Štev. 12. V Trsta, v petek, 12. ianuarja 1*17, Letnik SLU. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UrefMfcvo: Ulica Sv Frančiška AsiSkega ft. 20, I. nadstr. — Vsi t!o( si naj s- pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana puma f ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. IzdaHteli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj tista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trslu. ulica Sv. Frančiška A» Skega st. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina masi: Za celo leto.......K 24.— Za po! leta ....................• I* za tri mesece............... • za nedeljsko Izdaj« M celo leto....... mm poi leta................ • Posamezne Številke »Edinoiti* se prodajajo no 6 vlnaijev, zastarele številke no 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v š?roko»H ene kolčne* Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 v!n- Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vit*. Oglasi v tek>tu lista do pet vrst .....»«• K 20.— vsaka nadaljna vrsia.................2,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije st pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiđtega Št. 20. — PoštnohranilnlČni račun 841.C53 Med naMilli dogodkov. Romunska bojišča. — Novo napredovanje zaveznikov v dolini Sušite. Sicer položaj v splošnem neizpremenjen. Ru*ka bojišča. — Živahno topovsko delovanje med Rigo in Smorgonom. Ruski Min ki povsod odbiti. Zapadno bojišče. — Pri Ypernu moč-neiši topovski boii in boji z minami. Na italijanski in macedonski fronti nobenih važnih dogodkov. Razno. — Grška sprejela ultimat enteti-c. _ Angleška voii-a ladja »Oniwaliis zateg-njeno in vzbočila obrvi. Voz je obstal. Sonja je hitro skočila iz nicga. Sobarica v pečici in belem predpasniku jc vzela ročno prtljago in rekla vljudno: — Dober dan! Odgovora na ta pozdrav ni bilo. Sonja je pogledala tja gor po sicer veliki, a preprosti hiši m potem po dolgi, tihi ulici. Mislila si je: — O. zakaj sem prišla semkaj! Tajni svetnici je bilo zelo neljubo, da Otena Ivanka ni dobila odgovora na po- puško. V ozemlju Drame Je bilo neko sovražno letalo prisiljeno, da je pristalo. Oba letalca Srba sta bila ujeta; aparat je popolnoma nepoškodovan. — Romunska fronta: Nobenega važnega dogodka. SOFIJA, II. (Kot.) Macedonska fronta: Obojestranski slab topovski ogenj na vsej fronti V nižini Seresa patruljni spopadi In zračno delovanje na obeh straneh. — Romunska fronta: Sovražni monitorji so obstreljevali Tulceo. — Sicer nič novega. Turtko uradno porodio. CARIGRAD. 10. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Kavkaška fronta: Na desnem krilu so izvršile naše poizvedovalne patrulje posrečen napad na sovražne postojanke. — Hedžaška fronta: Tekom za nas uspešnih bojev snao vrgli upornike iz Denendi in jim prizadejali znatne izgube. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. _ Dogodki m morju. LONDON, 11. (Kar.) Reuterjev urad poroča: Bojna ladja »Cornwallis« je bila dne 9. januarja v Sredozemskem morju od nekega sovražnega podvodnika potopljena. Kapitan In vsi oficirji so rešeni. Pogreša se 13 oseb; domneva se, da so Izgubili življenje vsled eksplozije. — Ladja za letala »Bonmachree« pod poveljnikom Samsonom je bila dne 2. januarja v pristanišču otoka Castellorizzo potopljena s topovskim ognjem. En oficir in 4 možje so bili Bojna ladja »CornwaUis« je bila zgrajena 1. 1901. Imela je štiri 30'5 in dvanajst 15 cm topov. Posadka je štela v mirnem času 750 mož. __________ Grška sprejela ultimat entente. LUGANO, 10. (Kor.) Glasom »Corriere della Sera« poteče rok ultimata entente Grški danes zvečer. Ultimat vsebuje obljubo, da ne bodo privedene z morske strani revoiucijonarne čete in določa 15 dnevni rok za popolno izvedbo vseh v noti dne 31. decembra stavljenih zahtev. V kraljevem gradu se je vršil kronski svet, ki so se ga udeležili skoro vsi prejšnji ministrski predsedniki. Iz tega, kakor tudi iz poročila, ki ga je dobil »Secolo«, je pričakovati, da bo ultimat sprejet. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Ententa je dala v zadnjem ultimatu Grški tudi zagotovilo, da bo delovanje Venizelistov omejeno na kraje, ki jih je zasedla ententa. Kronski svet je bil sklican v naglici, čim je zboroval istočasno kabinet. BERN, 10. (Kor.) »Matin« piše k ultimatu entente Grški, da bo stališče kralja Konstantina napram zahtevam ultimata v potrebnem slučaju izzvalo odredbe, s katerimi ne bomo čakali in ki so tudi že bile sklenjene v popolnem soglasju z višjim poveljstvom. ATENE. 10. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Odgovor grške vlade je bil Izročen popoldne. Grška sprejema ultimat entente. LUGANO, 11. (Kot.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Tajnik grškega vnanjega ministrstva ie včeraj ob 6 zvečer izročil italijanskemu poslaniku noto grške vlade, ki sprejema vse zahteve če-tverozaveze. — Včeraj so se vršile po atenskih ulicah demonstracije, pri čemur so številne osebe najživahnejše protestirale proti ultimatu ter zahtevale njegovo odklonitev. Kralj Konstantin predsedniku VVHsonu. LONDON, 11. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča iz Nevvvorka, da je kralj Konstantin poslal predsedniku V/ilsonu pismo, v katerem opisuje krivico, ki se dogaja Grški in izjavlja, da se pridružuje želji predsednika po sklenitvi miru. Kralj naznanja tudi v pismu, da je duša odpora proti brezsrčnim in brezvestnim državam. ki hočejo sestradati njegov narod. ODGOVOR ENTENTE NA WILSO-NOVO NOTO. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad poroča, da se odgovor entente na Wilso-novo mirovno noto sedaj končno redigira. Besedilo bo objavljeno v Parizu, zdrav, in sobarica sama je s temnim pogledom motrila ponosno tujo damo. Ko so prišli v prvo nadstropje, ste obe sestri pozdravili novo sestričino m le-ta ju je po ruskem običaju poljubila na obe lici, pri čemer si je mislila: — Starejša je grda, neelegantna, mlajša pa je neumna iu zadirljiva. — Gotovo se želiš nekoliko odpočiti, draga netjakinja, — je pričela teta. — Otroka, spremita sestričino v njeni mali sobi. Nekoliko stisniti se boš pač tiK>rala, pri nas je vse preprosto, toda storili smo, kar smo mogli. Josipina ti je odstopila svoji sobi. Na svidenje ob eni pri obedu. Dekleti ste stopali v precejšnji zadregi poleg Sonje. Josipina je rekla: — Želim, da bi se dobro počutila v mojih sobah; odstopila sem ju rada tebi, edini očetovi netjakinji. ampak šele 48 ur potem, ko dospe poročilo, da je Wilson odgovor že sprejel. RIM, 12. (Kor.) Agenzin Štefani poroča iz Pariza: Ministrski predsednik Bri-and je 10. t. m. popoldne izročil ameriškemu poslaniku v iinenu vseh aliiranih vlad odgovor na VVilsonovo noto. Istočasno ie Briand izročil noto belgijske vlade, ki izraža hvaležnost za velikodušne usluge Amerike v prid belgijskemu prebivalstvu. Anglija odgovorna za nadaljevanje vojne. STOCKHOLM, U. (Kor.) Razpravljajoč o pravih ovirah miru, prihaja »Afton-bladet« po obširni . nojasnitvi političnih razmer v ententnih deželah, ki točno osvetljujejo odvisnost Francije, Italije in Rusije od Anglije, do sledečega zaključka: Prava ovira miru n. niti pruski mititari-zem niti francoski šovenizem, da v sedanjem stanju vojne niti ruski paslavi-zem, ampak le konkurenčna nevoščljivost Anglije, ki noče dovoliti drugim državam ravnotežja na svetovnem trgu. Veleposlaniku Bernstorffu podtaknjene izjave. BEROLIN, 11. (Kor.) »Norddeutsche Aligemeine Zeitung« piše: V nemškem časopisju so bile na podlagi poročil londonski »Times« ponatisnjene dozdevne izjave cesarskega nemškega veleposlanika v Washingtonu, grofa Bernstorf-fa, glasom katerih je baje on rekel, da hoče Nemčija za vsako ceno doseči mirovno konferenco in da je pripravljena restav-rirati in odškodovati Belgijo in plačati vojno odškodnino. Očrvidno je, da cesarski nemški veleposlanik ni