DELAVSKA POLITIKA UrednUtvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, -poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni cknn — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. do? f,rav*< da je ta kriza navadna kapitalistična kriza, ki jo mora kapitalizem notorično povzročiti vedno iz-nova. Najprej moramo vprašati: Ali je današnja kriza drugačna, kakor so b,»e prejšnje ali ne? Nemški konjunk-turni institut je nedavno ugotovil raz-Jiko mecj sedanjo krizo in prejšnjimi Krizami, ki obstoja predvsem v tem, da nazadovanje produkcije še v nobeni prejšnji krizi ni bilo tako veli-°. obseg nezaposlenosti še nikdar ako ogromen, kakor je v sedanji. Ob prejšnjih krizah smo imeli do-malega povsod svobodno konkurenco v gospodarstvu. Danes imamo v , ‘.ei? delu gospodarstva nadoblast zločinskega monopolnega kapitala. Izkoriščan,e dehvstva vodi sicer v obeh sistemih, tako ob sistemu svobodi* konkurence, kakor ob sistemu monopolnega kapitala, k zmanjšanju ljudske kupne sile, to je kupna sila Postaja manjša, dočim se sorazmerno pomnožujejo produkcijska sredstva za pridelovanje blaga. Dočim pa se v prvem primeru zaradi večje zmožnosti produkcijskih pomočkov izdelano blago ne more prodati, se v mo-nppolnem kapitalizmu blago, ki ga J11 mogoče prodati, sploh preneha vdelovati in pridelovati, ker nasprotno s svobodnim gospodarstvom monopolni kapitalizem lahko ustavi Produkcijo kadar hoče, če ni trga za prodajo blaga. Tudi ni nič nenaravnega, če je nezaposlenost sedaj mnogo večja z ozirom na mnogo večje število prebivalstva. Tako ovirajo tudi varnostne carine, zvezane z monopolnim gospodarstvom, znižanje pretiranih Cen produktov. i., Monopoli združujejo po svojih ve-! 'n dobičkih kapital, ga porabljajo Enotna fronta delodajalcev... Dne 31. marca t. 1. je na anketi zagrebške zbornice za trgovino, obrt in industrijo govoril g. Curčin, generalni tajnik centrale industrijskih korporacij v Beogradu, ki je po poročilih listov rekel: »Neobhodno potrebna je ustanovitev centralnega odbora delodajalcev, ki bi bil nekakšna enotna Ironta delodajalcev, na-pram že obstoječi delavski fronti. Vse to bi moralo imeti čisto delodajalsko obeležje. Stvarno je razumljivo, da se mora enotna fronta delodajalcev baviti z najelementarnej-šimi vprašanji, nikakor se ne ustanavljati samo ad hoc, če gre za sprejem kakega novega ali revizijo obstoječega socialnega zakona. To zahteva velike žrtve in problem rešiti ni tako lahko. Zdi se, da se je mednarodnemu uradu dela posrečilo, prepričati one državne vlade, ki še niso izvedle zavarovanja za onemoglost, starost in smrt, da to store, in bo zaraditega v tem oziru imel urad dela mnogo ugodnejši položaj na mednarodnem kongresu dela 1. 1932, ko se bo razpravljalo o konvenciji za vse panoge zavarovanja. Tako se pripravlja v Avstriji v istem smislu reforma. Potrebno je torej, da tudi avstrijski delodajalci složno nastopijo ob aktiviranju novih panog zavarovanja za vse one reforme zakona, ki so jih oni prej zahtevali, pa so se delavci upirali, kakor na primer znižanju odškodnine za čezurno delo od 50 na 25 odstotkov, prekluzivne-mu terminu treh mesecev za reklamacije, namesto sedanje zastarelosti po treh letih ter skrajšanje še drugih rokov, kakor tudi za omejitev pravic na zavarovanja za nezgode in bole- zen. Z eno besedo, oni se okoriščajo ob tej priliki, da izvedejo reformo cele svoje socialne zakonodaje, dočim mi v tem pogledu sploh nismo prišli do nikakšne delodajalske enotne fronte. Razentega se tudi opaža nedostatek centralne delodajalske organizacije pri nas zlasti glede potrebe po ureditvi boljših odnoša-jev med delavci in delodajalci. Potreba po organizaciji, ki bi se bavila povsem z delodajalskimi problemi, je po tem, kar sem povedal, neobhodno potrebna.« S stališča delodajalskih interesov je absolutno prav in če bi bili mi predstavniki delodajalskih organizacij, ne bi mogli zavzemati drugačnega stališča. Zaraditega ne očitamo ničesar g. Čurčinu kot predstavniku delodajalcev, niti ne objavljamo njegovih izjav zaradi njega, marveč samo zato, da privatne nameščence (seveda tudi druge delavce, op. ur.) opozorimo na grupiranje delodajalcev, ki je naperjeno proti interesom privatnih nameščencev, da bi tudi ti umeli, da je potrebno upostaviti proti enotni fronti delodajalcev tudi enotno fronto nameščencev (delavcev). Razumeli naj bi, da sedaj ni čas za medsebojno. borbo, za osebne in frakcijske spore v delavskih vrstah; da ni čas za cepljenje naše razredne fronte, marveč da je sedaj čas za zedinje-vanje organizacij in za skupno delo enotne fronte delavskega razreda. Delajmo enako, kakor zahteva g. Čurčin od delodajalcev. (Po »Privatnem Namješteniku«.) Konkordat med Avstrijo in Vatikanom. Med avstrijsko vlado im Vatikanom sc že vršijo pogajanja za sklenitev konkordata, t. j. pogodbe med cerkvijo in državo o vzajemnem delovanju. Po izjavah sedanjega avstrijskega kanclerja dr. Enderja, ki je sicer tudi pripadnik Seiplove stranke, pri katerem pa vendarle vlada nekaka umerjenost, bo vlada zahtevala od Vatikana koncesije na zakonskem polju, ki jih bo tudi dobila. Gre predvsem za priznanje civilnih porok, ki so dovoljene tudi Italijanom. Kajtj d'r. Ender je' izjavil, da je treba Avstrijce vzeti takšne, kakršni pač so! To slednje velja tudi za nas. v svojih obratih, ali pa ga puste mrtvega ležati. S tem ga odtegujejo drugim delom gospodarstva. Imamo še druge izpremembe v strukturi gospodarstva, ki so tudi deloma v zvezi s prodirajočimi monopoli, kakor nenavadno hitri tehnični napredek, ki silno vplivajo na izpremembo življenskih običajev. V isti smeri, kakor je kapitalizem iz-premenil svoje lice, je morala tudi kriza izpremeniti svoj značaj. V tem smislu moremo torej reči, da je sedanja kriza drugačna, kakor so bile prejšnje, ne da bi prišli v nasprotje s tezo. Premalo se producira zato, ker zaradi motnje v sorazmerju gospodarstva in zaradi nazadovanja ljudske kupne sile produktov ni mogoče pro-. i. Le tedaj je mogoče več producirat;« če se more več konsumirati. Omejitev produkcije v krizi zmanjšuje dobičke in s tem ustvarjanje kapitala, dočim vzdrževanje visokih monopolnih cen zbira kapital na do-tičnih mestih, kjer bi ga bilo treba investirati, pa ga ne investirajo. Tako povzroča relativni prebitek kapitala, ki je ustvaril to nesorazmerje, meče delavstvo na cesto ter je izzval krizo in