664. štev.
V Ljubljani, torek dne 28. oktobra 1913.
Leto 11.
Posamezna
„DAN“ izhaja vsak
številka 6 vinarjev.
dan — tudi ob nedeljah In
praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K i’70. —* Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so »J*	pošilja	upravništvu.	«t
:::	Telefon številka 118.	::t
Kil	igfgi
M« ]■	
	
	
na
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
.-p.-.-.,-,- , i: ..■irri~(TTgw.»- v, |,;;.iiJHK rT ~''
Posamezna številka 6 vinarjev.
js	Uredništvo in upravništvo:	:ti
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana in sahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-ki pust. — Za odgovor je priložiti znamko. US
Telefon številka 118.
n:
i—~rr"^
Veleizdajalci!
Kadar da slovenski narod du-Ška svojemu ogorčenju nad krivičnim postopanjem avstrijske vlade, zakrite od vseh strani in kotov. »Glejte, veleizdajalce, na vislice ž njimi!« Za vsako malenkostjo ie tičala srbska vlada in kot pravi zločinci so videli za vsakim oglom kakšno sumljivo postavo ali celo bombo. Svoje dni so se Slovenci bali takih obtožb, a časi so se v mnogem spremenili. Razun par starih gospodov, par Streharjev, ki se cede od vdanosti in ponižnosti in pa slovenskih klerikalnih izdajic. ni mogoče Slovenca, ki bi se sedaj še ustrašil iakih strašil. — Pomisleki so padli!
V slovenski mladi generaciji se je o-Klasil čut ponosa in vzvišenosti narodne zavesti: zavrgla je strahopetnost in petolizstvo. Nastalo le načelo: »V bran ]n v boj za naše pravice, katere zaslužimo kot državljani ustavne države!« — Seveda klerikalni brezdomovinci so vpili, pomakali so jim nemškutarji, stari gospodje so pa pritrjevali. Mislili so. da bo s tem slovenski narod rešen. A prišlo |e plačilo za izkazano ponižnost, peta absolutizma nas ie Še hujše pritisnila ob tla — bič krivičnosti ie dalje žvižgal po hrbtih slovenske udano-sti. Prav! Sužen], ki se brani svoje svobode in pravic, naj trpi dalje! —
Kako upravičen ie nastop (res zavednih) Slovencev, vidimo iz predzadnje številke nad vse patrijo-tične revije: Osterreichische Rundschau«. Znani Leopold pl. Chlumec-ky. ki je vse preje nego prijatelj Jugoslovanov. obsoja nasilno politiko avstro - ogrske monarhije napram ■Jugoslovanom. V prvi vrsti je pisatelj nameril vrstice proti Ogrom, vendar bo vsak Slovenec razvide!, da se članek v polnem obsegu tiče tudi slovenskega naroda.
Oddelek članka v prevodu sc glasi: »Ravno v sedanjih časih je treba opustiti stare napake, ker ie to Pogoj samoohrane naše monarhije. Kajti ak0 se povse skromnim željam Jugoslovanov In Rumunov ne bo Radostilo, bodo prišli nad monarhijo taki notranji In zunanji viharji, kakršnih še ni doživela ta od hudih neviht neštetokrat zdelana stavba. — Z bajoneti In Izjemnimi stanji ne bo več mogoče prikleniti Jugoslovanov na državo; ako ie bil v zadnjih letih ta sistem zatiranja in policijske samovolje najnesrečneiši. kakor si ga moremo misliti, fe sedaj — po Ku-manovem — postal popolnoma nemogoč ... to bi se reklo v lahkomi-• Selni zaslepljenosti analogijo dogodkov v Lombardiji in Benečiji prav Bo konca siliti. Nemogoča ie dandanes vsaka vlada, ki bi hotela vladati na način, narode izigravati drug pro-tl drugemu, množe se znamenja, da vodi sistem dlvide et Impera (razdvajaj, da boš vladal) v to. da bo
ostalo res samo dividiranie (razcep-lievanie) imperare (vladanje) pa se bliža koncu! Ako se sliši, da v kavarnah jugoslovanskih mest glasno smejanje c. in kr. oficirjev domačini izsikavajo, ako se opazi, da nekoč do kosti cesarju udano ljudstvo kaže nekako mržnjo do črnorumenega in c. kr., se mora vendar priti do spoznanja, da so že davno minili časi poizkusov politično - gospodarskega suženjstva. — Sedaj je še čas brez vsake ozkosrčnosti dati gospodai-ske. politične in kot posledico teh tudi državnopravne koncesije, ki naj preprečijo naše Jugoslovane, da So enakopraven član velike avstroogr-ske družine, ter nai se jim da možnost v okviru monarhije živeti lastno, narodno, gospodarsko in i>ohtič-no življenje. — Potem, toda le po-tem, smemo zahtevati, da bodo vsi (Jugoslovani) svoje poglede obrnili od Belgrada na Dunaj!« —
Chlumecky, ki je popreje na naj-nesramnejši način »obsojal« korake Jugoslovanov, se ie spreobrnil, sprevidel je. kakšne krivice se nam gode! On vidi vnaprej, do kakšnega konca mora avstrijsko državo privesti taka krivična politika. — S strani Slovencev je torej boj za državljanske pravice popolnoma upravičen — kajti prišla je zavest, kdor daje krvni In denarni davek, zasluži tudi državljanskih pravic! Bojujmo se neustrašeno naprej; mlad probu-jajoč narod ne rabi omahljivcev, lenuhov in strahopetcev! V boju za narodovo svobodo In pravice naj padejo vsi predsodki!	—ir.
Slovenska zemlja.
IZ RIBNICE.
Kaikor po drugih krajih, kjer obstoja »Sokol« se je tudi v Ribnici v telovadnici »Sokoia« zbiral šolski naraščaj. da vadi svoje mlade ude, zlasti še vsled .tega, ker ribniška deška šola, dasi drugače nova in lepa stavba pogreša telovadnico. Naraščaja je bilo okoli 30 in dečki so imeli tako veselje za telovadbo, da ga je težko opisati. Kakor smo pa že poročali, ie vod. šole sklenilo, da se, oziraje se na nek zastarel odlok deželnega šolskega sveta telovadba šoloobi-skujočim dečkom prepove in se jim zagrozi, da bodo vsi kaznovani, ki se povelju ne bodo pokorili. Prepoved se je izvršila. Mnogo dečkov ie iz strahu pred kaznijo telovadbo pri »Sokolu« opustilo, shajalo pa se jih je še vendar precej. Te pa je te dni ! zadela kazen. Dobili so zapora po 2 | uri. Joda nekateri stariši so se temu uprli in svojih otrok niso putili v šolo. da bi bili zaprti. Vsled tega je voditelj šole dečke, ki niso prišli, da bi bili zaprti grdo ošteval in vpil in kričal v svoji pisarni nad njimi, kot bi bil obseden in jim grozil, da jih naznani na okrajno glavarstvo. Či-
tali še dosedaj nismo, da bi se bilo šoloobveznim dečkom, ki obiskujejo telovadbo pri »Sokolu« v kateremkoli kraju drugje kaj zgodilo, niti tam ne, kjer so voditelji šol odkriti klerikalci. Vsled tega se nam zdi tembolj čudno. da naš voditelj, ki se ie dosedaj delal, da ne spada med ono črno družbo nasproti »Sokolu« tako postopa in dečkom celo grozi, da si bo zapomnil tudi njih stariše. Ne vemo sicer, kakšni motivi so bili merodajni za njegov nastop, ali prevelika gorečnost v izpolnjevanju svoje začasne voditeljske oblasti ali kakšni drugi. to pa vemo, da mu tudi ta nastop, ki ga boljši poznavalci razmer tolmačijo kot nekako približevanje gotovim krogom ne bo pripomogel do stalnega voditeljskega mesta v Ribnici. Gotovo pa se na ta način tudi onim krogom, v katerih se ie dosedaj gibal in posebno priljubil in zna se zgoditi, če bo svoje dosedanje ravnanje še nadaljeval, da obsedi med dvema stoloma. To smo mu hoteli povedati. — Prizadeti stariši!
Vodiški čudeži.
IV.
Bodi čast Bogu in hvala, da na svetu je morala.
Brez morale celi svet bi propadel čez par let.
O katoliški morali
smo že večkrat v listih brali.
(a najboljše razložiti
nam jo znajo jezuiti.)
Dasi je človeški rod isti in enak povsod, vendar tu in tam se sme. kar drugod se prepove.
In zato povsod morala ni enaka si ostala — še posebno pa pri nas je drugačna zadnji čas.
4 •:	'	l	■'	‘	,h	/„	IT	'	f	■	■	■	■
Ker morala klerikalna bila ni še nikdar stalna, tisto se za prav spozna, kar največ dobička da.
In zato morala naša vse morale v tem prekaša, da le ta ie lep in čist — kdor je farovženi v korist.
Naše dobro verno ljudstvo ima neskaženo čustvo, je še nepokvarjeno, za nebesa ustvarjeno.
In gorje, kdor ne veruje, kar na prižnicah se čuje kdor pa čita še kak list, to je že cel ateist.