mogel podati takih izjav in da imamo opraviti tu zopet z znanim zavijanjem in potvarja-njem ameriškega angleškega časopisja. Konstatiramo izrecno, da ni niti cesarski nemški veleposlanik niti kak drugi član nemškega poslaništva v Washingtanu podal take izjave. »Secolo« o nalogah konference entente v Rimu. MILAN, 11. (Kor.) »Secolo<' objavlja na uvodnem mestu članek, ki pravi: Upamo, da je konferenci« entente rešila predvsem ohcsKTibfti nroLlem in poskrbela za razdelitev razpoložljivih sil na način, da bo imela vsaka vojujoča se država dovolj sredstev za lastno sigurno obrambo. Šele potem, ko se zgodi to, se je mogoče lotiti skupnega in enotnega akcijskega načrta. Lahkotnišljcni optimizem in omalovaževanje sovražnika nista čisto nič na mestu. Treba je reagirati na besedičenje, češ da je Nemčija močno oslabljena, obstoj monarhije ogrožen in da hlepita Bolgarska in Turčija po miru. Sovražile države vsekakor trpe gospodarsko in komercijalno; vendar so vojaško še močne in imajo armade in rezerve za manevriranje in vrh tega zmožnost, da izdelajo ogromne množine orožja in municije. Ako se oni, ki se nahajajo na tujih tleh, nagibajo k miru, ni to radi tega, ker se smatrajo obsojene v poraz, ampak le radi izgub, ki jih ima njihovo civilno prebivalstvo vsled počivanja trgovine. Kar se tiče zlasti Avstro-Ogrske. so res ti in oni češki polki in gotovi deli njenega prebivalstva postali nezvesti, sicer pa se ni pokazalo nobeno nevarno znamenje o-nega zaželjenega razpada cesarstva, nasprotno. celo polki iz različnih in nasprotnih si narodnosti so edini in disciplinirani. Z optimizmom je treba torej prenehati. Tudi ni nikakor nemogoče, da ne boste osrednji vlasti še enkrat poizkusili mogočen napad na italijansko mejo. Vsekakor je treba biti zadostno zavarovan; to ni samo v interesu Italije, ampak vseh zaveznikov. Predvsem gre torej za redno rešitev defenzivnega problema. Vzroki španske kabinetne krize. MADRID. 10. (Kor.) 2e naznanjeno ofi-cijozno poročilo, v katerem je ministrski predsednik Romanones pojasnil vzroke demisije celokupnega kabineta, se glasi: Po prejšnji pojasniivi v preteklih mesecih izvršenega dela vlade in njenega stališča napram nekaterim problemom, je minist-ski predsednik ponovil sklep vlade, da se skliče parlament za januar, da dobi tako dovoljenje za svoj načrt. Prežet z željo. — Hvala, draga sestričina; o, gotovo mi bo ugajalo. — Vstopi torej, prosim; ne bove te motili in prideve pote, ko bo treba k obedu. Vrata so se zaprla in odšle ste. — Ti, — ie rekla Magda. — ali si kedaj že videla kaj takega? — Ne, — je odgovorila sestra kratko. Spredaj v rodbinski sobi pa je sedela gospa tajna svetnica skoraj popolnoma obupana na stolu, pred njo je stal tajni svetnik in jo tolažil: — Pomiri se vendar, Amalija. — Niti na cesto se ne upam žnjo! O, Josip, če bi bili slutili kaj takega! Sonja je pa v teiu snela klobuk in slekla plašč. Stala je v svoji sivi sukneni obleki sredi nepoznane sobe in si z lornje-to ogledovala opravo. — Moj Bog, kakšna oprava! Soba je bila svetla in udobna, zofa in da nudi Njeg. Veličanstvu vse zaželjene olajšave za izvrševanje kraljevih pred-j pravic in omogoči odobritev načrtov, je smatral minist. preds. trenotek za ugoden, da uresniči pri otvoritvi parlamenta nameravane želje vlade. To je bilo izvedeno šele danes, ker je bilo treba poprej izvesti nujne posle mednarodnega značaja, ki so tudi že rešeni. V tem smislu in sporazumno z vsemi ministri se je podal ministrski predsednik grof Romanones v palačo, da predloži Njegovemu Veličanstvu vprašanje zaupnice. Kabinet Romanones ostane, kakor že javljeno, neizpremenjen. Parlament bo sklican za 29. t. m. Italija odpovedala trgovinsko pogodbo s Špansko. PARIZ, 11. (Kor.) »Tetnps« poroča iz Barcelone, da je glasom uradne izjave španskega ministra za vnanje stvari Italija odpovedala trgovinsko in plovbeno pogodbo s Špansko. Pogodba je zgubila veljavnost dne 