omejitev produkcije, pomanjkanje kapitala. Ali naj torej ta nesoglasni razvoj vodi k polomu kapitalizma, ali pa naj utegne iziti kapitalizem iz te kri- ze z ojačeno silo? Zdi se nam, da moramo obe vprašanji zanikati. Poloma kapitalizma v tej krizi ni pričakovati, enako tudi ne njegove posebne utrditve. Posebni momenti, ki so izredno pospeševali poostritev krize, se morejo odpraviti; zvišati se more obrestna mera, poživiti kapitalni trg, mednarodno gibanje kapitala spraviti v tek, svetovno-politična napetost omiliti; vse to bi grozoto krize kmalu izboljšalo. Kapitalizem ne bo poizkušal premagati krize z dviganjem ljudske kupne sile, kakor bi odgovarjalo povečani produktivnosti podjetij in dela, marveč bo poizkušal utrditi svoj obstoj z organizacijo novih konjunktur na račun mezd in plač. To podaljšanje življenja se mu utegne posrečiti tudi zaradi tega, ker v mnogih državah in ljudskih plasteh še ni prave želje po njegovem padcu in tudi ni za to še predpogoja moči. Zadostuje le opozorilo na okrepitev fašizma, ki ie glavna opora kapitalističnega gospodarskega sistema. Zdravilo, ki ga bolni kapitalizem rabi za zdravljenje krize, ne more dovesti do ozdravljenja. To zdravilo je podobno vedno novim morfijevim vbrizgavanjem, ki za dobo svojega vplivanja telo dražijo k večji delavnosti, čeprav je ielo že v razpadu, a vsako novo vbrizganje ga vendar spravlja le bliže koncu. Razorožitvena konferenca v Londonu? Tako žele Angleži. Angleži delajo propagando, da naj se vrši razorožitvena konferenca v Londonu, češ, da je Ženeva premajhna za konferenco, ki bo štela tri do štiritisoč delegatov. Sklepali pa bodo o tem meseca maja, ko se bo vršilo zasedanje Društva narodov. London bi bil vsekakor primeren kraj, ker je angleška delavska vlada duša cele akcije. Nekoliko nezaupanja je zbudilo Hendersonovo posredovanje v sporu zaradi nemško-av-strijskega carinskega dogovora, ker zlasti Francija in Cehoslovaška zreta na dogovor ljubosumno ter stojita na stališču, da se eventualno prepreči njega vpliv. Henderson pa je posredoval v dobri veri, da se bo spor rešil v Društvu narodov povoljno, ker se drugače ne more rešiti brez hujših posledic. Razorožitvena konferenca, ki bi se vršila v Londonu, bi bila pod direktnim vplivom angleške delavske vlade, ki bi storila vse, da se konferenca približa svojemu velikemu cilju. Nemški fašisti v razkroju. Drug drugega izključujejo, odstavljajo in razlaščajo. Med napadalnimi četami in Adolfom Hitlerjem je nastal spor zaradi doma v Berlinu. Zmagal je Hitler in napadalne čete so se izselile iz fašističnega doma ter odpovedujejo Hitlerju pokorščino. Napadalne čete kapetana Stenesa ustanove novo nacionalistično stranko. Hitlerju očitajo, da je premalo radikalen. Na Stene-sovi strani je velik del berlinskih pripadnikov in vse uredništvo fašističnega lista »Der Angriff« (Napad). Hitler je samo zato v premoči, ker ima denar v svojih rokah, ki mu pa brez pristašev ne bo mnogo koristil. Hitler je odklonil tudi denarno podporo za avstrijski Heimwehr, zaradi katere se je pogajal bivši pravosodni minister dr. Hueber. Pri Hu-genbergu pa je dr. Hueber dosegel znatno podporo za avstrijski Heim-wehr. Iz tega sledi, da je centrala fašističnega gibanja v Berlinu ter da se naslanja zlasti na avstrijski in italijanski fašizem. Prepir za bisago in domove, ki je nastal, pa je konec akcijske zmožnosti nemškega fašizma. Nova rumunska vlada bo vlada »vplivnih osebnosti”. Predznaki diktature. Titulescu sestavlja rumunsko vlado. Razpustiti namerava baje parlament in razpisati volitve. Novo vlado bodo tvorile »vplivne osebnosti« brez sodelovanja narodne kmetiške stranke. A stranke zahtevajo, da se vlada sestavi še pred razpustom parlamenta. Rumunska politika gre torej v smeri proč od demokratičnega parlamentarizma. Briand ne bo kandidiral za predsednika francoske republike. Francoski zunanji minister Briand je odklonil kandidaturo predsednika republike. Sedanji predsednik Doumer-gue ne bo več kandidiral. Bodoči predsednik utegne postati sedanji predsednik senata. Katoliki katolikom. Za razpust pruskega parlamenta. Pruski ministrski predsednik je socialni demokrat. To boli katoličane, zato zahtevajo, da se pruski deželni zbor razpusti in izvedejo nove volitve. Zahtevajo ljudsko glasovanje ter so v ta namen izdali oklic, ki ga takole zaključujejo: »V boj proti socialni -demokraciji in njihovim zavestnim in nezavestnim pomagačem! Napravite edinstveno fronta katolikov proti marksistom složno z vsemi protestanti, ki nam v itai namen podajo roko! Sklenite vrste y iboju za čedmo, kristjansko državo, ida se bo mogla braniti! Moralno ozdravljenje našega javnega življenja je nepopustljivi predpogoj tudi >za zotpetno obnovitev gospodarstva! Raz-kristjanjenju države in naroda po na oblasti se nahajajoči socialni demokraciji se mora napraviti konec. Prvi sunek gospodujočemu socializmu ■zadajmo z ljudskim glasovanjem za razpust pruskega deželnega; zbora. Zato se vpišite z nami v liste! Zakaj, kdor ima Prusijo, ima državo!* Katoliška cerkev že res prav povsod vodi svojo katoliško akcijo. Agresivna ni le pri nas, v Italiji in drugod, nego tudi v Prusiji. Prusija je največja dežela Nemčije. V njej vladajo že deset let socialni demokrati, ker sami nimajo večine, v zvezi s centrumom. In politika Prusije je tako vplivna, da se ravna v marsičem cela Nemčija po njej. Katolicizem to ve, zato je pričel veliko katoliško politično akcijo, da strmoglavi socialne demokrate, predvsem predsednika vlade dr. Brauna. Akcija je povsem politična. Oklic katoliške akcije sam priznava, da gre za politično moč v Nemčiji. K sodelovanju vabi pripadnike evangelske vere in »gospodarske kroge«, ker le tedaj, pravi, bodo ozdravele gospodarske razmere, če socialnih demokratov ne bo več v vladi. Z drugimi besedami bi to rekli tako: Mi, katoliki, moramo priti v vlado, ker bomo delali samo v vašem interesu; skib za socialnopolitična vprašanja in delavsko varstvo pa vržemo med staro šaro. To obljubljajo in bi storili, čeprav ne pomeni odprava socialne zakonodaje ozdravitve gospodarstva. V oklicu obetajo, da bodo absolutno podpirali kapitalizem. Zato hrepene po vladi, čeprav so domala vse vlade le orodje kapitalističnega družabnega sistema. In še hujše je. Veliki večini držav kapitalizem diktira politiko. Pri tem diktatu hočejo sodelovati cerkve in med njimi tudi