Časopisi klerikalni so le sveti in moralni, v njih resnico čisto imaš in vse drugo — to je laž.
LISTEK
Pavel bertne:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»In... kaj storite z gospodično Lemetrovo?...«
. »Ona pride na vrsto jutri, ker je ?daj že odšla. -Toda pomirite se, f^aga moja, njen delež ne bo manjši, per bo čakala ... Sveta mati božja!« 'e vzkliknila v hipnem izbruhu besnosti. »to ii pokažem markiza Roše-Kijskega, prekleti pustolovki!...«
Toda premolknila je, videča slugo, ki je stopil v salon s pismom na pladnju.
Grofica Klara je vzela list in ga odprla. •
»Mama«, je dejala nato, »nocoj ne boste mogli govoriti z Olivjejem.« »Kako da ne?«
»Moj soprog ne pride k večerji. V'se popoldne ie bil zunaj, dogovar-tal se ie zaradi nakupa onega gozdiča. s katerim hočemo povečati naš Ffk. Kakor mi poroča, večerja no-p°I s prodajalcem in se vrne po Vsei Priliki dokaj pozno.«
»Torej začnemo nocoj z Zakom, ga 1)a s' izposodim vašega sopro-
P •; • zakaj tudi z njim imava ra-'-iin i«
»Vsekakor pa ne omenite lvoni u besedice, kaj ne da?«
»Eh. bogme, človek bi sodil po vaših besedah, da nisem jaz tista izmed vseh, ki skrbi najbolj, da ostane otroku prihranjen pogled v to brezdno! Sicer pa si lahko mislite, da ne začnem razgovora z Zakom pri skupni mizi.
Ponovila je še enkrat:
»Ah. ne! Sveta mati božja — tako ne poine in ne pojde!«
Večerja v veliki obednici Ro-šegijskega dvorca ie bila tisti dan neobičajno tiha in turobna.
Zak, ki ga ves dan po njegovem povratku ni bilo več na izpre-gled, ni črhnil besedice: jedva ie odgovarjal vprašanjem svoje sestre.
»Skrbi imam; prosim te. pusti me v miru ...«
Markiza se je trudila ostati mirna... Toda drgetanje njenih nagubanih ustnic in čudni blesk njenih svetlih, zelenkastih oči — vse je pričalo o notranji nevihti, ki se je bližala'.
Grofica Klara se je zdela v zadregi, nepokorna in nesrečna. Ivona jih je gledala vse po vrsti, čudeča se s svojimi velikimi očmi.
‘ Kosilo je bilo spričo teh okol-nosti naglo pri kraju. Zak se je že odpravljal v svojo sobo; takrat pa ga je vprašala markiza:
»Kam odhajaš?«
»V svojo sobo, stara mamica.«
»Ali ti je prenerodno, ako te prosim. da me spremiš k meni?
»Na razpolago sem .vam, stara
mamica,« je odgovoril in ji ponudil komolec.
»Hvala.« je dejala ona in odklonila suho to nemo ponudbo. »Ni mi do tvoje pomoči. Samo pomeniti se imava.«
Odkar je bil videl nezaslišano resnico — da se je Pustila Gilberta zapeljati k zloslavni Bobeti, pevki iz Alhambre — je živel Zak de Ro-šegi kakor blazen in obupan.
Zagnal se ie b'1 v vrvenje velikega mesta, stopnje, da hodi in ogluši z naporom telesa bolečino svoje duše.
Ah, res se je moral vprašati, ali ni izgubil pameti. Gilberta, Gilberta, ki jo ljubi, ona, ki le zatrdila, da ljubi njega... tako se torej odpravlja ta Gilberta k svojemu staremu očetu, tako odhaja kupovat železno peč!...
Kaj ima vendar v glavi ta ženska, kaj ima v srcu. ne le, da more lagati tako brezvestno, marveč tudi, da se drzne na takšna pota in v takšno službo, ko vendar ve, kaj ji je obljubil storiti!...
Bobeta je čisto gotovo njena so-krivka. Gotovo je čakal v njend hiši kak moški... zato je odslovila svojega izvoščka brez obotavljanja.
Ako ne bi bila prepričana že naprej, da najde, kar išče. bi bila vsaj poprašala, preden je rekla izvoščku. da ga ne potrebuje več. Da. da, nekdo je čakal Gilberto pri Bobeti. Kdo nekil Ah. kako nai ugane toli
Srečna vas ie vas Vodice, tja hitijo vse ženice, dan na dan od vseh strani, tja hitijo romarji.
Vsi se rinejo v župnišče, da Johanco vsak obišče, ker vsled njene si krvi vsak odpustke pridobi.
Vsepovsod gre govorica, da Johanca ie svetnica, ki vse vidi in vse ve. kol’ko grešniki trpe.
Ženske so denar pobrale, ga Johanci darovale, ker posvetno je blago greh za dušo in telo.
Vsi jo prosijo pomoči, ona pa tako odloči:
»Vsak nai grehov se skesa in za svete maše da.«
So ljudje se pokorili, svoje žepe izpraznili, župnik spravil je denar, ker je grešnikom na kvar.
O presrečne ve Vodice, sliši čudne se novice, da ozdravil se nekdo je z Johančino kvrjo.
»Kaj vse druge so svetnice« (tako pravijo ženice)
»kaj Polona. Agata.
Katarina, Barbara,
Kaj Marjeta al’ Matilda!, kaj bo Neža al’ Klotilda, kaj Lucija, Uršula, kai bo porcijunkula.
Te svetnice starodavne danes niso nič več slavne
nihče, kar je zdaj ljudi, čudežev še videl ni.
Kaj so Brezje, kai Višarje?
Tam se meče proč denarje, tam je slaba božja pot — malo se dobi dobrot.
Vse drugačna ie svetnica, ki iz ran ii kri ven šprica, vsled presvete te krvi. lahko čudež se zgodi.«
Ko so ženske šle v Vodice vzele so si steklenice, da s presveto jih krvjo do vrha napolnijo.
Ko Johanca ie ležala, kri iz ran ii ie curljala, ženske jo točile so. skrbno jo shranile so.
Zenske so Boga hvalile in takole govorile:	J
»Hvaljen bodi večni Bog. zdaj je konec vseh nadlog.
Storil si nam velik čudež (kdor ne verje. ta ie Judež) če je kdo iz nas bolan, pije kri naj svetih ran.
Kri Johance čiste d’vice. ki si dal jo nam v Vodice, ima tako čudno moč, da bo grešnikom v pomoč.
Tudi njena čista voda (vreči proč bi b’lo jo škoda) tako čudno moč ima, da slabotne okrepča.
Ker nebeška ta prikazen je nevernikom za kazen, kdor zavžije sveto kri se gotovo spokori.
To nebeško bo zdravilo vse nesreče odvrnilo, kdor bo sveto kri zavžil, zdravje zopet bo dobil.
Pred skušnjavam hud’ga vraga, kri Johance nam pomaga, če devištvo se zgubi, lahko z njo se spet dobi.
Tudi kadar ženske naše, nekaj plačajo za maše. raznih drugih se skrbi lahko vsaka iznebi.«
Tako žensko so molile glasno so Boga hvalile, da je tako milost dal in Johanco jim poslal.
(Dalje.)
Mari ni tudi pri Bobeti, kakor pri vseh drugih bitjih njene vrste, semenj mladosti, lepote in pregrehe?
In vpraševal se je, čemu pač naj človek zaupa, ako lažejo takšne jasne, modre oči tako nesramno ... ako laže ta pogled, ta glas ta smehljaj in vse. kar jo dela mično in čarobno...
Vpraševal se je:
Kaj nai stori? Ali naj izzove pojasnilo? Cernu neki? — Mari zato, da se mu še enkrat nahlini in nalaže?
Ah. ta Pjerfitova malobesednost ah, njegova razkritja, ki jim prej ni sledil dalje! Kako zgovorno je postajalo zdaj vse to!
V pravi pijanosti obupa, podoben mesečniku, je dirjal tja v en dan, naravnost, brez cilja... Begal ie do trenotka, ko je zapazil, da prižigajo kandelabre in svetilke pred trgovinami.
Ozrl se je, preplašen, kakor da se je zbudil iz težkih sanj. In ves moker od znoja, trudnih nog, čuteč v vseh svojih udih brezmejno trud-nost _ se je znašel na drugem koncu Pariza, tam nekje blizu Vensena.
Prehodil je bil kakih dvanajst kilometrov, nemara še več. Videč praznega izvoščka, je zaklical vozniku svoj naslov v Varenski ulici in se spustil na ogoljene blazine.
In tako se je vrnil Žak v Ro-šegijski dvorec tik pred večerjo.
A tudi tesnobna radovednost se le oglašala v niem. ki ga ie vlekla
Pošljite naročnino, ako je še niste!
proti domu. Hotel jo je videti, slišati še enkrat njeno laž...
Prešinila ga je — o. čudnost Človeških nagonov in čuvstev! — prešinila ga je pravcata nova bolečina, ko ie stopil v obednico, pa ni zagle^ dal Gilberte. Nem, mračen in zatopljen sam vase je prisostvoval temu žalostnemu obedu, pri katerem ni skoraj nihče izpregovoril besedice.