31. decembra. Nagovor ministra Hoferja na uradnike. DUNAJ, 11. (Kot.) Povodom nastopa svojega mesta, je imel minister za ljudsko prehrano, Hofer. na uradniški zbor nagovor. v katerem je poudarjal: V vojni ne poznamo nobene politike, nobene stanovske razlike, poznamo samo ljudi in nimamo delati razlik med njimi. Kar moramo imeti pred očmi, je to, da onim, ki niso oblagodarjeni s srečo, da bi kaj imeli, ravno v vojni dolgujemo prav posebno skrb ter da se moramo prizadevati, da ublažimo trpljenje in žrtve vojne. V tem smislu pričakuje minister marljivega sodelovanja vseh uradnikov. Avdljence pri cesarju. DUNAJ, 11. (Kor.) Cesar je sprejel danes sledeče osebe v privatni avdijenci: feldmaršala nadvojvodo Friderika, sek-cijskega načelnika v poljedelskem ministrstvu vit. Seidlerja, ravnatelja vojnega arhiva gm. Hoena, turškega vojaškega pooblaščenca pri armadnem višjem poveljstvu, gm. Pertev pašo s turškim mornariškim atašejem Mustafo Kemalom, ministra za vnanje stvari iz. si. grofa Go-luchowskega, zastopnika ministrstva za viuuije stvari pri gciiauau ^ubcriviji Lublinu, posl. barona Hocnninga in na-učnega ministra barona Hussareka. Ogrska poslanska zbornica. BUDIMPEŠTA. 11. (Kor.) Na današnji seji poslanske zbornice je bila predložena cela vrsta zakonskih osnutkov glede inar-tikuliranja spomina na pokojnega vladarja in kralja cesarja Franca Jožefa 1. in glede kronanja novega vladarja. Zakonski načrt ministrskega predsednika grofa Tisze glede zakonitega inartikuliranja spomina na pokojnega kralja Franca Jožefa določa: § l: Narod ohrani z veliko hvaležnostjo blagi spomin na slavnega vladarja, našega velikega kralja Franca Jožefa L in artikulira to v trajno znamenje pijetete za bodoče gencracije v zakonu. — § 2: Sklenil je. da se postava v prestolnem glavnem mestu kralju dostojen spomenik. Tozadevne potrebne odredbe naj se s sodelovanjem deželne komisije ukrenejo takoj. Kraljevi ogrski ministrski predsednik naj poroča o ukrenje-nih rezultatih do postavitve spomenika vsako leto obema zbornicama. Parlamentarna konferenca centralnih zaveznikov v Beroiinu. BUDIMPEŠTA, 11. (Kor.) Kakor poroča ogrski korespondenčni urad, se bo podpredsednik poslanske zbornice Elemer Shnonsich udeležil parlamentarne konference četverozveznih držav v Bero!mu, ki se bo vršila dne 19. t. m. Zaplenjen nemški potniški parnik v grškem vodovju. ROTTERDAM, 11. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Marseilla: Neki velik nemški potniški parnik, ki se je nahajal v grškem vodovju, je bil dne 6. t. m. odpeljan v Marseiilo in ga bo ententa uporabljala za vojaške in trgovinske namene. — \Volffov urad pripominja k temu: V slučaju istine gre tu za novo hudo kršenje mednarodnega prava. Geslo kneza Galicina. PETROGRAD. 11. (Kor.) Novi ministrski predsednik, knez Galicin, je v nekem razgovoru z zastopniki ruskega časopisja izjavil, da velja tudi za njega kakor za vse njegove prednike geslo: nadaljevanje vojne do popolne končne zmage. . . Potopljeni parniki. LONDON, 10. (Kor.) Angleški parnik »Raynesk<: je bil potopljen. Istotako parnik »Lyniield«. LONDON, 10. (Kor.) Angleški parnik vAntonie« se je potopil. PARIZ, 10. (Kor.) Španski parnik Pe-lay« je bil na potu iz Barcelone v Anglijo potopljen.___ Poplave v Italiji. RIM, 11. (Kor.) Iz Pisc in Florcnce se poroča o velikih poplavah Arna in njegovih pritokov.