rimska. Nekaj logičnega je, da cerkev, če sodeluje v politiki za en družabni sloj, postaja bolj in bolj politični faktor določenega družabnega razreda. In tega v politiki tudi ne taji. Proračun Zedinjenih držav izkazuje 150 milijonov dolarjev primanjkljaja v tekočem letu. Doma in po svetu. Hvaležnost v politiki. Dogovor med Nemčijo in Avstrijo je napravil v evropski politiki, še bolj pa v diplomaciji pravcato zmedo. Diplomati so nervozni, kakor bi bili padli na glavo, ker sta Nemčija in Avstrija, en narod, ena kultura napravili nesrečen korak, da se hočeta predvsem gospodarsko in morda tudi politično zbližati. Menita namreč, da spad ita skupaj po svoji strukturi in po vseh svojih svojstvih. Najprej so rekli lju-bosumneži in nasprotniki tega dogovora, da takega dogovora pravno ne dopuščajo paragrafi mirovnih pogodb. Ko je ta argument izgubil privlačnost in so tudi diplomati jeli dvomiti nad juridično utemeljenostjo, so navajali, da se ne sme dopustiti, da bi germanski kulturni in gospodarski živelj postal preveč močan v Evropi, čeprav so že stokrat poudarjali kot svoj ideal svoboden razvoj narodov. To je že dokaj lepa vrsta egoistično prikrojenih argumentov. V zadnjih dneh so pa potuhtali še en argument. Ta je, evropske države, ki so večinoma majhne, imajo vsaka svoje pro-tektorje in zaščitnike. Tem morajo biti hvaležne in jih podpirati v njih politiki, da nam ne bodo očitale nehvaležnosti. Hvaležnost je torej zadnji argument, hvaležnost v politiki! Tu se nam nehote vsili eno vprašanje: Koga interese se hoče čuvati s to lojalno hvaležnostjo? Ali naroda ali kapitalistov? Kateri interesi so večji: človeški, družabni, ali pa interesi karteliranega kapitalizma? S tega stališča bi se moralo to vprašanje presojati. Namen človeške družbe mora biti, da so socialno srečni vsi njeni člani. To je vrhunec politike. Politiki izkoriščanja, ekspro-priacije, omejevanja narodnega svobodnega razvoja pa človeštvo ne more biti hvaležno, ker ta politika ni v interesu — splošnega človeštva. Posredovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Angleška delavska vlada je ponovno intervenirala po svojem zastopniku v Sofiji in Beogradu. Predvsem je baje po nalogu angleške vlade ponudil posredovanje v sporu jugoslovanskemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviču. Listi pa tej vesti oporekajo, kar znači, da se ni o tem razpravljalo, ali vsaj ne sklepalo. Minister Demetrovič se je vrnil iz Prage. Minuli petek je trgovinski minister Demetrovič odpotoval iz Prage ter dospel v pondeljek v Beo-grad.^ Ljudsko štetje se vrši po celi naši državi v popolnem miru in redu. Opaža se vsepovsod znaten porast prebivalstva. V mnogih krajih je popisnih listov zmanjkalo. Zaplenjena knjiga. Policija v Su-šaku je zaplenila knjigo Milana Baniča: »Črna internacijonala proti Hrvaštvu in Jugoslovanstvu«, ki je izšla kot I. zvezek' Nacijonalne politične knjižnice »Naša sloga«. Zaplemba se utemeljuje s tem. da je knjiga naperjena proti katoliški duhovščini. Ker po tiskovnem zakonu proti zaplembi ni pritožbe — pred 1. 1929 je o vsaki zaplembi odločalo sodišče — bo pač ostalo pri zaplembi. Zanimiva pa bi bila sodna razprava proti piscu, če bi državni tožilec hotel uvesti postopanje in bi sodišče obtožbo dopustilo. Največji predor v naši državi. Pod Ivan-planino v Bosni so te dni dokončali največji predor (tunel) v naši državi. Dolg je 3200 metrov in skrajša progo za 7 km. Delali so predor dve leti. Železniški nesreči. Pri Sveti Klari v okolici Zagreba je 20 letni slikarski pomočnik stoječ na železniški progi opazoval lunin mrk. Tako je bil zatopljen v gledanje, da ni opazil vlaka, ki ga je tako težko poškodoval, da se v bolnici bori s smrtjo. V Mitroviči so na veliki petek zjutr.ij šli trije kmetje po železniški progi v cerkev; privozil je pa ekspresni vlak, ki je enega takoj ubil, drugi je kratko nato umrl, tretji se pa bori v bolnici s smrtjo. Himna življenja ne zveni nikdar lepše, nego v dneh srečne ljubezni! Treba je misliti na dom, ki se ustvarja za celo življenje! Perilo naj bo dobro in trpežno, zato si zapomni nevesta: »Vedno le Zlatorog milo!« Hkrati za podnevi In ponotl je Ni vea - Creme ker omogoča njena najvažnejša sestavina Eucerit, ki pospešuje nego koie, da se Nivea-Creme globoko vleze v kožo, ne da bi se koža koliCkaj svetila. Podnevi Vas varuje vplta krema pred grdim vremenom ln nado-meSta maštobo ki Vam jo lem jeta veter ln Srd') vreme, kožo pa dela voljno In glbCnO. onočl deluje Ntv»a-Creme na ta natln da Vam oživlja In krepi polt ln da dobite živahen ln mladosten videz Nlvea-Creme ne morete nadomestiti niti z na|draijlml luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi ime'i v sebi Eucerit, ki kožno staniCle hrani In oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoie In blago delovanje Nivea-Creme. - in 22'—. Tube iz čiste pločevine po Din 9•— in 14'—. Izdeluje v Jugoslaviji: Jiigosl. P« Beiersdorff & Co.» da S. O« J« Maribor, Oragorllim ulica ila«. 24 Škatle po Din 5 Delavska zbornica za rudarje. Podpiranje nezaposlenih rudarjev. Z ozirom na težko brezposelnost v naših rudnikih in z ozirom na ustanovitev fonda za podpiranje nezaposlenih rudarjev pri Glavni bratovski skladnici, je preodkazala Delavska zbornica za Slovenijo temu fondu Din 50.000.—. Delavska zbornica se je obrnila tudi na druge organe, s prošnjo, da bi ta fond čimprej podprli. Ker je treba, da se organizira podporna akcija za nezaposlene rudarje preko enega samega zavoda. Delavska zbornica v bodoče sama ne bo reševala prošenj za podpore. Potrebno se nam zdi opozoriti ob tej priliki, da je sredstev, ki se bodo zbrala predvidoma za podpiranje rudarjev, zelo malo, medtem ko je nezaposlenih veliko, tako da se bodo morala uporabljati zbrana sredstva za podpiranje onih rodbin, ki so izgubile vsled nezaposlenosti vse dohodke in kritje potnih stroškov ra kraje nove zaposlitve. Del. zbornica za Slovenijo« Ljubljana. Za omiljenje nezaposlenosti. — Nemška vlada je poslala delavskim in delodajalskim organizacijam načrt zakona za omiljenje nezaposlenosti. Najvažnejše določbe načrta zahtevajo skrajšanje delovnega časa v vseh važnejših industrijah. Sklepi posebne komisije (zastopniki vlade, delavskih in delodajalskih organizacij) bodo obvezni in z zakonom zaščiteni. Pri nas bi pa radi uvedli 12 urni delavnik! Okrog zasilne odredbe v Nemčiji. Iz taborov