti, da je služba že doslej skrbela za kakovostno obveščanje uporabnikov, saj je ena izmed redkih, ki je svoje informacije pošiljala do vseh uporabnikov. Z novim načinom obveščanja želi s svojo informacijo prodreti do najširšega kroga delo- vnih ljudi, obenem pa doseči še kakovostnejše in bolj poglobljeno obve.ščanje. Več o delu službe bomo zapisali v prihodnji številki Tednika. MG Samoupravljanje in odgovornost sodita skupaj Minuli torek so se ptujski sociologi zbrali za okroglo mizo in besedovali o odgovornosti v naši družbi. K njej so povabili predstavnike družbenopolitičnega življenja občine, žal pa se jih je le malo odzvalo vabilu. Razprava, ki jo je v uvodu teoretično obogatil univerzitetni profe.sor doktor Peter Klinar, je pokazala, da je še kako umestno razmišljati o odgovornosti v naši družbi. Pa ne samo kdaj pa kdaj, temveč bi to morala biti stalna naloga sleher- ne sredine. Vprašanje odgovornosti je neloč- ljiva sestavina vsakodnevnega boja za krepi- tev družbenoekonomskega položaja delavca in delovnega človeka v naši družbi. Pogoj odgovornosti pa je demokratizacija odloča- nja. »Človek mora biti svoboden, daje lahko odgovoren,« je dejal tovariš Tito. Sam pojem odgovornosti ima pravzaprav mnogo razsežnosti: delovna odgovornost, politična, samoupravna, kolektivna in druge. hkrati pa se z odgovornostjo srečujemo na vseh ravneh. V pogovoru je bila v ospredju tudi misel, da zgolj z razpravami o odgovor- nosti ni moč narediti koraka naprej, kvečjemu nazaj, še posebej tedaj, kp te razprave ne tečejo ob pravem času in so bolj podobne zvonenju po toči. ter da je vselej potrebna odkritost in jasnost v izražanju, kajti vsaka neodgovornost ima tudi .svoje ime. Mateja Belšak RODILE SO:' Marija Salihovič, Zabovci 33 — Alena; Vida Sauer, Kraigherjeva 29 — Mija in Dolores; Darinka Sever. Trgovišče 19 — dečka; Elizabeta Sabotin. Prešernova 35 — Damjana; Marija Žajdela, Juršinci 1 — deklico; IvicaGajser, Zg. Pri.stava 38 — dečka; Marica Bratec. Pacinje 18 — dečka; Majda Vogrinec, Skorba 60 — Martino; Dragica Herga. Drstelja 29 — dečka: Erika Horvat Ga- bernik 54/a — Boštjana; Olga Emeršič. Paradiž 46 — Lidijo; Danica Mikša. Kraigherjeva 11 — Dorico; Kristina Vidovič. Stri- tarjeva pot I — deklico; Sonja Ozmec. Senešci 83 — dečka; Bo- jana Slavik. Jenkova 6 — dečka; Slavica Vek. Rabeljčja vas 20/a — dečka; Marija Kokol. Pobrežje 86 — Matejo; Marija Korenjak. Slatina 11_ — Barbaro; Valerija Železnik. Cermožiše 69 — dečka; Lidija Lazar. Potrčeva 23 — Uroša; Frančiška Hajšek. Kočicc 5 ~ Andreja; Jožica Plajnšek. Lancova vas 42 — dečka. Poroke: Janko Ivančič. Ormož. Ljuto- merska 22 in Bernardica Srpak. Jesenice. Bokalova 15. Umrli so: Branko Duh. Ljubstava 31. roj. 1957. umrl 7. marca. 1982; Kon- stanca Rajh, Veličane 54. roj. 1906. umrla 5. marca 1982; Aloj- zija Šilak. Potrčeva 22, roj. 1901, umrla 8. marca 1982; Janez Za- muda, Cvetkovci 89, roj. 1930, umrl 9. marca 1982; FerdoHrnčič. Zamušani 98. roj. 1914. umrl 10. marca 1982; Alojzija Frangež. Sele pri Polskavi 19. roj. 1905. umrla 10. marca 1982; Franc Mi- ložič. Pobrežje 10. roj. 1927. umrl II. marca 1982; Ana Skaza. Slo- venja vas 50. roj. 1927. umrla 12. marca 1982. TEDMK Izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.