Po jedi je ubogal brez ugovora željo svoje stare matere; šla sta v, drugo nadstropje, v markizino sobo.
Najprej je zaprla svoja vrata in jih zapahnila; nato, ko je bila prepri-čarna, da je nihče ne bo mogel motiti, je začela brez okolišev:
»Žak. ali se zavedaš, da si v tem trenotku glavar in poslednji predsta-vitelj rodbine Rošegijskih?«
»Zakaj me vprašate to, stara mati?«
»Zato, ker bi sodil človek po tvojem vedenju, da si že pozabil.«
»Ne razumem vas.«
»Ali pa sem jaz tista, ki ne ra-zumem več ničesar; zakaj pravkar je treščila vame. v moj ponos in v mojo ljubezen do tebe novica, tako čudna, tako ponižujoča in pred vsem, tako neverjetna...«
»Kakšno novico mislite?«
»Vest o ženitvi, ki jo kaniš.«
Prebledel je kakor zid. >
»No? Ali razumeš zdaj bolje? Ali naj ti še imenujem žensko, ki si mi jo izbral za vnukinjo? Saj ves, da merim na gospodično Culberto Lemetrovo.«
Štajersko.
Raznašanje laži. V našem narodnem življenju imamo že Mak vse-polno težkoč in bojev, ne le na zunaj z našimi llarodnimi nasprotniki, marveč tudi^na znotraj — za lastni obstanek. Človek bi torej pričakoval, da najde boi za procvit narodnih stremljenj vsestransko, uspešno sodelovanje in povspeševanje. Temu žal ni tako, kajti najdejo se elementi, ki povzročajo zlasti v zadnjih časih neprestane intripcice s tem, da iz zgolj osebnih nagibov spletkarijo, ker je to njim v ospredje! Kdo bi si mislil, da se najdejo v vrstah članstva našega slovenskega odra, mladi ljudje, od katerih bi človek vendar pričakoval nele inteligence, marveč splošno idealno podporo, ki v nalašč, recimo: iz mladeniške otročavosti. potvarjajo resnico, ter begajo delavoljne in vrlo požrtvovalne naše sodelavce odra? In vendar se je to letos že v drugo zgodilo. Kar se je prvič izravnalo se je sedaj, drugič, z še večjo nepremišljenostjo'. hotelo v drugo pokvariti.
— Takim ljudem polagamo na srce: pustite to malo razveseljivo spletkarjenje, ki vam nikakor ne pripomore k spoštovanju, marveč nasprotno — škoduje jiobri stvari in — vašemu imenu! Če pa tega ne morete potem le pa bolje, da nam sami obrnete hrbet. Eno pa pribijemo: da bodemo odsihmal postopali s takimi ljudmi, ki si izmišljajo laži, naravnost suma-rično. Delati in ne razdirati. Govoriti resnico — a ne lagati!
Maribor. (Odhodnica.) Prihodnji teden, v četrtek dne 30. t. m., prirede vsa mariborska društva odhodnico svojemu zasluženemu članu, g. Fr. Painhartu. Pričakujemo, da se prijaznemu vabilu k temu slavlju odzove vsa mariborska slovenska javnost.
Stara ; pri Brežicah. (Nepreviden strelec.) Dne 20. t. m. je pasel posestniški sin Tone Udve govedo svojih starišev. Seboj si je bil vzel neko pištolo, ki jo je pričel na paši nabijati. Pri tem pa je ime! nerodno roko, kajti nenadoma se mu je orožje sprožilo in krogla mu je prestrelila desnje, spodnje bedro. Težko ranjenega so prepeljali v krško bolnico, koder so mu pa morali vso desno nogo odrezati. Bridka kazen nepremišljenosti!
Celje. (Nočni napad.) V ponedeljek 20. t. m. so napadli v bližini ce-stovoda pri hotelu »Pošta«, fantje Lapornik, Wolf, Jug in Flis, vračajoča se fanta Kovača in Nachbergcrja. Oba slednja sta bila nevarno ranjena z noži.
Laški trg. (Neubogljiv avtomobil.) rI’e dni sc je pripeljal do Laškega trga nek Celjan v svojem avtomobilu. Mož, ki je voz som vodil, je moral voz radi neke nastale poškodbe tik pred mestom, na cesti, ustaviti. Ker pa je bil pri ustavljanju prenagel. se je voz prekucnil ter pod seboj pokopa! v blatu gospodarja in šoferja. Da niso takoj na pomoč prihiteli ljudje, bi bila obadva storila v blatu žalostno smrt zadušenja. Težjih ran pa si nisa dobila.
»Heil Alldeutschland!«, so kričali zadnjo nedeljo nekje v bližini Sv. Ožbalta v Dravski dolini nemški turnerji iz Maribora, Marenberga in Prevalj. Imeli so tam neke vaje, katere so zaključili s »heil Alldeutsch-land«-kliei. Težnja po »Alldeutschland« ie protidinastična, ker je njen Ideal Hohenzollern in tudi protiav-avstrijska, saj ne vsebuje nič drugega kot željo: proč od Avstrije! In vendar! Nobena oblast se ne gane. ki bi posegla tu vmes. Nemci smejo prosto kričati: Heil Kaiser Wilhelm, heil Alldeutschland, njim se ne zgodi nič, oni ostanejo še nadalje najpa-
JOS. ŠEST:
Stanovska organizacija igralcev.
Dolgo časa je vladalo mnenje, da se v gospodarskem življenju, ravno tako kot v naravi, izcimi najboljše, najlažje v boju vseh proti vsem.
— Prenašali so na ta način Darwi-nove teorije na narodno gospodarstvo. ne da bi mislili na to. da obstojajo med konkurenčnim bojem narave same s seboj in pa med gospodarskim konkurenčnim bojem, bistvene razlike.
Kajti tu ne pridejo v poštev samo naravna inteligenca in pa zmožnosti. temveč ravno tako drugi faktorji. ki nimajo morda z osebimi lastnostmi nikakega stika — ali pa itnenujemo te faktorje tudi lahko o-sebne lastnosti, ki pa so vse preje, nego čednosti v pravem m dobrem pomenu besede. Kajti pozabiti fn pregledati ne smemo, da ie v gospodarski tekmi oni mafterjelni oklep, s katerim stopi ta ali oni na bojišče velikega pomena. — Mnogo stvari se sploh ne more započeti, če nima dotičnik premoženja na razpolago. kajti že doba izobrazbe za ta
tentiranejši patriotje s pravico, da denuncirajo nas Slovane. Res, felix Austria!
»Im Krahvvltikel«. Škoda, da je že umrl Nestroy. Naši mariborski mestni očetje bi mu gotovo dali impulz za kako novo, s pekočim sarkazmom prepleteno šaloigro. Nivo njihove občinske politike se ne razlikuje mnogo od višine, ki je vladala v kakem mestnem zastopu v predmarčni dobi. Zadnjo občinsko sejo je izpolnila debata o — straniščih. In ko so mestni očetje po dolgi debati prišli do nekakega sklepa, so ga ob koncu zopet inhibirali in komedija se je pričela znova. Za počit.
Dnevni pregled.
Praška »Union« prinaša od
vplivne (!) slovenske (!) osebnosti članek s katerim se hvala bogu vendar ne strinjamo, četudi je avtor vplivna slovenska osebnost. V tistem članku se namreč pledira za sporazum med narodi v Avstriji m se zagovarja misel, da naj pogajanja izvede centralna vlada na Dunaju, ki nai narodnostni sporazum narodom kar oktroira. če ne gre drugače. Mislimo. da nam tiste vplivne osebnosti ni treba dolgo iskati. Če pojde po tej poti dosledno naprej bo njegova kariera kmalu sijajna; pogoje za to ima. Zabavlja tudi čez radikalizem neodvisnih elementov, ki podirajo, ne da bi kaj boljšega vstvariM. Jej, jej, to je pa razvoj!
Za kai bi se dal! Albanci uporabiti. Ko je državni pravdnik ljubljanski čital nedeljski »Dan« in prečita! ono poročilo iz Skadra. kjer se govori, da je neki Albanec začel žreti časopise, ki so jih prodajalci na ulici ponujali, mu ie prišla sledeča misel v glavo: »Stanejo nas — Avstrijo — tile Albanci že lepe milijončke, koristi pa še sedaj nimamo nikakšne od njih. Toda, če ie njihova lastnost takšna. da jim teknejo časopisi, tedaj bom predlagal pri vladi, da jih naroči teh Albancev nekaj za Ljubljano, da mi bodo pomagali »Dan« žreti. Jaz sam imam s tem le preveč dela.«
Studi se nam početje »Slovenca«, ki denuncira rodne brate, samo da stranka, kj jo zastopa, priporoči navzgor, enako se nam pa studi tudi početje tržaške »Edinosti«, ki si ne more kaj. da se ne bi pri vsaki priliki posluževala proti Italijanom najpod-leišega sredstva v političnem boju
— denunciranja. Tržaški Italijani se niso navduševali za lipske slavnosti
— in to je njihova stvar; oni so baje (kakor citatno v »Edinosti«) celo malo demonstrirali proti proslavi v Trstu in to bi bila po našem mnenju k večjemu — stvar policije. Pa ta demonstracija je bila najbrže zelo nedolžna, ker ni bil nihče aretiran in niti v nemških denuncijantskih listih nismo ničesar čitali o temu in zato se ie oglasila stara denuncijantinja »Edinost«, ki hoče biti bolj policijska od policije same in je — po več kot osmih dneh! — priobčila ostudno notico, radi katere njem uredniki sicer ne bodo dobili odlikovanj, pač pa bodo Italijani s še večjim zaničevanjem govorili o slovenskemu narodu kot o narodu denuncijantov, ki si upa voditi boj z njimi samo kot — policijska predstraža. Sramotno ie to početje »Edinosti«.