desničarskih in levičarskih ekstremistov dežujejo protesti proti zasilni odredbi (Notverordnimg), ki jim onemogoča vprizarjati politične orgije. (Odredba vsebuje omejitev zfcorovalne svobode, omejitev svobode združevanja, svobode tiska in celo osebne svobode in ukinja nedotakljivost stanovanja, skratka, anulira vse pravice, ki so zajamčene v ustavi.) Desničarska in levičarska opozicija zahtevata takojšnje sklicanje Reidistaga, kar pa vTadne stranke odklanjajo. Tudi apeliranje desničarjev na Hindenburga, češ, da je bil z njihovimi glasovi izvorjen za predsednika republike, jim ne bo nič pomagalo, ker predsednik Hindenburg vendar ne bo sam sebe na laž postavil in čez par dni preklical, kar je enkrat podpisal. Notranji minister Seve-ring je izjavil: Zavedamo se resnosti položaja, zato ne odnehamo. Sovražnik (nac. soc.) sedi na vladah v Thuringenu in Braun-schvveigu, osvoboja veleizdajtiike, ki jih je centralna vlada obsodila v ječo, jih slavi kot junake in jih sprejema celo v vlado. Nemiri se širijo, uboji so na dnevnem redu. Če provineijalne vlade ne bodo odredbe striktno izvajale, bo državni notranji minister nastopil kot vladni komisar. Volitve obratnih zaupnikov v Po-ruhrju. Dosedaj so znani, kakor poročajo iz Essena, rezultati iz 185 podjetij, ki kažejo sledečo sliko: na s/o-bodne strokovne organizacije odpade 38 odstotkov glasov (dosedaj Jack London: Izgubljeni obraz. Tu se pričenja neskončna pot. Od vseh svojih prijateljev je preostal sam on in posamič je prerešetal na-klombo vseh teh plemenitih src, ki so izginila. Dva sta bila obglavljena v Petrogradu, koj v početku. Nekega drugega je njegov ječar na smrt pretepel. Potem se je na velikem okrvavljenem pohodu, ki jih je vedel v sibirsko pregnanstvo in se vlekel cele mesece med udarci in psovkami paznikov kozakov, četrti sesedel od onemoglosti in nič več vstal. Poslednji njegovi tovariši so počepali v rudnikih od mrzlice ali pod knuto. Dva izmed njih, ki sta še preostala kakor on, sta poskusila pobegniti v njegovi družbi. Poginila sta v borbi s kozaki. Edino njemu je uspelo, priti na Kamčatko z denarjem in listinami nekega potnika, ki je obležal v snegu. Vedno ga je obdajala surova in živinska divjost. Nevidno ga je obkrožila celo v zabavališčih ali učiliščih. Vse je ubijalo okoli njega. Na taisti dan je imel z dvema ruskima častnikoma dvakrat dvoboj. Da si otme svoje življenje in si preskrbi prehodnico, je ugonobil tega nedolžnega popotnika. Za njim je bila rešitev nemožna. Neskončna pot po Sibiriji in Rusiji, ki se mu je zdela dva tisoč let dolga, na to ni mogel misliti, da bi jo napravil v obratni smeri. Edini izhod je bil videti ta, da bi hodil vsevdilj naprej, prekoračil zlokobno Ledeno morje in preko Behringove ožine krenil v Alasko, akoprav zabrede v vedno hujše barbarstvo. V ta namen se je pobarabil in li sibirskih, ki so puščali za seboj dolgo vlečko krvi. Povsod, koder so se izkrcali, so morali domorodci odriniti težak davek v kožuhovini. Cele vasi, ki so se branile, so poklali. Včasih pa so bili domačini jačji, ali pa drugi gusarji, in so posekali vsakogar, kdor jim je od tolpe prišel pod roko. Nazadnje se jim je brod razbil-Rešil se je z edinim pajdašem, imenovanim Finu, in na pustem ostrovu sta prestala vso zimo v samoti. Ven in veh ista juta in kruta surovost, ki ga je stiskala! Na spomlad je po čudežnem naključju priplula ladja mimo ter ju odnesla. Z novo drhaljo je slednjič dosegel Alasko in med strašansko vožnjo poskušal pristati na ameriški celini. Toda povsod so bile zgolj visoke negostoljubne skale, viseče nad valovi, srepe zajedi in čeri, koder se je morje penilo med viharjem. Koder se je dalo pristati k bregu, se je bilo boriti z divjimi trumami, ki so se tuleč pojavljale na svojih pirogah. Deželani, z bojnimi slikami v obrazu, so prihajali, da se na svoje stroške seznanijo s srepin-sko silo smodnika in gusarskih pušk. Flotilja vendar ni izgubila srčnosti, temveč brodarila vse proti jugu, iščoč gostoljubnejših dežela. Ondod so baje španski klativitezi mehikan-skega rodu osnovali naselbino. Su-bienkow je sanjaril o tem, da naleti nanje. Z njih pomočjo bi v potrebnem času, v enem letu ali dveh, ako treba, dospel v Kalifornijo oziroma Meksiko. Odriniti od ondod v Evropo bi bilo potlej prava igrača Vendar bajnih Špancev ni hotelo in ni hotelo biti. Zid barbarstva se je razprostiral še vedno v nedogled. Zategadelj je poveljnik malega bro-dovja velel obrniti ter usmeriti kljun proti severu. Leta so minila. Subienkow se je udeležil zidanja trdnjave Mihaelov-ske in v dveh poletjih zapored odrinil meseca kresnika v Kotze-buejev zaliv. Številna plemena so tore; prihajala tja po kupčiji. Dobil si kožo pikastih sibirskih damjakov, okla in kože mrožev z arktičnih obal in čudne kamenite svetiljke, izdelane kaj vem kje, ki so se v tranzitu prodajale od plemena do plemena. Nekoč se je celo prikazal lovski nož angleškega izdelka. (Dalje prihodnjič.) 43.6), na krščansko-socialne 24.7 odstotkov (26.2), na rdeče (komuniste) 28 odstotkov (23.2), na nemške delavce 4.8 odstotkov (2.9), na narodne socialiste 2.5 odstotkov (0). Berlinske napadalne čele narod-no-socialistične stranke so pod poveljstvom svojega komandanta, stotnika Stennesa, odpovedale Hitlerju pokorščino, ker se je slednji po nekem Hitlerjevem pismu čutil razžaljenega. Prvotno je izgledalo, kakor da je tudi berlinski eksponent hitlerjevcev, Gobels, na strani nezadovoljnežev, ki so se polastili tudi berlinskega strankinega glasila >Der Angriff« (Napad). Ker pa uporniki niso imeli nobene finančne podlage in tudi niso mogli računati, da bi težka industrija mesto Hitlerja njih podpirala, so se razen par voditeljev zopet podvrgli Hitlerju. Gobels mu je ponovno prisegel zvestobo in »Der Angriff« je zopet njegova last. Nemško-ruska trgovinska pogodba. Zastopnik višjega narodnogospodarskega sveta sovjetske Unijo, Pistakov, je odpotoval v Berlin, da končnoveljavno sklene in zaključi industrijske dobave za sovjetsko Unijo in da razdeli naročila na posamez-ne tvrdke. Dr. Steidle je odložil svoj mandat v zveznem svetu na Dunaja in se hoče posvetiti izključno le reorganizaciji tirolskih heimwehrovcev. Maršal Pilsudski, ki je nedavno prispel v Varšavo z Madeire, kjer se Jf zdravil, se zopet bavi z mislijo, ua prevzame predsedstvo vlade ter ysili ustavo po svojem okusu in v zadovoljstvo poljske