___ Razredna loterija. DUNAJ, 11. (Kor.) 70.000 K dobi št. 83.794, 30.000 K št. 35.367, po 5000 K številke 69.170, 81.457 in 86.570. Razne poiifi&?e vesti »Narodna organizacija« avstro - ogrske monarhije. Med najvažneiimi efekti, ki jih ima sedanja vojna za našo monarhijo, je ta, da je stopilo narodno vprašanje v stadij aktuvalnosti in da se bodo pri nas mn-rali sedaj lotiti uredbe razmer med-narodi, oziroma njihovimi zahtevami v državi. Oglašajo se politiki od te in one strani in njihovi spisi naraščajo že v literaturo. Seveda ima vsak drugačen nasvet na ponudbo. Seveda se ti nasveti križajo in so često v dijainetralneni nasprotstvu med seboj. Naj pokažemo to na dveh izgledih: enem s te, enem z one druge strani monarhije. Avstrijski poslanec Zenker (nemški naprednjak) je izdal brošuro, v kateri izvaja, da se moramo učiti iz sedanje vojne^ ki je dokazala čudovito ^ivljensko silo! monarhije. Narodnostno vprašanje se mora rešiti tu m na Ogrskem, kjer so doslej krivo obravnavali narodnostno vprašanje. Obžalovanja vredna posledica te proti-< furrske nolitike. ie bilo veliko sovraštvo med južnimi Slovani, ki ie drvelo do sarajevskega atentata. Kajti, če se ne reši in bi monarhija razpadla v male nacijonalne države, bi imela češka drsava 9 milijonov prebivalcev, a Ogrska le 10, vštevši ogrske Slovake. Ker pa imajo v monarhiji tri narodnosti — češka, poljska in ogrska — gotove predpravice ne more enotna Avstrija vzcveteti tako dolgo, dokler se ti prepotentni elementi ne stisnejo v okvir enotne monarhije. Da Avstriia nastane enotna država, nasvetu-jc Zenker: 1.) Obe državi naj imate skup-nodržavne upravne organe, torej za reševanje skupnih stvari upravne urade na vsej črti in ne samo v skupnih ministrstvih; 2.) treba skupne zakonodaje, ki ie sedaj primanjkuje; 3.) Ogrsko je staviti pred alternativo, ali naj odredi hrvatsko avtonomijo in nje izvajanje postavi pod varstvo krone, skupnega državnega parlamenta in skupne vlade, ali pa naj državnopravno razmerje do Hrvatske spleti opusti in naj rešitev te stvari prepusti iz-previdnosti skupnih organov; In vse to zato, ker se ne sme več trpeti, da bi Ma-djarl iztrebljali južne Slovane. 4.) Ogrska, naj podeli svojim narodnostim avtonomij in tudi zaščita te naj se prepusti dobrohotnosti krone, skupni zakonodaji in-skupni vladi. Ta nova organizacija Avstro-OcTske se ima izvršiti po končani vojni; ob sklepu miru. Razume se. da na ogrski strani srdito odklanjajo te Zenkerjeve nasvete. Eden njihovih, posl. tajni svetnik pl. Lukacs pa meni, da se je duvahzem popolnoma obnesel in da bi bil Poi^kusv kateri-koli drugi smeri usoden. V Slovanih monarhije vidi brate, toda le v okvir u avstrijskega In ogrskega naroda, avstrijske in ogrske države. V notranjem monarhije ne potrebujemo samostojne državne tvorbe slovanskega značaja. io tein manje, ker bi mogla postat, v izhodišče za centrifugalne tendence. (Denuncijacija!). Kar se tiče v Avstriji živečih slovanskih plemen mora^ avstrijska država, avstrijski narod, najti tisto trdnuo dva naslanjača, vse troje prevlečeno s svetlim kretonom, primerna zagrmjala na oknih, lepa diplomatska pisalna miza, nameščena prav dobro, Josipmin najljubši kos pohištva. Etažera s knjigami, pri oknu udoben stol s šivalno mizico. Ob zofi lična preproga, na mizi pred zofo okusen prt. Za navadne meščanske pojme je bila torej soba opremljena prav lično, toda na otroka najbujnejše razkošnosti, na razvajeno rejenko kneginje Vorončeve je vse to napravljalo vtisk prijazne uslužbenske sobice. . . — In ta ostri zrak tu, no, moj parfum bo že pomagal. Pogljemo torej še, kaka je spalnica. Odprla je vrata. — O, še manjša____ali vendar je divan tu. In postelj? Platnene rjuhe, vonjajoče ix) zraku in milu, Bog pomagaH Ko bi bila vendar vzela s seboj svojo svilnato.posteljno opravo. In ta smesno mala toaletna mizica! Kam naj vendar posta v.m vse" Tudi slaba razsvetljava ... kako jc vendar mogoče napraviti tu sploh po: steno toaleto. Desetkrat bom morala teči k oknu v prvo sobo. Da, mizico pred oknom je treba odstraniti! Pozvonila je, in ker ni bilo takoj niKo-ear ko je bila drugače navajena ua celo tropo služabnikov, je pozvonila vdrugo Ivanka si je zardelih lic še v predsobi pripasovala beli predpasnik. — Vstopite!