Simpatična raizsodba kasacij-skega dvora. Okrožno sodišče v Ji-činu je obsodilo protestanta Borov-ko na teden dni zapora, ker ni pozdravil Najsvetejšega, ki ga ie nesel katoliški duhovnik umirajočemu. Obsojen je bil po § 303. kaz. zak. Kasacijski dvor je razsodbo razveljavil in obdolženca osvobodil. Svo-
jo razsodbo utemeljuje kasacijsko sodišče s sledečimi razlogi: Pot k umirajočemu je verski obred. Obtoženca se dolži, da ni pozdravi! hostije in na duhovnikov poziv, da je odgovoril:	»Najsvetejšega	ne	poz-
nam.« Pri pozdravu hostije nai se spoštovanje izkazuje predmetu, v katerem 5e po rimsko - katoliškem prepričanju božanstvo utelešeno. Snemanje klobuka pred tem predmetom torej ni nikakšno normalno izkazovanje časti, temveč izraz verskega prepričanja in zato versko cerkveno dejanje. P0 § 14. osnovnega drž. zakona o splošnih pravicah državljanov Da ne more biti nihče k verskemu dejanju siljen biti, tudi katolik ne. najmanj pa nekatolik. V predstoječem slučaju se je od evangelika zahtevalo, 'da nai to stori, od njega, ki v hostiji ne more vi-diti božanstva in po svojih verskih predpisih tdi videti ne sme. Takšna zahteva ie nepostavna. V tern obnašanju tedaj ni nikakšne demonstracije in provokacije.
Spopolnjenle naše armade brez milijonov. Popolnoma na tihem in celo brez finančnega ministra se je v zadnjem času izvršilo nekaj, kar je za izbornost naše armade izrednega pomena. Pričel se je namreč »versko - nravni pouk rekrutov katoliškega veroizpovedanja«. Ta duševni proizvod, ki izvira iz divjega zakona vojnih krogov z »bojujočo se cerkvijo«, ie silno pomenljiv spomin vojaških oblasti na zmago takrat še žalibog brezbožne avstrijske armade nad Napoleonom. Zdaj so hvala Bogu spoznali, da vojna služba za vojaka niti z daleka ni tako važna, kakor cerkvena in da škropilnik z blagoslovljeno vodo ni ravno tako slabo orožje. Kmečke rekrute se bo izročilo v obdelovanje vojaškemu župniku, hudobne, skeptične mestne novince, ki na vsako buda-lost (n. pr. vodiško Johanco) več ne verjamejo in ko celo knjige bero (!) bodo pa izročili literarično- filozofsko izučenemu lajtnantu. Tam se bodo učili deklamirati Schillerjevega kapu omarja:	»Contenti estote —
zadovoljite se z Vašim komisom itd.. (To metodo priporočamo najtopleje.) Meščani bodo vojni upravi silno hvaležni za to velikopotezno delo, s katerim je dana protiutež »frajmavrarjem«. ki že preže na duše nič hudega slutečih rekrutov. Zmagati se more le tedaj, ako je v žepu molek (dokaz nek kranjski klerikalen prvak, ki ie s srebrnim pater nošterčkom zmagal deviStvo svoie konbonstke). Od sedal dalje bo vsak vojak nosil na telečnjaku podobo Vodiške Johance. (Opomba stavca.) Saj govori tako omenjeni kapucin:	»Tam ie upanje zmage,
kjer bo pomagal Bog«. Kako je mogoče zmagati, če se zanemarja pridiga in maša. (Ljubite se med seboj! Opomba stavca.) Hvala Bogu, prvi korak je storjen. Upamo, da ni več daleč čas, ko se bo zahtevalo pri skušnji za podčastnike obširno znanje katekizma. Kajti za vojnika je vendar važnejše, da se spozna v katekizmu, kakor pa v terenu. Edino peto in deseto božjo zapoved bo treba črtati!« (Tako piše nemška revija »Die Wage«.)
»Slovenec« poziva svoje vernike. da mu pošiljajo čim več zlobnih izmišljotin o učiteljih, češ. da bi se takšne denuncijacije vporabile na višjih mestih. Res, k lepim dejanjem navajo »Slovenec« svoje bravce.
Johanca v morju. Johanca je torel pod ključem. Zanimivo pa je. kaj je raznesel vodiški župnik pred nekaj dnevi med svojim vernim ljudstvom. Župniku je baje pisala neka Johančina prijateljica, češ. da je Jo-
hanca v vodo skočila in da naj ii piše župnik tolažilno pismo, da prepreči isto nesrečo še drugim osebam. kakor seje pripetila Johancl, in da ne bodo šle za Johanco v morje. Ko so Johanco mrtvo potegnili iz morja, le držala v eni roki molek, v drugi pa križ. Imela je pri sebi pismo. ki se ie glasilo: »Marija, ti si moja mati in jaz sem tvoja hči.« Drugo se ne da čitati, ker je voda poškodovala papir. — To žalostno novico ie sam vodiški župnik raznesel med svojimi deklami, ki so stokale zdihovale, žalovale, jokale itd. za ubogo mrtvo Johanco. No, zdaj jim ie menda že odleglo.
Nek! občinski odbornik v Medvodah. ki je ob enem član krajnega šolskega sveta (srečna slovenska mladina!) je hodil častit Johanco v Vodice in je rabil kot zdravilo njeno kri. To so res imenitni kulturni delavci. ki delajo čast deželi in narodu.
Nesreča vdove. Anster Terezijo, 561etno vdovo - posestnico iz Kompolja. je hlapec Janeza Drmcl-ca iz Pake prebrnil in pri padcu si je zlomila desno ključinco.
Nesreča s hlodi. Podržaj Jožef, 501etni posestnik iz 2elimeij, je nakladal hlode.. Hlod mu je izpodletel, padel na desno nogo in mu jo zlomM v členku.
Mlatilnl strok Majdič Terezija, 91etna iz Podgorice pri Črnučah, je pomagala pri mtatilnem stroju. Po neprevidnosti ii je zašel palec v stroj. Posledica je bila. da ii ie stroj palec odrezal.
S koso ga porezal. Ko je dne 24. t. m. 181etni posestnikov sin Fr. Gabrijel iz Roden, občina Trebnje na nekem travniku blizu vasi kosil travo, je prišel k njemu 171etni posestnikov sin Longar iz iste vasi. s katerim ie živel prvi že dali časa v sovražnem razmerju in se le začel z Gabrijelom prepirati. Med prepirom ie izvlekel Landar nož iz žepa in je z njim grozil Gabrijelu. Gabrijel je prijel svojo koso in je udaril z njo Longarja tako hudo v hrbet. da se je kosa globoko v hrbet zapičila. Smrtno nevarno ranjeni Longar ie napravil še par korakov in je padel mrtev na tla. Zločinec se le javil še isti večer orožništvu. ki ga je izročilo okrožnemu sodišču.
Smrtna avtomobilska nesreča. Kakor le že »Dan« poročal, se je zgodila lansko leto dne 27. oktobra velika avtomobilska nesreča pri Senožečah. Inženir Mario Turek, ki je v veliki hitrici pridrdral z avtomobilom po državni cesti, je povozil Frana Gorupa, ki se je v spremstvu svojih tovarišev vračal iz gostilne. Frana Gorupa ie avtomobil zadel od strani, ga povozil in mu prizadejal več poškodb na telesu. Ena izmed ran le bila smrtno nevarna in drugi dan je nato Fran Gorup umrl na nji. Cela zadeva se ie obravavala pred tukajšnjim deželnim sodiščem in šofer Mario Turek je bil oproščen.
Nesreča. Tovarniški delavec Franc Preželj iz Jesenic je prišel z levo roko v tovarni na Jesenicah med odbijače premikajočih se vagonov in je zadobil težko telesno poškodbo na roki.
Stroj mu Je zlomil roko. Pretekli torek ie prijel stroj 701etnega Franceta Zadnika in mu ie levo roko dvakrat zlomil. Zadnikar se ie poškodoval tudi na očesu.
Nesreča v kamnolomu. Preteklo soboto se ie ponesrečil delavec v kamnolomu pri Sv. Križu Valentin Smolej s tem, da je pred Kopi-šarievo gostilno na Jesenicah tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnišnico.
rrst »t je odsekal neki delavec med svojim delom na Jesenicah in sicer med domačim delom. Pomoči ie bilo treba v bolnici.