žlahte. V vlado “j pa vsekakor vstopil znani reakcionarni knez Radziwil, ki ga neka-teri kandidirajo na kraljevski prestol na Poljskem, ali pa v kateri drugi baltiški državici. Tudi poljske banke propadajo. Trgovska banka v Lodzu je prišla v konkurz. Pasiva znaša 28 milijonov zlotov. Volitve predsednika francoske fepublike se bodo vršile dne 13. mala 1931. V sevemo-francoskem premo-»°Vnem okrožju je izbruhnila rudar-s*a stavka. Angleški kralj je zopet zbolel. oaje se je prehladil. Čeh Čermak župan v Čikagu. V Cikagu so volili dne 7. t. m. župana. Čermak je seveda že pravi Ameri-kanec. Zmagal je, ker je nastopil proti korupciji in banditstvu, kakor Poročajo listi. V Verazueli je izbruhnila pod vodstvom generala Cebeno vojaška revolucija, s ciljem, dosedanjo 30 let-uo diktaturo strmoglaviti. Vstaši baje hitro napredujejo. Pri porodu 20. otroka umrla. V Peistritzvvaldu pri Miirzzuschlagu je zena drvarja Leodolterja prošli torek 'unrla pri porodu svojega 20. otroka. bi li ta delavska mučenica bolj ^služila spomenika, kakor n. pr. Debeta Angleška ali plesalka Samomor, ker ni mogla imeti roka. Na Dunaju se je s plinom za-' trUpila 32 letna soproga dr. R. Star- eJa. pravnega konzulenta tvrdke . It; {*’ s‘ccr iz obupa, ker je ostani .,J ,Vsemu prizadevanju nero-vitna, dasi si je silno želela otroka. Novorojenčka je spekla. V Budimpešti je neka 17 letna služkinja skriva, porodila, novorojenčka je položila v kozico za peči, ki jo je oo-rinila v štedilnik (Bratrohre). štedilnik je dobro zakurila, da se je otrok cisto sežgal. Za Velikonoč so se v Jeruzalemu |!ri božjem grobu stepli med seboj duhovniki raznih krščanskih veroiz-P°vedanj. ki bi radi drug drugega iz-p°drinili. V mestu samem, so se spodil Židje in Arabci in so bili trije ^'dje ubiti. Zlato! Zlato! Iz Rio de Janeira Poročajo, da so v notranjosti Brazi-•'Je baje odkrili bogata nahajališča zlata. Iz vseh strani sveta drve lahkomiselni pustolovci v dotičtii kraj, da v jame jo še del bajnega bogastva. vrše se prizori kakor pred 80 leti v Kaliforniji Rudarji in kuluk. Breme, ki ga naši rudarji ne zmorejo. Pregovor pravi: »Pameten gospodar bo obtežil svoje živinče s tovorom, ki ga vzdrži.« Ta pregovor bi posebno veljal za uvedbo kulaka med rudarji. Zakaj več kot jasno je in tudi iz zakona o kuituku razvidno, da ne bodo rudarji kuluka odslužili z delom, temveč, da ga bodo plačali z denarjem. Kuluk se jim bo enostavno odtegnil od zaslužene mezde. Proti temu z ozirom na sedanje razmere neznosnemu bremenu se je rudarsko delavstvo Dravske banovine po svojih zastopnikih že izreklo na vseh merodajnih mestih. Ne trdimo, da bi ne bila dolžnost državljana prispevati k skupnim državnim potrebam. Gre le za to, da se najde neka meja, preko katere se ne sme in ne more iti. Zakaj upravna oblast mora imeti pred očmi tudi življenske potrebe dotičnega, od katerega zahteva žrtve. Ce vzamemo sedaj v obzir položaj rudarskega delavstva, ki že sko-ro poldrugo leto dela z reduciranimi šjhti in to po razmeroma zelo nizkih plačah v primeri z draginjo, da se mu nadalje odtegujejo od plače visoki prispevki za socijalno zavarovanje, kar znaša sedaj za kopača povprečno Din 115.— mesečno poleg davka na zaslužek, medtem ko prejme rudar za 15 storjenih šihtov po Din 40, skupno Din 600.—, potem se jasno vidi, koliko mu ostane za preživljanje in koliko mu je še mogoče vzeti od te njegove plače. Ni treba, da se o tem prepričamo na licu mesta, kako živijo ti ljudje, ker se da s številkami samimi ugotoviti, koliko življenskih potrebščin, da ne govorimo o obleki, lahko kupi delavec mesečno za Din 485.— za preživljanje 4 do 10 članske družine. Ali včasih vendar nanese priložnost, da si more človek tudi na licu mesta ogledati to strašno bedo. Težko se stori človeku, ki je imel pred prazniki, ob plačilnem dnevu priliko gledati. kako so mnoge rudarske žene jokale, ko so njihovi možje prišli s praznimi plačilnimi listki domov. — Smelo trdimo, da je bilo mnogo rudarskih družin za praznike brez koščka kruha na mizi. Žalostno, a resnično. Prav je imel pisec članka v nekem meščanskem časopisu, ko je primerjal letošnjo Veliko noč z ono leta 1917. In ti do skrajnosti izmozgani, obupani ljudje naj sedaj plačujejo še kuluk? Gospodje na merodajnih mestih, spreglejte, da je nemogoče, da bi ni dar za leto 1930/31 mogel plačati Din 240 do 420 kuluka. To se pravi, vzeti mu zadnji košček kruha za njegovo družino. Njih otrok posteklenela očesa, od lakote in trpljenja zbičana telesa mladih bitij, vam kličejo: Gospodje, ne zahtevajte ne mogočih stvari od bednih radarjev! Ljubljana. Jože Golmajer, doslej referent pri Delavski zbornici v Beogradu, pride v Ljubljano in nastopi mesto v Delavski zbornici za Slovenijo. Golma-jerja pozna naše delavstvo iz strokovnega gibanja, kjer se je jako vrlo udejstvoval. Želimo, da bi tudi na novem službenem mestu ostal vnet zagovornik delavskih interesov, kakor je bil vedno. Delnvski prosvetni uefer. V petek 17. aprila 1931 priredita Delavska kulturna zveza »Svoboda« !n Delavsko glasbeno društvo »Zar-v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice prvi delavski prosvetni večer. Na sporedu je godba, solopetje in predavanje o novem Dunaju in OKm-piadi s skioptičnimi slikami. Vstopnine ni. Delavci in delavke, napolnite dvorano, kajti ta prosvetni večer je vaš. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. ..................................»m 60 let delavske zadruge v Mariboru. Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru. V šestdesetili letih minulega stoletja je .prodrla zadružna misel, ki si je med tein že zadobila tal v Angliji in zlasti v Nemčiji (nastop Sciiulze-Delitzscha, Raiffaisna, Las-saila itd.) tudi v Avstrijo in je kmalu zadobila tal tudi med avstrijskim delavstvom. V nemških in čeških krajih propadle monarhije je delavstvo ustanavljalo pač po tedaj razširjenih nazorih in sklepih socijali-stičnih strank predvsem delavske produktivne zadruge, ki jih je delavstvo tedaj priznavalo in celo precenjevalo. Sledile so tem zadrugam delavske kreditne zadruge in šele proti koncu devetdesetih let minulega stoletja so j(im sledile zadruge, ki jih delavsko gibanje priznava danes kot edine prave delavske zadruge — konzumne zadruge. Popolnoma v skladu s tem je pač — radi vpliva nemških in čeških dežel pri nas ter radi vpliva delavcev, ki so bili zunaj s trebuhom za kruhom — rastlo delavsko zadružno gibanje tudi v slovenskih deželah. Tako je bila takoj po sprejetju avstrijskega zadružnega zakona (9. aprila 1873) registrirana kot prva zadruga v zadružnem registru pri ljubljanskem registrskem sodišču delavska zadruga »Produktivgenossenschaft der Kleidermacher in Laibach« (Produktivna zadruga krojačev) in sicer 18. okt. 1873, druga zadruga je bila obrtniška kreditna zadruga »Obrtniško društvo za denarno pomoč«, kmalu je sledila zopet delavska zadruga »Kleidermacher-Assoziation« in Laibach (22. dec. 1874), kot osma zadruga je bila registrirana že tretja krojaška zadruga »Kleidermacher Union«, reg. Produktivgenossenschaft m. b. H. (24. febr. 1879). Malo prej je bila registrirana zadruga »Spar- und Vorschussverein«, a konzumne zadruge so sledile šele v letih 1885 (Sv. Ana nad' Tržičem) in 1887 (Ljubljana - uradniki).