____Odnesite to mizico, na poti mi je. . — Je šivalna mizica, gospa tajna svetnica je mislila, da boste gospodična.... Hipoma je amolknila zaradi jeznega Sonjinega pogleda. — Kako se me drznete nagovarjati? (Dalje.) Strai II. „EDINOST* lUv. 12. V Trstu, dne 12. januarja 1917. strukturo notranje enotnosti, ki jo jc ogr-,— veljalo navodilo, ki je je nedavno temu drža\ j odrski narod že naSel in prak-, dal bivši ministrski predsednik dr. Korber tič <> ore-niči! ulede svojih domačih na- javnim oblastim: vsem enak strukturi, obeh nan*k>v in ' ne zahtevamo ker vemo. da nam to za-dr/^v! In ^icer to z velikim liberalizmom popolnoma in nam daje iamstvo njihovem vmešavanju svoje zahteve po tem načelu in ne bodo zahtevali prav nič več. neg > jim zakon dovoljuje in zagotavlja, ničesar, kar ni do- \a pauaio po IlJlIlUVeill \ mtaci* anju --------------- - _ .... • I,.. Kakor je ravnokar Moril tudi groi Pu«~. nc_ sme b.t. m n»ra hmj'f^eno .,:„.,, v moderni, uretern in pravni državi: po- i iS/a . i ■ Nu. glavno, kar smo lurteli naglasiti, je: tem bo tu tudi veliki trenotek. ko bomo „Razpslltizirenje" uradnikov. javni uraai s svojimi izgledi pospešijo prihod tega zaželjeirega dogodka, pridobe si pravico do najčastnejega naslova: največjih dobrotnikov države in vseh nje narodov! V praški nemški »Botiemiii« piše dr. Josip Eckstein v smislu, da km verhovno načelo — od katerega se ni smeti odmakniti — mora biti to, da pri nameščanju in | £ kf primorskega namestništva dne 9. I višanj u uradnikov smeta odločati le januarja it pr. a-35/13 s katero se Odredba sposobnost in značaj. »Union« pritrja po-puliionia tej zahtevi in tudi temu. kar o-7 jča dr. Kcksteiri kot vzroke uradniških ka'amitet: da namreč narodne stranke po nameščanju uradnikov svojega plemena m — strankarskih pristašev skušajo čini več teh preskrbeti v državnih in drugih javnih službah, da bi s tem pridobili vpliva na državno oblast. — Saino, da dr. Eckstein napravlja to pogreško, da pravi glavni vzrok nekako povodenuje in ga skriva v splošnih irazah. Državni temeljni zak-Hi o spiošnih pravicah državljanov določa v ČL III.: »Javni uradi so za vse državljane enako pristopni. Ne sme biti nobenih narodov in nobenih strank, ki bi uživale kake prednosti. Le sposobnost in zi/aCaj morata odločati, kakor to zahteva dr. Eckstein povsem opravičeno. Pri nameščanju mora biti torej ta moment od: ločilen. Nikomur ni torej dajati prednosti hi nik.jgar zapostavljati zato, ker pripada kaki gotovi nan>dnosti. Da, v resnici je v dejstvu, da se je gori omenjena določba državnega temeljnega zakona glede nameščanja državnih uradnikov le pre-p ii sto puščala na strani, ker se je morala umakniti pred raznimi drugimi oziri, pr šnjaiiii in eventuvelnimi pritiski od strani mogočnih in vplivnih protektorjev: v resnici je bil v tem dejstvu vir veliki kalamiteti za uradnike in za tiste državljane. ki so bili neljubo prizadeti po njej glede njihovih materijelnih in često tudi moraličnih in etičnih interesov! iMenimo sosebno: narodnih in jezikovnih pravic. Ravno mi Slovenci — izlasti v obmejnih pokrajinah, kjer živimo v stikih ali pomešani z drugimi narodnostmi, močnejimi. vziroiua vplivneiimi, agresivne; imi in od zgoraj bolj favoririranimi, nego smo bili ni i sirote -— smo v minolih časih cesto kr-\ avo občutili to kalamiteto na svoji lastni k. /i! Iz tega stanja so prihajale neprestano pojavi veli! ega nezadovoljstva: tožbe in pritožbe, rekrimtnacije, je prihajalo dejstvo, da smo bili z velikim delom določuie sprejemna cena za oljčne pridelke v Istri iz leta 1916. Na podlagi § 7 nainestništvene odredbe dne 12. novembra 1916. št. Pr. 35/4, dež. zak. in odredb, list št. 47. se določuje: § 1. Sprejemna cena za očiščeno, čisto iz oljk narejeno olje brez pogreškov iz zaloge se določuje za 1 liter 12 K. § 2. Določitev sprejemne cene za pokvarjeno ali izprideno iz oljk narejeno olje, ki pa je užitno, sc prepušča sporazumu s pridelovalcem, vendar ista nikakor ne sme presegati najvišje cene za 1 liter 12 K. Ako se ne doseže sporazum, določuje najvišjo ceno od deželne upravne komisije naročeni strokovnjak, uvaževaje razmerje med pokvarjenim m popolnoma