LjubFana.
Dr. Šušteršič se boji »Dneva«. Na nedeljskem shodu v Unionu se ie dr. Šušteršič zaletel tudi v »Dan«, češ, da zastruplja mladino. (Menda zato. ker govori resnico.) Dr. Šušteršič je rekel, da je treba take liste, ki pišejo proti klerikalcem. zamoriti, kakor gadjo zalego. Mi pa pravimo, da ie treba zatreti klerikalizem in »Dan« bo še dolgo sijal nad slovensko zemljo, ko bo klerikalizem s Šušteršičem vred pokopan in pozabljen in bodo pozni vnuki samo še ob slavnostnih prilikah kleli grobe izdajalcev. Dr. Šušteršič se »Dneva« zato boji, ker je »Dan« priljubljen list, ki ga tudi klerikalci radi čitajo. Dobro je nam znano, da se po deželi pulijo za »Dan« in da gre iz rok v roke. To pa Šušteršiču ni prav, ker ve. da kdor čita »Dan«, kmalu spregleda. Nam je ljubo, da smo mu tako neljubi.
— Prj »Slovencu« s! rujeio lase,
odkar jim je Johanca skazila obrt s čudeži. Ljudje sedaj čimdalje bolj spoznavajo. da so razni čudeži, t* katerih se^ jim prebira v »šmarnicah«, čudeži v Lurdu in drugod ravno takšne vrste kot »svete« Johance iz Vodiškega župnišča. Ni čudo, da so pri »Slovencu« sedaj tako nervozni. saj so razni njegovi znanstveniki pripravljali že spise, da z božjo previdnostjo utemelje Johančino telečje krvavljenje.
— Se bol! obupan kot »Sloveu-čevci« so Pa škof. Zastonj ta pot v Vodice in vsi ti žegni; sedai je pa vse fuč.
— Ljubljanska civilna godba. S slovenskim gledališčem ie vzela konec tudi »Slovenska Filharmonija«. Za Ljubljano je to dejstvo obžalovanja vredno. Glede gledališča se ie zadeva v toliko obrnila na bolje, da nam je intendanca zagrebškega gledališča priskočila na pomoč in so nam vsaj za letos zasigurane predstave (operne, operetne iti tudi drama). Ali. kje vzeti sedaj godbo za veseloigre in burke s petjem in kje za veselične priredbe? Ljubljana brez lastnega orkestra ne more ostati. To je jasno kot beli dan; resnica ja je tudi. da je bila prejšnja »Sloven. Filharmonija« za naše razmere predraga. Prašanje nastane sedaj: kako si odpomoči in kako dobiti nadomestilo za zgodbo? Kakor čujemo. se vrši v sredo, ali četrtek sestanek in posvetovanje glede .ustanovitve nove godbe iz članov bivše "Slov. Filharmonije« i. dr. Odbor bivše »Slov. Filh.« — (osobito g. načelnik dr. Ravnihar in g. Pauer i. dr.) bodo vzeli stvar v roke. da se ustanovi godba kacih 16—20 mož. ki bi se vzdrževala za dobo 5—6 mesecev. Saj ni treba luksurijozne godbe z dragimi — konservatoristi! Stvar le uvaževania vredna in akcija potrebna vsestransko. O. Paimi, ki je v tej zadevi neumorno delaven, gre vsa čast. da je dal inicijativo. Na delo. Instrumenti se bodo že dobili! Na sestanek . opozarjamo ljubljanske zainteresirane kroge.
— »Die Pfllcht der deutschen Bevolkerung ist es die deutsche Biihne (v Ljubljani) in ihren »edlcn« Bestrebungen zu unterstiitzen. dsnn sle bildet e!e w!chtige Statte deu-tscher Kultur!« Tako poziva ljubljansko nemškutarijo znani graški »Šuftenblatt«. Mislimo, da zadostioe za one slovenske ljubiteljice »umet-
ali oni stan. stane dandanes velike svote denarja.
Toda tudi denar m nadarjenost nista najmerodajneiša faktorja. — Predstavljajmo si dva človeka, ki nastopita z istim premoženjem in skoral istimi zmožnostim) in talenti, pot tekmovanja. Vendar pade lahko tehtnica na stran onega, ki ima tnanj zmožnosti, ker ima večji dat občevati s publiko, katero si hočeta vendar pridobiti oba.
Ta dar pa ni treba, da bi pomenil zmožnost, temveč je lahko ravno nasprotje od tega — torai nezmožnost, kajti publika se pusti rada preslepiti. je podvržena sugestiji, in marsikomu, ki si jo je pridobil, se to ni posrečilo s svojim! zmožnostmi, katere Je Imel, temveč z zmožnostmi. katerih ni! met, katere Pa ie znal !n razumel fingirati.
In v boju zmožnih z nezmožnimi le rodil posebno zadnji čas mnogo stanovskih organizacij svobodnih umetnikov.
Pri nas nai ravno organizacija nadomestuje oni denar, ki ga mi nimamo, da bo s tem olajšan boj zmožnim. —
Ni pa ta boj edini vzrok, da se organizirajo ljudje, ki so v očeh javnosti »divjaki«, to se pravi, katerih
se ne more vzeti v okrilje družabnega življenja. —
Danes so organizirani ljudje najnižjih slojev — in organizacija jim daje moč, da se jih upošteva.
In stan, ki ie bil (m pri nas je
tudi še — kajti konservativnost nad vse!) od vseh strani zapostavljen v javnem življenju — ie umetnik, ra-tere koli stroke — pre<* vSem pa igralec. —	...	•	•
Vendar se tudi tu izboljšuje in od leta 1908 je postalo socialno gibanje med igralci (seveda tujih naro-dov) zelo močno. Danes obstoja nemški »Biihnenverein«. m osterrei-chischer Biihnenverein« in oba štejeta na tisoče članov, ki imajo v njih močno organizacijo ki se razteza na vse kraje, kjer obstoja kako gledališče. Godbeniki so organizirani v »allgemeinem deutschen Musikver-band« pevci zbora v »Chorsanger-verbandu«. Dirigenti in kapelniki so združeni v »Verbandu der Orchester und Chorleiter«. Interesi komponistov so zastopani v »Genossen-schaft deutscher ronsetzer«. Dramatiki so se združili v »Verbandu deutscher Buhnenschriftsteller«. — Ce tudi so motivi ustanovitve teh stanovskih organizacij najrazličnejši. in igrajo mnogokrat samo go-
spodarski motivi glavno ulogo. ali pa nasprotje s podjetniki in delodajalci — vsebujejo vendar le vir k povzdigi ugleda poklica samega — in so vsled tega velike važnosti.
Pri nas Slovencih ni obstojala do predzadnjega časa nikaka organizacija te vrste. A sila pokaže človeku pravo pot! Slovenski igralci in igralke so se v ravnokar premoste-nem vprašanju o nadaljnem obstoju slovenskega gledališča — v oni pereči krizi — organizirali in strnili v »klub slov. igralcev in igralk«.
le danes po partedenskem obstoju pripravljalnega odbora zaznamuje klub dovoli dokazov in vspe-hov — ki pričajo o potrebi take stanovske organizacije.
Delovanje »kluba« nai se pa ne omeji samo na Ljubljano, temveč razširi nai se na vse slovenske dežele. kjer obstojajo stalni odrl In kjer so Igralci po poklicu. Seveda, da Prideta v poštev samo še dve mesti poleg Ljubljane, — Trst In Maribor.
Gotovo ie. da ne more biti delokrog našega kluba v tako velikem obsegu, kot oni nemškega »Biihnen-vereina««. Nemški »Biihnenverein« obsega nebroj humanitarnih naprav. Tako n. pr. zavode za onemogle igralce, preskrbi igralcem cena stano-
vanja in hrano v bedi. Nadalje opravlja starostno zavarovanje in podpira revne igralske družine.
Vsega tega organizacija sloven. igralcev ne bo mogla opravljati, ker je njen obseg premajhen — a njeno delo se bo raztezalo lahko pred vsem na varstvo stanovskega ugleda in stanovskih koristi, da ne bo ta ali oni Igralec na lastno pest zanočel to ali ono. kar bi bilo ugledu stanu sploh na kvar. in kar se je dogajalo pri nas neštetokrat. Organizacija bo zastopala sama vse stanovske Interese In to ie velik korak in velika pridobitev za Igralce.
V drugi vrsti so umetnjši inteie-si igralcev, in ta skrb naj pripade tudi delokrogu kluba — naj izobražuje svoje člane — in išče nai novih talentov.
Bil je zadnji čas, da so se igralci organizirali — ker v organizaciji je moč — napram Javnosti in napria^} onm, ki so bili dosedaj škodljivci slov. gledališča In falske umetno-, sti sploh. Ščititi ne le korist[ ^0™ gledišklh Igralcev, temvečtudi ni h ugled, bodi prva naloga kluba.
In hoc signo vinces!
v teni znamenju bodeš zmagal! lllUVUi Ta slika ima tudi slovenske napise.