* Tako je delavstvo ustanavljalo pač zadruge, od katerih si je nadejalo največjih koristi. V Mariboru pa je bilo malo drugače. Tu so prevladovali železničarji in železniški uslužbenci, ki pa produktivnih zadrug niso potrebovali. Nemško delavstvo v Mariboru si je ustanovilo zato po zadružnih samopomočnih načelih že leta 1868 svoje »Predujtirno društvo uslužbencev južno- * O tem glej več v delu Antona Kristana »O delavskem in socijalističnem gibanju na Slovenskem, pogl. IX. Prve delavske zadruge na Slovenskem (str. 46 do 51) in članek A. Kristana »Zadružna poglavja« (Zadružni koledar 1931, str. 119— 126).' železniških delavnic v Mariboru«, ki pa je kmalu prenehalo z delovanjem. Ali mesto tega društva se je ustanovilo novo društvo pod imenom »Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru«, 12. aprila 1871. To društvo se je pretvorilo leta 1874 v zadrugo iu predstavlja danes našega jubilanta. Marsikaj potrpljenja, požrtvovalnosti, skrbi in mnogo, mnogo dela je bilo treba, da je zadruga skozi vse viharje, skozi vse zadrugine in gospodarske krize lahko vzdržala celih 60 let in je danes močna, spoštovana in dobra denarna zadruga. Mnogo bi lahko povedal študij zadružnih bilanc in računskih zaključkov v minulih šestdesetih letih, marsikaj bi izvedel zgodovinar delavskega, gospodarskega in socijalnega življenja in gibanja iz zapisnikov seji te zadruge: ali kaj bi se ozirali na preteklost: zadruga je tu, deluje in lahko s ponosom gleda na pretekla leta. Vse mogoče ovire je prebrodila, vse mogoče boje delavskih in zadružnih nasprotnikov prestala: danes stoji tu kot trdnjava, v katero mariborsko delavstvo lahko mirno upira oči in jo gleda z zaupanjem. Občni zbor zadruge z dne 29. marca t. I. je zato tudi z zadovoljstvom pozdravil na njem navzoče ustanovitelje zadruge: zz. Labesa, Dominika in Mustra. Danes ima zadruga po zadnjem računskem zaključku: članov 1838, denarnega prometa Din 10,4.30.807.94, hranilnih vlog Din 5,077.826.53, posojil članom Din 4,932.144.68. rezervnega zaklada Din 137.717.56, ‘ deležev Din 377.485.50, naloženega denarja in gotovine Din 480 tisoč 465.62, vrednostnih papirjev Din 105.570.—, inventarja in nepremičnin Din 106.402.—, preplačanih obresti posojil Din 15.873.—, prebitka Din 15.679.71, bilančne vsote Din 5,624.582.30. Vidimo torej, da se je naša jubilantka po letih pretvorila v močno zadrugo, ki ji prav lahko zaupa delavstvo svoje prihranke. Zadruga, ki je danes najstarejša obstoječa delavska zadruga na Slovenskem, naj gre dalje po svoji solidni poti sebi v prid in delavstvu v čast. Z željami k dosegi sedemdeset-, petinsedemdeset- in stoletnice izrekamo zadrugi svoje čestitke. Naj živi, naj cvete, naj pro-speva v prid in blagor delavskega razreda! Cvetko Kristan. Roparski umor na Jelovcu pri Kamnici. Pet članov ene same rodbine umorjenih. — 26 letni morilec Mohorko, — Ali je imel Mohorko pomagača? V zadnji številki smo na kratko poročali o strašnem umoru posestnika Dobaja Alojza iz Jelovca, njegovih dveh hčerk Terezije in Alojzije, sestre Kunigunde ter rejenčka, šestletnega Rajmunda, ki je silno vznemiril in prestrašil vso mariborsko okolico. Nesrečne žrtve so pokopali v torek dopoldne. Morilec Rudolf Mohorko, ki je bil že večkrat predkaznovan radi tatvine in drugih prestopkov, je osumljen, da je bil udeležen pri umoru posestnika Kanclerja v Rošpohu in tudi, da je, kot domnevajo oblasti, umoril svojo lastno mater. Dokazov za ta poslednji umor ni, ker tudi identiteta žene, katero so našli na železniški progi med Spiljeni in Arnovžem leta 1927 umorjeno, ni ugotovljena. — Zadnja leta se je potikal Mohorko po okolici Maribora, bil je tudi nekaj časa v Limbušu, kjer je služil kot dninar pod tujini imenom ter se je znal tako spretno skrivati in izmikati, da mu niso mogli do živega. Pokojni Dobaj je bil precej imovit. ime! je velik sadonosnik, ki mu je donašal vsako leto lepe dohodke. Teden dni pred navedenimi groznimi dogodki se je Mohorko pojavil v Jelovcu, kmet Dobaj je ravno nakladal jabolka, ki jih je prodal neki mariborski trgovki. Mohorko se je ponudil za pomagača pri nakladanju ter je tudi videl, da je prejel Dobaj za prodano sadje večjo vsoto denarja. Tedaj je v Mohorku najbrže dozorel sklep, da se polasti tega denarja. Na velikonočno soboto zvečer sta prišla Mohorko in baje tudi firiberski Ludovik na Jelovec, se skrila v Dobajevo klet ter čakala, kdaj se bodo domači odpravili k počitku. Okrog 10. ure zvečer sta se Mohorko in Hriberski splazila v sobo, kjer je spal Dobaj, ki se je najbrže prebudil, ko je slišal korake. Mohorko je takoj začel s sekiro udrihati po starem Dobaju; ropot in kričanje v Dobajevi spalnici je prebudilo hčerke in sestro, ki so pričele klicati na Pomoč, nakar sta — po izpovedi Mohorka — napadla tudi te in jim razmesarila glave s sekirami. Mohorko je v naglici pobral okrog 4000 Din, ki sta si jih s Hriberskim delila. Domači sin Ivan je spal v hlevu; ker se je nameraval udeležiti velikonočne-sa streljanja, je ponoči prišel v hišo, da Pogleda na uro. Ko se je približa! hiši, je videl bežati mimo nekega moškega, v katerem je spoznal človeka, ki jim je poma-Kal pri nakladanju jabolk. Ivan je zavpil nad njim, kaj da išče, nakar mu je Mohorko zagrozil: »Molči, če ne bom še tebe!