nepokvarjenim oljem. § 3. Prestopke te odredbe kaznuje politično okrajno oblastvo na podlagi minist. odredbe dne 30. septembra 1857, dež. zak. št. 198, z globo do 200 K ali z zaporom do 14 dni. „ . § 4. Ta odredba se uveljavi z dnevom razglasitve. C. kr. namestnik: Dr. baron Fries-Skene 1. r. Domače vesti. Koncentracija slovenskih strank. V sobotni številki smo pod naslovom »Pozdravljeno bodi to sporočilo« posneli po »Slovencu* vest o doseženem sporazumu med slovenskimi poslanci in celo o takem sporazumu med slovenskimi in hrvatskimi poslanci. Kakor se sedaj kaže, jc bila vest vsaj prenagljena, ker je naše PoL društvo prejelo včeraj dopis od g. dr. Rvbara (iz Neumarkta na južnem Tirolskem). da mu o takem sporazumu ni prav nič znano. Dajte nam nazaj slovensko Benečijo. V izdanju od minoJe nedelje srno z zadoščenjem pozdravili dejstvo, da se je c. in kr. jsrio de,Mvo. da smo bil. z veiuum oe™ ^nodopisni urad v svojem glasilu du-drzavru b rok rac ]e v razmenu. ki m bilo br Sl< venčevega pozdrava. — Piše* Pozdravljamo to blagostanje, te velike sanje o zopetnem združenju Slo-vencev v okrilju Avstrije narodov. Zaupamo. da pride kmalu oni dan, katerega je • —......... ^ » nio. oa priue KMiaiu imu ujii, kuicickh jc lili često i^j/.irati marsikako grenko Vedno klicni »Slovenec«, ko naše zmago- fa 'ar smo imel: ix>sla v javnih uradih. vito oro;io j7trie zahrbtnLMnu, dednemu treba torej še posebno nagia^ati. da j sovražniku Sltivcnccv in Avstrijcev zasc-jc v. - h' rcna yelia ta. da t ride iti se za- dene nase slovenske kraje, našo Gorico, j, ; v i -:3nie. ki nmn da go(ovo&t. da so naši Brdi. in priklopi k našemu sloven-grenki časi definitivno za nami, da skemu telesu iz težkega jarma rešeno slo-s^ označene ;;cvscčn< sti in grenk .be ne vensko Benečijo, naš najmanjši del. Po-Pnikov tržaških trgovskih in plovberrih krogov, na katerem se jc razpravljalo o nadaijni preskrbi tržaških voj-niških sirot. V daljšem govoru je generalni ravnatelj Avstrijskega Lloyda dvor. svetnik Frankfurter govoril o naravnost vzorno uvedeni organizaciji oskrbnic voj-niškili sirot v Trstu, a nuudarjai je, da je io skrbstvo treba še v toliko razširiti, da se bo moglo posameznim sirotam nuditi njihovim osebnim zmožnostim primerna vzgoja. V ta namen pa je treba sredstev, za katere naj bi skrbel poseben kuratorij. Po ljubeznivih priporočilnih besedah ekscelence baronice Lucy Fries-Skenejeve, ki je omenjala, da je organizacija, ki jo le ona poklicala v življenje, julija meseca 1. 1916. štela sto sirot, jih Šteje sedaj že nad tisoč, in poudarjala nujno potrebo nadalj-ne skrbi za te revčke, se je razvila živahna razprava, v kateri se je splošno pozdravljala namisel ekscelence gospe baronice in se končno izvolil odbor, sesto-ječ iz gospodov generalnega ravnatelja dvor. svetnika Frankfurterja. cesarskega svetnika Maksa Brunnerja in barona Ri-iiarda Alborija, ki izdela pravila za kuratorij in z drugimi v Trstu določenimi člani kuratorija izvede priprave za izvedbo vse akcije. Odlikovanje. Narednik 97. pešpolka, Peter Kosmač, je bil za izvrstno službovanje pred sovražnikom odlikovan z železnim križcem s krono na traku hra-brostne svetinje. Slovenci in Clam - Martinlčev kabinet. Pod tem naslovom prinaša praška »Union« na uvodnem mestu dobesedno naš članek pod naslovom »Politični položaj v Avstriji in glavna naloga sedanje vlade« v izdanju od dne 3. t. in. Ponavljamo: iz srca hvaležni smo Slovenci vsakomur, ki nam v sedanjem težkem času nudi moralno podporo in oporo s tem, da daja našim legitimnim zahtevam čim večjo publiciteto. Čim dalje bo sezal naš glas, tem težje bodo mogli mimo nas in preko nas. Pripravljalne odredbe za trajno uvedbo zapiranja prodajalnic v trgovski obrti ob 7 uri. MinisterijaJna naredba z dne 6. dec. 1916 je določila v svrho štedenja s premogom za razsvetljavo, da je v času do 30. aprila prostore, odprte za promet z odjemalci, zapirati najkasneje ob 7 uri