Predvajanje te velikanske zgodovinske zgodbe od petka dne 7. do četrtka 13. novembra
Velikanski cirkuški prizori. Izpreobrnitev li krščanstvu. Trpinčenje kristjanov. Cesar Konstantin sprejme krst. Prikazen sv. križa. Bitka pri Laksa Rubra. Angeli se prikažejo in strašijo poganske bojevnike. Cesar Konstantin porazi Maksencija. Šolski mladini priporočljivo.
v Kino-IDE AL vLjubljani
Predstava traja 2 uri. Vsak dan od 1—3, 3—5, 5—7, 7—9 in od 9—11.
7 Ant f v nedeljo tudi ob pol 11. zjutraj, n • Ulil! cene: K 1.90, 160, 1 30, 1, - 60.	'	Cini!
1
uosti«, kateri obožavajo ljubljansko nemškutarsko »umetnost brez umetnosti!«
— Gostinčar Joža. drž. poslanec, bo v kratkem izročil odgovorno uredništvo »Slovenca« zopet k. Mihi Moškercu. a pred porotno se-ziio še ne. ker bo moral Miha vzeti kmalu spet »laufpas« čez mejo zaradi par tiskovnih pravd, ki čakajo »Slov.« zaradi častikraje.
— Zakaj je v Ljubljani nemško gledališče? Zato, da si gotovi ljublj. nemškutarski magnati privoščijo kako zabavico ... čeprav v jezo svojih boljših polovic. Seveda Nemcem je to »edle deutsche Kultur«. —
— Paznik Bučar, ki si je upal braniti svojo družinsko čast. ie bil kaznovan s tein. da je izgubil službo Dokaz klerikalne morale.
— Ponavljamo še enkrat! Pred nekaj dnevi smo opozarjali slovenske trgovce, da so v Ljubljani samo slovenska ulična imena.
— Brizgalna gnojnice ali klerikalni »Slovenec« prične izdajati tedensko prilogo v nemškem jeziku. Graški »Suftenblatt« opusti svoje »Nemške štimce iz Kranjske, ker jih bo nadomestoval ljubljanski »Slovenec«. S tem je slovenska klerikalna stranka zopet naredila korak v rešitev sloyenskega naroda!
— Dr. Lampe se zvija pod pisanjem »Dneva« tako strašno, da pravi. da bo treba vse sile napeti, da se tega modrasa in gada uniči. S čim gospod Lampe?! Dosedaj smo mislili. da modrasu modrasji strup ne škoduje. Toda slučaj dr. Lampeta dokazuje nasprotno.
— Novi deželni šofer. Ko smo se preteklega četrtka vračali iz gledališča, je pri izhodu ropotalo dr. Peganovo motovilo. resp. škatlja. Okoli nje je kolotičilo neko bitje, kj je segalo normalno razvitemu človeku komaj do trebuha. In to neznatno bitje je bilo oblečeno kot nam slikajo Potopisci Eskitno prebivalce. Vsake-Ka je morila radovednost, kdo je ta Prikazen. Končno pa je Eskimo naložil svoj balast in počasi je pričel potiskati svojo škatljo naprej. Zbor gledalcev je pričel brenčati, ker ni mogel spoznati čudne prikazni, kar se oglasi kakor v pojasnilo istega brenčečega zbora krasen solo z divno melodijo: »Deželni šofer«! — Reeskl ie zatrkala Eskimova škatlja in z globokim vzdihom obstala na mestu. Solnce ledene domovine pa je planilo s svojega S'edeža proti baritonistu. katerega pa ni bilo. kajti vsled zavednosti, da bi mu častitali h krasnemu organu, se ie skromno umaknil. Pritlikavi Eskimovec je nekaj Pomrmral o neketn gospodu, ki ima toliko korajže, da zabavlja. Kouečno na le za slovo napravil obraz, kakor bi tri dni same citrone večerjal, potem pa je zlovoljen odbencinil v svoje ledeno domovje.
— Kako misli ljudstvo o Francozih? Pred par dnevi je pisec teh vrstic govoril z nekim priletnim in zelo uglednim gospodom. Mož je višji uradnik v p. in posestnik. Govorila sta o »Dnevu«, kako da je splošno priljubljen in neodvisen list. O-menjeni gospod ga ie imel ravno v rokah, ter se je izrazil, da ga mora vsak dan citati. Posebno pa da mu ugajajo njegovi podlistki, v katerih lR7i1)iSuie Iiem^i barbarizem iz leta ioni ^ogovor je potem nanesel na lbUletnico zmage pri Lipskem in na Francoze. Dotični gospod se je izrazil o njih sledeče: »Ko bi bili še nadalje tukai vladali, ne bi bile delale pri nas kravje dekle, podpirane od duhovščine, čudežev. Zakai mi Slovenci bi bili že zdavnaj dosegli visoko stopnjo izobrazbe in postali močen kulturen narod. Tako se nas je pa zadrževalo v izobrazbi, in sto in sto milione. katere bi bili imeli Slovenci kot svojo lastnino, ima pa sedaj rimski klerikalizem. Namesto da bi bili varčevali za sebe. smo jih Pa v tem stoletju znosili bogatim cerkvam pod pretvezo, da ložje dosežemo nebeško kraljestvo. Tako, toraj misli star in izkušen mož o Francozih. — Meščan.
— Prejeli smo: Prošnja na ljubljanskega gospoda župana: Pretekli teden se je vršila stavbna komisija od strani mestnega magistrata in od strani komisije oz. stavbo vodstva za osušenje barja in zastopnik stavbnega oddelka vis. dež. vlade Kranjske, za pregled hiše Obrezovih dedičev na Bregu, šlo se je namreč zato, ali bi se naj hiša Obrezovih dedičev odkupila in demolirala? Kakor se sliši govoriti, je združena slavna komisija odločila res. da se hiša odkupi in pQ:-dre. — Potemtakem bi baje izginile tri hiše oh Ljubljanici, te so: L hiša
Obrezovih dedičev. 2. Naglasova hiša (polovica je podrta), 3. in Lile-kova dvonadstropna hiša. Z odstranitvijo teh treh hiš izginila bi ona grda, temna in pasantom zelo nevarna čevljarska ulica, ker se na JJle-kovi dvonadstropni podrtiji krha in odlomi vsaki čas kak kos obstoječega še glavnega venca in fasade, ter pada na tla. — Z odstranitvijo teh treh hiš pridobi na olepšavi mesto Ljubljana yeliko, ali pač bi pa bilo še želeti, da bi se še odkupila zadnja hiša v Črevljarski ulici, last Medejja in Leskovica. — Črevljarska ulica je ravno ob vogalu te hiše najožja, baje kake 2.5—3.0 m široka, kar pasažo ljudi in vozov največ ovira. — Kako lepo bi tudi bilo, če bi se po odstranitvi teh štirih hiš podaljšal obstoječi drevored od Sv. Jakoba mostu P® do Hradeckega mostu. — Ker naš ljubljanski župan blag. gosp. dr. Tavčar želi in se tudi trudi ljubljansko mesto na čim lepši način regulirati, bila bi srčna želja več ljubljanskih volilcev in naprednjakov, če bi naš ljubljeni župan izvršil gori omenjeno regulacijo in podaljšal drevored do Hradeckega mostu. Za časa nastopa velespošt. g. dr. Tavčarja za ljubljanskega župana je omenjal v svojem nastopnem govoru, da se bode z vsemi silami trudil ljubljansko mesto kar bo mogoče olepšati in regulacijo mesta v večji meri pospešiti. — Ker je zdaj tukaj lepa prilika, da se Ljubljana zares olepša, prosimo g. župana najlepše, da blagovoli željo svojih volilcev uslišati, in če je le mogoče tudi izvršiti.
— Glas Iz občinstva. Na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici, kjer se razklada blago, pripeljano po čolnih, leži več velikih kupov kamna. Ta kamen je last g. Kobija iz Borovnice, ter leži že cela tri leta na istem prostoru. Isti je nam trnovskim voznikom in davkoplačevalcem prava na-dloga, ker nas zelo ovira, da ne mo-remo svojih vozov pri nakladanju obračati. Kako pridemo mi domači-nje do teh neprijetnosti in zamude časa, katere trpimo zaradi drugih? To pa še posebno, ne da bi imela mestna občina kake koristi pri tem! Kie le tukai cestni nadzornik? Da, tega se ne vidi cela tri leta? On ima vendar skrbeti za ceste in pota. da so iste v redu in proste !1 Ako pustimo mi domačinje samo par minut svoj voz na cesti, brez nadzorstva, smo takoj kaznovani. Za bogatina se pa živa duša ne zmeni! Ravno tako. kakor da bi bila Ljubljana brez gospodarja, tujci pa bi lahko delali kar bi se njim poljubilo, če pride v Ljubljano kak revež z vrtiljakom, mora takoj plačati od prostora, katerega porabi. To le tudi pravilno! Bogatinu Kobiju je pa vživanje tolikega prostora skozi 3 leta menda kar brezplačno dovoljeno? Podpisani pričakujemo, da magistrat takoj stori potrebne korake, da se isti prostor izprazni. Trnovski vozniki.