« Mladi Dobaj se je podal v hišo, kjer se mu je nudil strašen prizor. Deloma v posteljah, deloma na tleh, so ležali Ivanovi svojci, vsi krvavi in razmesarjeni. Aretacija morilca. Mohorko se je podal po izvršenem zlo-činu proti Mariboru. V pondeljek popoldne se je pojavil v gostilni Lobnik v Račjem z neko družbo. Posestnik Rečnik iz Rač, ki se je tedai nahaja! v gostilni, je spo- znal v Mohorku zločinca, ki je bil udeležen pri roparskem napadu v Devici Mariji v Puščavi. Natihoma je poslal svojo ženo k orožnikom, čeprav ni vedel o umoru na Jelovcu še ničesar. Preden so prišli orožniki, je Mohorko odšel s svojo družbo proti Slivnici. Vendar so ga orožniki in Rečnik dohiteli. Orožniki so Mohorka zvezali in prepeljali v Maribor. Mohorko je priznal umor, navede! pa je. da je imel pomagača, ki je najbrže odšel v Avstrijo. Kriminalni uradnik g. Canjko se je vsled tega podal v Lučane v Avstriji, kjer je ob asistenci avstrijskih orožnikov na prav dramatičen način aretiral Ludcvika Hriber-skega, ki je bil zaposlen pri nekem kmetu za hlapca pod napačnim imenom, Franc Zu-nec. Avstrijski orožnik je Hriberskega poklical po imenu Žunec in ga je pozval, da naj f.ride bližje. Hriberski se je res približal, v tem trenutku pa je spoznal nadzornika Canjka ter je hotel pobegniti, kar pa je Canjko preprečil s tem, da ga je pravočasno zagrabil, orožnik pa ga je udaril s sabljo po glavi ter ga pri tem ranil, vsled česar je bil Hriberski prepeljan v graško bolnico. Glasom časopisnih poročil pa bo kmalu toliko okreval, da ga bodo lahko prepeljali v Maribor, kjer bo konfrontiran z Mohorkom. Hriberski namreč zanika krivdo na umoru, češ, da je od sobote na nedeljo bil v Sulzu pri neki svoji prijateljici, ki te navedbe potrjuje. Mohorko in Hriberski sta nezakonska sinova, ki sta bila že od otročjih let pri-puščena sama sebi ter sta vsled tega že v zgodnji mladosti zašla na kriva pota. Maribor. Premeščanje mariborskih železničarjev. Tik pred velikonočnimi prazniki je dobilo 11 mariborskih železničarjev-zvaničnikov vročene premestitvene odloke, glasom katerih so premeščeni eni v Ljubljano, drugi v Zidani most. Vsi omenjeni so večinoma družinski očetje, ki imajo po več otrok, eden med njimi celo devet. Mislimo, da ni treba posebej povdarjati, da je premestitev za vsakega posameznika, ki ima družino, zlasti še, če ima šoloobvezne otroke, ki obiskujejo že srednje šole, ali če se uče kake obrti, hud udarec. Plače železniških uslužbencev so tako minimalne, da najskromnejši med njimi ne more izhajati in če noče gledati kako mu deca strada in žena hira, je prisiljen se zadolžiti. Kako zadolženi so mariborski železničarji, pa vedo gospodje v računskih pisarnah naj- bolje. Kako naj živi železničar s pet do desetčlansko rodbino z 900 do 1200 Din mesečne plače v dvojnem gospodinjstvu? Vsi premeščeni so člani svobodne strokovne železničarske organizacije, nekateri med njimi so tudi godbeniki pri Glasbenem društvu železniških delavcev in uslužbencev in člani drugih delavskih kulturnih društev. Te premestitve pa so izzvale silno veselje v gotovih krogih tkzv. »narodnih«, katerim so se premeščenci vsled svojega odkritega nastopanja in udejstvovanja zamerili. Le-ti triumfirajo, ker se jim je končno posrečilo znebiti se svojih osovraženih nasprotnikov. Gladili rudarji zbirajo za gradbo cerkve. Ob ravnokar minulih velikonočnih praznikih se je nudila tudi nam Mariborčanom mala senzacija. Po mestu so pobirali rudarji v spremstvu nekega kaplana denarne prispevke za gradijo cerkve v Hrastniku. To zbiranje samo na sebi bi ne bilo senzacija, ampak senzacijo je napravil možakar, ki je ta posel vršil. Na stopnicah stranskih vrat frančiškanske cerkve je stal dolg, suh človek, oblečen v črno uniformo, ki se je suhljatemu telesu kaj slabo prilegala. Sicer pa je uniforma sama dokaj zgovorno kazala, da je že davno doslužila. V rokah je držal uniformiranec aktovko, najbrž v ta namen, da bi darovalci dajali miloščino v »papirju«. Mimoidoči so se ustavljali ter zvedavo opazovali nenavadno uniformo, kajti v Mariboru pač poznajo ljudje črni diamant, ampak malokdo pa pozna uniforme podzemeljske vojske, zlasti pa otroci ne. Ljudje soi sprva bili uverjeni, da izstradani rudar nabira mi-lodare zase ter za veliko trboveljsko stradajočo armado, ker šo baš tiste dni pisali listi, da se zbirajo darovi za trboveljske rudarje, ki so za velikonočne praznike postali brezposelni. Čital pa sem obenem opis rudarske bede v velikonočnem »Slovencu«, v kako obupnih razmerah pričakuje uboga rudarska družina dan vstajenja brez denarja, brez hrane ter brez obleke. Na svoje natjvečje presenečenje so ljudje zvedeli, da mož ni nabiral darov za bedne rudarje, temveč za — gradbo nove cerkve v Hrastniku. Spričo tega se mnogim vsiljuje dvom, da 15 res vlada med rudarji taka beda, ker je nerazumljivo, da bi v tem trenutku rudarji bolj nujno rabili cerkev kot pa hrano. Kajti ako so izhajali deset in stoletja s cerkvami, ki jih v revirju imajo, tedaj je sedanji trenutek najmanj umesten za gradbo nove cerkve. To menda ni potrebno še posebej dokazovati. Gospodje, ki so fr» lačno paro nagnali k zbiranju darov, mislijo drugače, toda njim se godi dosti hoiljše kot ubogim rudarjem, zato mislijo, da je rudarjem potrebna cerkev, potem šele hrana. Občni zbor Detoljuba. V soboto, dne 11. aprila t. 1., ob 19. uri se vrši občni zbor delavskega društva »Detoljub« v Mariboru na Ruški cesti 7 v lastnem domu. Dnevni red: 1. Poročila funkcijonarjev. 2. Volitve. 3. Moderna vzgoja. 4. Slučajnosti. Vsi člani in prijatelji društva dobrodošli. Mariborski čevljarji protestirajo. Dne 7. t. m. so se zbrali v Mariboru mariborski čevljarski mojstri, kakor tudi okoličanski ter zastopniki iz ostalih krajev bivše mariborske oblasti, da protestirajo proti zaposlovanju inozemcev v čevljarski obrti v naši državi. Ozadje tega protesta tvori namreč popravljalnica tvrdke Bat'a, ki je bila pred kratkim v Mariboru otvorjena ter se mariborski čevljarji boje še večje konkurence. Na zborovanju so izvolili depu-tacijo, ki se je zglasila tudi pri županu, kateremu je izročila na zborovanju sprejeto resolucijo. SK Svoboda. V nedeljo, dne 12. aprila, ob 10. uri dopoldne na Rapidovem igrišču prvenstvena tekma s SK Rapidom. »Prijatelj Prirode«, Maribor, V nedeljo, dne 12. aprila 1931, izlet na Sv. Križ. Odhod od vogala Samostanske in Vrtne ulice ob 6. uri zjutraj. Vodi Stropnik, Delavski kolesarski izlet. V nedeljo, dne 12. aprila, otvoritveni izlet v Št. Ilj. Odhod ob pol 14. uri iz društven, lokala. Torek klubova seja. Celje. »Prijatelji Prirode« pohitimo v nedeljo, dne 