— Šopek zrelih jagod smo prejeli od štajerske meje. Natrgal jih je g. naddavkar Voh na Veliki Kopi. Gotovo redek pojav pred zimo.
— Prihodnji koncert »Glasbene Matice« bo v soboto, dne 8. novembra. Sodelovala bosta dva odlična slovanska umetnika: znameniti baritonist hrvaške opere g. Marko Vuš-kovlč in izvrstna koncertistinja odč. Jelena Doklč iz Belgrada, bivša učenka znamenitega ruskega pianista Paul de Conne-ja
— Odbor N. S. Z. ima danes ob 8. uri zvečer važno odborovo sejo. Prosimo vse tovariše odbornike in člane nadzorstva, da se seje točno in polnoštevilno udeleže.
— Ujeli In zaprli so v soboto »svetnico« Johanco. Zanimive slike o tem je dobil »Slovenski Ilustrovanii Tednik«, ki jih priobči ta teden in bo torej totedenska številka še bolj zanimiva od prejšnje. »Slovenski llustro-vani Tednik« s slikami o ujeti Johane! izide v četrtek 30. t. m. in že sedaj opozarjamo občinstvo nanj.
— Roko zlomil. Avšič Anton, 17letni vajenec pri Mikužu, je padel in si zlomil levo roko.
— Izgubila se je v soboto srebrna damska ura. Pošten najditelj naj io odda v uredništvu našega lista.
— Izgubila se le v nedeljo popoldne od 4—5. ure od Ježic do Tacna črna damska torbica, v kateri je bila dolga zlata damska verižica z dvema obeskoma in denarnica z zneskom 7 K. Prosi se, da najditelj odda izgubljeno proti primerni nagradi g. Bernatovič, Mestni trg 5.
— Skupno vodstvo plvnlh zalog bfatov Reininghaus in Puntigamske pivovarne ie prevzel g Peter Hartmanu!.
— Emila Zole svetovni roman Germinal se predvaja od danes do četrtka, samo pri večernih predstavah. od 7.. 9. in 9.—11. v Kino-»Ide-alu«. Film je bil v originalu 4000 m dolg. bil je pa za Avstrijo močno črtan. Film je krasno delo in pretresljive vsebine. V petek nordisk veseloigra »Romantična zgodba«. Drugi teden »In hoc signo vinces« velika rimska drama.
Trst.
Zaslepljeni Italijani. Ost italijanske politike na Primorskem ie naperjena samo proti Slovencem in Hrvatom, kar je seveda zgrešeno. Italijani v svojem sovraštvu do Slovanov pozabljajo na svojega glavnega sovražnika, namreč na Nemca, od katerega jim res preti velika nevarnost. Nemci se zlasti v zadnjem času zelo hitro naseljujejo v naših krajih. Pri tern jim gre — kakor splošno znano — na roko naša vlada. Ravno pred par dnevi smo javnosti odkrili, koliko uradnikov nemške narodnosti je nameščenih na ravnateljstvu c. kr. državne železnice v Trstu. Takih primerov je mnogo. Zlasti pa se je naselilo veliko Nemcev v raznih primorskih kopališčih. O tem je n. pr. obširno poročala »Naša Sloga«, ki pravi med drugim, da so treznejši Italijani to že začeli spoznavati. Na Primorskem je pač mesto za Slovence. Hrvate in Italijane, toda Nemci nimajo v naših krajih ničesar iskati, če bi bili Italijani vsaj nekoliko več pametni, bi se gotovo z nami vred postavili v boj proti nemškemu navalu. Ce pa hodo še naprej vodili tako zgrešeno politiko, kakor do danes, potem se »na lepega dne pripetiti, da se bodo morali klanjati pred nemško nadutostjo. Ko bodo Nemci dobili v naših krajih primerno gospodarsko moč — na katero polagajo veliko važnost — tedaj bodo planili na dan in skušali bodo igrati vlogo zapovedovalca. gospodarja. — Torej ne proti nam domačinom. temveč proti tujcu Nemcu naj bi zavihteli Italijani svoje sulice. Mi, Slovenci in Hrvatje, gotovo nismo sovražniki italijanskega naroda kot takega, ampak smo le proti italijansko nacionalni politiki. Priznamo, da
se Imajo avstrijski Italijani pravico razvijati na Primorskem — čeprav ne v tisti meri kakor mi — smo pa odločno proti neavstrijskim Italijanom in proti Nemcem. To naj bi naši Italijani vzeli v pretres in spoznali za potrebno in pošteno ter se nato, kot očiščeni od svojih dosedanjih grehov, poprijeli nove in pametne politike, ki naj bi bila z našo identična vsaj v tem. da s skupnimi močmi napravimo konec nemškemu prodiranju v naše kraje. To bi bil edino pametni in umestni korak. V nasprotnem slučaju pa se bodo Italijani prav pošteno opekli. In kadar bo prepozno, tedal stokanje nič več ne bo pomagalo.
Slovenski kinematograf v Trstu. Slovenci imamo navado, da pri vsaki priliki podpiramo tujca, kateri nas pritiska s pomočjo tistega denarja, ki ga je prejel iz naših vrst. Tako je tudi pri kinematografih. Slovenci zahajamo v italijan. kinematografe, ki izdajajo samo italijanske tiskovine in kojih lastniki so skoraj samd najzagrizenejši Italijani. To pa zato. ker vkljub temu. da nas je v Trstu okoli 70.000, nimamo svojega slovenskega kinematografa, dočim imajo Italijani skoraj v vsaki ulici po dva, tri ali še več. ki vsi dobro uspevajo. Slovenci torej redimo na svojih plečih tiste, ki nam odrekajo najmanjšo pravico. Nujno potrebno bi bilo, da bi se tudi na tem polju napravil red in sicer s tem. da bi zagledal luč sveta slovenski kinematograf v Trstu. Zabijmo si enkrat za vselej v glavo, da obstoji v podpiranju naših sovražnikov — naš popolni pogin. V to poklicani krogi naj se za stvar zainteresirajo.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. .Vvj
delegacije.
Dunaj. 27. oktobra. Delegacija se sklicujejo za 18. november.
STADLER NA DUNAJU.
Dunaj. 27. oktobra. Skof Stadler, znan po svoji fanatičnosti proti Srbom, se mudi na Dunaju In se odpelje v Rim k papežu.
POLJAKI IN RUSINI. PARLAMENT
Lvov. 27. oktobra. Cesarski namestnik Korytowsky in gališkl deželni maršal grof Go!uchowsky sta danes obravnavala z voditelji opozi-cionalnega Poljskega bloka, ki. kakor le znano, je proti volilni reformi. Razložila sta ihti zadevo in jim prigovarjala, da bi opustili od svoje poti. ker sicer bo vsled obstrukcije Rusinov parlamentarno delo preprečeno. Korytowsky se poda v četrtek na Dunaj, kjer bo centralni vladi predložil zahteve strank. Rusinl so Izjavili, da se bodo v slučaju daljšega obravnavanja finančnega piana, poslužlli hrupne obstrukcije. V ta namen so Se že preskrbeli s potrebnimi inštrumenti.
RUSINSKE ZAHTEVE.
Dunaj. 27. oktobra. Rusini zahtevajo najmanj 33^ odstotkov vseh poslancev, odklanjajo proporcijonai-nl In pluralltetnl volilni sistem, odklanjajo novo kurijo srednjih posestev, zahtevajo v deželnem odboru 5 Poljakov In3 Ruslne kot člane, za. htevaio pravico veta za ukrajinsko narodno kurijo v deželnem zboru in zahtevajo, da se iz volilno reformnih predlog Izločijo vse določbe glede okrajnih zastopstev.
VOLITVE V ITALIJI.
Rim. 27. oktobra. Dosedaj j« znanih 359 volilnih Izidov. Izvoljeno je: 175 konstituclonelnlh mlnisterl-alnlh; 14 pristašev konstltuclonelne opoziclonalne stranke; 38 radikal, mlnisteriafnih; 19 katoliških; 22 ofl-cielnih socialistov; 16 reformnih socialistov; 11 rep.; 64 ožjih volitev.
TURČIJA.
Carigrad, 27. oktobra. Po predvčerajšnji In včerajšnji seji ministrskega sveta je porta poslala delegatom v Atenah novih instrukcl] glede spornih točk vprašanja vakufov. Govori se. da bo sporazum v teh rečeh dosežen jutri ali pojutrajšnjem.
Carigrad. 27. oktobra. Turško-francoskl sporazum bo pojutrajšnjlm definitivno podpisan. Porta le prln-clplelno priznala odškodnino francoski železniški družbi Bejrut - Damask.
Carigrad, 27. oktobra. Vojno sodišče v Malgerl Je obsodilo 12 Grkov na smrt. Ekunomskl patriarh je napravil korake pri Portl. da se jih osvobdl.