12. t. m., na Svetino. Odhod ob 9. uri dopoldne izpred Kapucinskega mosta. Pot, kakor tudi povratek, bomo dogovorili medsebojno pri odhodu. —K— Trbovlje. Brezposelni fond rudarjev in Strucovc teorije. Pod gorkim okriljem Stankovičeve organizacije se je Štruc udeležil tudi etikete o brezposelnem rudarskem zavarovanju. — Kakor smo čitali v »Jugoslovanu«, je Štruc o tej etiketi govoril tudi na nekem rudarskem sestanku v Trbovljah. Da pa se izkaže vrednega biti Stankovičev zaupnik v rudarskih revirjih je napadel na tem sestanku tudi dr. Živka Topaloviča. — Po Strucovem malozveličavnem in slabo premišljenem ter neprebavljenem naziranju, naj bi II. rudarske skupine upravljale rudarski brezposelni fond. — Ker pa so se delavske zbornice, ne ,i>a Topalovič, izrekle, da se naj ta fond priključi bratovskim skladni-catrt, je tttislil Štruc, da sme izpadati proti Topaloviču. — Strucu to veselje privoščimo. Treba pa je, da ve rudarsko delavstvo Sledeče: po vsem svetu, — kdo bi mogel zahtevati od Štruca, da to ve, — po vsem svetit streme za tem, da se združijo v eni ustanovi vse panoge zavarovanja. — Zato je stališče delavskih zbornic, da naj bo brezposelni fond rudarjev v upravi bratovskih skladnic, stvarno utemeljeno in edino pravilno. — Le to si naj sedaj zapomni zgovorni in zabavljici Štruc: v hrbet svobodnim organizacijam naj ne strelja, kadar bodo te bojevale boj za samoupravo bratovskih skladnic in za večinsko zastopstvo delavstva v zavarovalnih inštitucijah. — Tako, kakor je to, recimo, v Avstriji. Tam pa seveda ljudje, kakor Štruc, nimajo niti besede. Kako lo ženin pridno obiskuje, kako nevesto svojo občuduje! Ljubezen ga k radosti opominja: To bo prekrasna mlada gospodinja! Pri pranju ona šali se igraje, razlaga ljubčku svojemu smehljale: »Ves trud mi milo Zlatorog prihrani ■ živel boš srečno ti ob moji strani/« 1 OJ zlata Zlattca'^='glas gre okrog nad vse je terpentinsko milo Zlatorog! .(Nadaljevanje sledi.) 1 Hrastnik. Občni zbor podružnice Hrastnik. V nedeljo, dne 12. aprila t. L, ob 10. uri dopoldne se vrši 1. redni občni zbor turističnega društva »Prijatelj Prirode« v Hrastniku, v dvorani Delavskega doma. Naj nihče ne manjka! —rd— Jesenice. Nameščenci Kranjske industrijske družbe so si letošnje leto izvolili svoje obratne zaupnike, toda samo delovodje in kanclisti, uradniki in seveda višji uradniki to niso smatrali za potrebno. Prave organizacijske sile nimajo, ker so člani društva le vsi delovodje iit nekaj kanclistov, vsi skupaj so pa zopet člani društva nameščencev KID, katerega član za-more biti le oni, ki je zaposlen pri KID. Društvo kot tako nima značaja prave strokovne organizacije, ne obstoja tudi nobena kolektivna pogodba za nameščence in vsi skupaj, po pravici povedano, če so kdaj kaj prejeli na plače, so to dosegli deloma le zato, ker so si delavci kaj izvoje-vali, deloma pa so prejeli po uvidevnosti podjetja. Predsednik društva je vedno kak višji uradnik, člani društva so pa vsi šefi. samo generalni ravnatelj ni več član. Sedaj si pa predstavljajte občni zbor take organizacije. Zapustiti to bratovščino in se osamosvojiti. Kaj bodo pa gospod šef rekli? Organizirati se v organizaciji privatnih nameščencev. Potem bodo pa rekli, da smo prevratni elementi. Seveda, ko bi se dalo tako napraviti, da bi se spremenilo vse, pa da bi kljub vsemu gospod ne bili užaljeni. Ka.i pa bodo rekli o naši narodnosti, ako posta- nemo člani svobodne strokovne organizacije? Bolje za »narod«, pa makar vemo. da delamo za tujezemski kapital, pa makar vemo, da se nam godi krivica nam nižjim. »Ko bi bili vsi taki kot jaz,« pravi vsak, »potem bi jim že pokazali, tako pa_________ Eden izmed teh trpinov se je drznil iti pogledat v obličje suverena v spremstvu glavnega zaupnika delavstva, da stavi vprašanje, kako bo s praznovanjem 25. marca. Kakor smo doznali, je generalni ravnatelj hi! vsled tega siia razburjen ter je celo izjavil, da z zastopnikom nameščencev sploh ne razpravlja. Rekel je: Jutri, na praznik, se dela: komur ni prav, lahko gre, sicer da je odredil samo inšpekcijsko službo za vsako pisarno po enega, če pa to komu ni prav, da pa bo vse (Pozval v službo. Kolikor moči, toliko pravice. Ob 5. uri nekako pa je pel telefon po vseh uradih: Na praznik vsi v službo. In vse je delalo: za delavce ta dan ni bil sporen, ker ta praznik ni predviden v kolektivni pogodbi, pač pa uradniki niso nikdar delali na ta dan. Vi, ki bi morali imeti vzor-organizacijo, ste pa tako slabo organizirani. Zavedite se, da ste enakovredni ljudje, da brez vas ni uradov in reda. Saj bi se dalo še mnogokaj napisati, pa kaj bi se mi vtikali v Vaše zadeve. Na praznik je prišel gospod VVesten, delalo se je in s strahom pričakovalo, kaj bo.... Strah in nevednost odpravite, .pa spoznajte, da ste proletarci. Poglejte malo v Nemčijo in drugam, pa boste videli, kako ogromno je število brezposelnih, da visoko število sposobnih intelektualcev živi v brezposelnosti, potem pa razmišljajte o svoji bodočnosti, morda spoznate pravo pot. Druge poti ni. kot da se oklenete svobodne strokovne organizacije privatnih nameščencev. Popravita ur srebrnine, kakor tudi najbolife. hitro ie poceni M. JIGER J» SIN URAR Maribor, Gosposka 15 J(iiptijte svoje potrebščine pri naših inseren-lih. - od Papirnice. Hvar obleke Lastna, izdelava blaga in podloge nam omogočale nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po naj nižjih cenah! CENA OBLEK 1A GOSPODE................................ Din 240‘— do 750*—; ZA DEČKE:.............................................. Din 200*— do 330*—; GAMBETA OD 11 DO 14 LET:............................. Din 210 — do 270*—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.................. . . Din 130*— do 150*—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET...................... Din 110 — do 270-—; RAGLAN:................................................ Din 650*—; HLAČE:............................................... Din 90*— do 180’—. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lah, Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb t Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu: Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Vrsta Tek. štev. m Pazite gornjo ceno Pazite se vred ponaredbami! Tiska: Ljudska tiskarna d, d. v Mariboru, predstavitelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.