VZHODNO ŽELEZNIŠKA DRUŽBA
Dunaj, 27. oktobra. »Wiener Allg. Ztg.« Izve, da bo železniško vprašanje ha Balkanu kmalu rešeno. Vse proge vzhodne železniške družbe na bolgarskem ozemlju bo upravljala še zanaprei družba. Ravno tako tudi proge, ki leže na grškem teritoriju. kot progo Solun - Bitolje. Kar se tiče Srbije, se srbska vlada dose-dal še brani, da bi izročila srbske proge imenovani družbi. Sedaj se pa Srbiia uda na Intervencijo Avstrije In Nemčije tudi v tem vprašanju. Tako da bo na progah vzhodne družbe tudi na srbskem ozemlju kmalu vzpostavljen promet; seveda se bo pa morala družba v policijskih, narodnostnih In vojaških vprašanjih prilagoditi željam in zahtevam srbske vlade.
SRBSKI KMETJE IN NJIHOVA ZEMLJIŠČA NA BOLGARSKEM.
Belgrad.	27.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Srbski kmetje od bolgarske meje, Id Imajo svoja zemljišča tudi preko meje na Bolgarskem, ki jim pa bolgarske oblasti ne dovolijo obdelovati teh njihovih zemljišč, so se obrnili	na vlado,	da	bi se ona	zavzela
pri	bolgarski	vladi za njihove pra-
vice.
SRBIJA IN GRČIJA.
Belgrad,	27.	oktobra.	(Izvir-
no brzojavno poročilo »Dnevu«.) Govori se. da ie srbska vlada napro-
sila grško vlado, da bi dovolila, da se živina iz južne Srbije Pase Po solunskih dolinah in da ne bi zahtevala prvo leto nobene odškodnine za to.
VPRAŠANJE MORATORIJA V SRBIJI.
Belgrad, 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«./ Vprašanje moratorija pride na vrsto v eni prihodnjih sei narodne skupščine.
POVRATEK SRBSKIH ČET IZ ALBANIJE.
Belgrad, 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Soluna javljajo, da ie dospel tam večji oddelek srbskih vojakov, ki se vračajo iz Albanije v stare srbske meje preko Bitolja in Soluna.
EKSPORT TOB VKA IZ NOVE SRBIJE.
Belgrad. 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Do sedaj ie eksportirano iz nove Srbije preko Soluna 150 vagonov tobaka: na razpolago je še 180 vagonov.
IZDELOVANJE SVILE V NOVI SRBIJI.
Belgrad. 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Toletni izvoz svile iz Gjevgjelije iznaša štiri milijone dinarjev.
SRBSKO POSOJILO IN FRANCOSKA VLADA.
Belgrad. 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) »Politika« javlja, da francoska vlada še ni Izdala dovoljenja za kotiranje novega srbskega posojila v Parizu. ali ker le službena Francija prijateljsko razpoložena napram Srbiji, se pričakuje v tukajšnjih merodajnih krogih, da bo francoska vlada kmalu dala dovoljenje.
GRŠKO ODPOSLANSTVO V BELGRADU.
Belgrad, 27. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Semkaj je prispelo posebno grško odposlanstvo, ki ga vodi Griparls in ki notificira kralju stopanje na prestol grškega kralja Konstantina, ob enem Pa izroči kralju Petru red Odrešenika. ki mu ga je podelil novi grški kralj.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oulasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Mirna stranka išče stanovanje z dvema sobama in pritiklinami za takoj, oziroma do 15. novembra. Ponudbe pod »Mirna stranka«, poštna ležeče Kranj.	1038—3
Samotok, rdeče desertno vino s Pelješcai. Pol litra 46 v. 5 1 z dostavo K 4-60. M. Žerjav. Streliška ulica 32, Ljubllana.	1022-8
Hotel Kosič. Trst, ul. Corradori št. 15, oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela, kjer jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Pozor! Edino sredstvo za kurja očesa je »Purgit«, ki zajamči uspeh. Dopise na Viktor Petrovčiča, Gradišče 3.	1050—3.
korespondenca.
»Zora«. Končajmo še izrecno, da bomo na jasnem.
Posestvo ^
na Dolenjski cesti pod Rakovnikom blizo ::: Dolenjskega kolodvora v Ljubljani :::
katero obsega hišo, gospodarska poslopja in približno 7 oralo? vrta, travnikov njiv in gozda, se prostovoljno proda. Vse v prav dobrem stanu. — Posestvo je za vsako obrt prav pripravno. —
Pojasnila daje pisarna
g. dr. Ivana Tavčar, odvetnika v Ljubljani
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Slovenci!
Kupujte in zahtevajte ■
povsod edino-le ^
Priznano najboljše!
I
■
■ Gla
Ciril-Metodove
Dobijo se povsod! vžigalice!! =
Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani^^^f
Modistinja
S
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
n n r k
b—m—i——Mi	nwiwm	b»
I Čitajte v Vašo iastno korist! |
II
I
I
I
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima Sest žrebanj vsako leto,	ker	Igra Se dolgo vrsto let in obdrži
ker znašajo glavni dobitki vsako leto	kupec po Izplačilu kupnine trajno
400.000, 400.000, 400.000,200.000,	Igralno pravico brez vsakega na-
200.000 In 200.000 zlatih frankov,	daljnega vplačevanja,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj	ker	znaša mesečni obrok samo 4 krone
400 frankov,	76 vinarjev, in
ker je tedaj zanjo izdan denar varno	ker	zadobi kupec že po vplačilu prvega
naložen kot v hranilnici,	obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. dec. 1913.
1 turška srečka In 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na •mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
I
I
I
I
Gerište S!ovence
opozarjamo, da se prodaja v Gorici dnevnik »Dan« v sledečih toba1-karnah.
SCHMELZER. južni kolodvor. SARDAGNA. Vfo Gi0s. Carducci 9. LIKAR, državni kolodvor. HOWANSKY, Via Silvio Pellico. PREŠEL. Plaza del Duomo 2. PLEŠKO, Via Camposanto.
KODRIN. via Maccello.
ZAMPARO, Via Seniinarlo. BREGANT, Via Ponte nuovo 9. VECCHIET, Via Corno.
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Konfebclfa
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke	R.	MIKKAUC —-______
Sr „Pri Škofu“ 31
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : Poseben od-d-elels: tt prvem nacLstropju.. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
:E
■nkVir
.vwW,
isssi
:K- v CRf'sr^w
Modni salon
M. SEDE J-STRNAD
Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice priporoča damske klobuke le najboljše izvršitve.
%
Brzojavi: Korslka
ilajši, Ljubljana.
POZOR! i
m
n
Priporočam slav. p. n. občinstvu 5 svojo bogato zalogo	S
suhih vencev j
lastnega izdelka.	S
Nadalje se priporočam za izdelovanje 5 svežih vencev in šopkov ter trakov 5 z napisi in sploh vseh nagrobnih, v S mojo stroko spadajočih predmetov po ■ najnovejši obliki in nizki ceni. Ker ■ sam izdelujem suhe vence, prodajam ■ jih lahko pod tvorniško ceno. — Za ! mnogobrojna naročila se priporoča :
z velespoštovanjem	>■
■
cvetlični salon, ■
8 dni na poizkušnjo
pošljem vsakemu za R dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. uikl. ura K 2*80 Roskopf pat. ura K 3* —
A m. Goldin-ura K 3 50 ’/,elezn.-Roskopf K 4*— Roskopf, dvojni plašč .... K 4T>0 Ploščata mestna ura .... K 5*— Srebrna imitae.
dvojni plašč . K C*— 14 kar. zlata ura K 18*-— Orig. Omega-ura K 20*— Konkur. budilka ponikljana, 20 cm visoka . . K 2‘— Znam. Junghaua K 8#— Radij-svet. kaz. K 4*— Radij, 2 zvonca K 5*— Radii, 4 zvonci K 6*— Radii, godba. . K 8*— lira na nihalo,
75 cm . . .K *— lira na nihalo,
1 zvonovobilje . K 10*—: Ura na nihalo * godbo-budilk o
garancija po po-	zt>»:	*	U~
vzet JU.	di Iko . ... K. fr—
Max Bobnel,
Dunaj, IV. JHargarethenstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno.
te
Triletna pismena
Več tisoč
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
===== Moških klobukov ==
vsakovrstnih fason, poprej K 6’—, sedaj K 8*—.
===== Klobukov za dečke =
poprej K 4’—, sedaj K 2‘—.
===== Klobukov za otroke =====
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Naivecja izbira dežnih plaščev
---------- za dame in gospode ---------—
poprej K 20’—, 30*-—, sedaj K 14*	.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg
Viktor Korsika,
Ljubljana, Kongresni trg št. 8.
Vedno
= najnovejse
klobuke, cilindre, če-
pice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Moderna damska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne balie, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo solidnih cenah
===== v modni in športni trgovini ==
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne —- pošte. =
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Ipaudii
v Gradcu
naznanjati slavnemu občinstvu, da se nahajati njih centralni zalogi od zdaj naprej
v Ljubljani, Martinova cesta 28. Tel. Št. 90.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
SLA VIJ A«
Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane odškodnine in kapltallje K 123,257.696-77.	99
-vzajemno znvorovninu onnlto   Vte pojasnila daje
Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo, v Pragi-
Generalno zastopstvo v Ljubljani
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in na;-kulantnej«, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
rozor t Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvin pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevale orospek c.