zvečer. Z namenom, da to socijalno-poli-tično dragoceno odredbo napravi trajiao, je ministrstvo za trgovino pozvalo deželne politične oblasti, naj na podlagi dosedanjih izkustev preudarijo, ali bi ne bilo priporočljivo, da tudi po 1. maju 1917 ostane ura zapiranja sedma. Politične deželne oblasti so dobile ukaz, naj uvedejo potrebna preddela, da bodo mogle pravočasno porabiti podeljeno jim pooblaščenje, da morejo zapiranje prodajalen odrediti tudi pred 8 uro. Sestanek. Oni gospodje zaupniki iz okolice, ki so se pretekli četrtek radi vina sestali v kavarni Commercio, so vljudno naprošeni, da pridejo jutri, v soboto, 13. t. m. ob 11 dop. v kavarno Commercio. Zavarovalnica goveje živine na Opči-nah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 14. t. m., ob 1 popoldne v Konsumnem društvu na Opčinah. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Vojaški pogreb. V tukajšnji ponnožin in kontumačni bolnišnici Rdečega križa v ul. Fabio Severo je 10. t. m. umrl strelec 6. bataljona prostovoljnih strelcev, Filip Habic. Pogreb se bo vršil 12. t. m. ob 3 pop. iz imenovane bolnišnice na vojaško pokopališče. Poziv okoiičanskim posestnikom in najemnikom. Na vprašanje, kje dobe vrtnarji in poljedelci semena za zimsko in pomladansko setev, naznanjamo, da mestni magistrat (poljedelski odsek) naroči do«tična semena, ako bodo vrtnarji Javili okrajnim načelnikom, koliko zemlje mislijo obdelati in katera semena bodo rabili. — Prijaviti se je do 20. t. m. Odbor tobakarnarjev v Trstu in okolici vabi vse lastnike in lastnice tobak aren, da se udeleže shoda, ki se bo vršil v nedeljo, 14. t. m„ ob 3 pop. v modri dvorani »Turnverein Eintracht« v Trstu, ul. Co-roneo 15, s sledečim dnevnim redom: 1. Predlog na c. kr. finančno oblast za določitev urnika za prodajanje tobaka. 2. Iine-uovanje stalnega odbora. 3. Slučajnosti. V interesu tobakarnarjev je, da se udeleže tega shoda polnoštevilno. — Odbor. šentjakobsko pogrebno društvo naznanja da se vrši redna mesečna seja v soboto, 13. januarja t. I., v »Jadranu«. Kdor še ni poravnal zastankov za preteklo leto, naj se oglasi ta dan ob 8 zvečer. Magdalenska podružnica CiMD išče po-strežnico za otroški vrtec. Postrežmca dobi prosto stanovanje v otroškem vrtcu. Prosilke naj vložijo prošnje na vodstvo podružnice in sicer do 15. t. m. Prošnie naj se izroče Ivanu Stekarju, blagajniku podružnice pri Sv. M. M. Zgornji št. 78. (blizu Tirolca). Zemljeknjižni urad c. kr. okrajnega sodišča v Ajdovščini posluje sedaj v Ljubljani v prostorih c. kr. deželne sodnije. Božičnlca magdalenske podružnice CM D, ki se je priredila v soboto, 6. januarja t. 1., v dvorani g. Cača pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji, je Jako dobro uspela. — Otroci so bili pogoščeni s kruhom in Češ-pljami, ki jih je v ta namen odstopila si. aprovizacijska komisija. Otroci so vzlic temu, da je bUo precej mrzlo in da je zunaj pihala huda burja, še precej dobro nastopali. Zraven domačega ljudstva je bHo tudi precej Šentjakobčanov in Škedenj-cev. Podružnica je imela lep gmoten u- speh, za kar pa se ima zahvaliti neumor* no delavni vrtnarici gci. Godinovi. Šentjakobska Čitalnica je priredila »SiU vestrov večer« v dvorani »Del. k ona. društva«, ki jc bila tokrat prav lepo razsvetljena in njen oder dobro urejen za raznovrstne nastope. Občinstva, domačega in tujega, se je nabralo polno dvorano, tako da so bile kmalu po 7 uri vse mize zasedene. Na glasovir je sviral g. Josip Lah> a z lepimi pevskimi in diletantskiml nastopi so se odlikovale gospice Kreševt-čeve in Mezgec. Prav posebno pa je ugajal g. A. Požar s svojimi dovtipi in petjem, ter g. Svagelj s pevskimi točkami. — Oberrem je nastopil tudi g. Sušnik z dvema lepima, navlašč za to sestavljenima pesmicama. Večeru primeren govor je imel g. Cngehnan. Na izborni prireditvi se je pa v prvi vrsti zahvaliti gg. Josipa Bizjaku, Smcrdelju, Pižotu, Šornu in dr. Občinstvo je zadovoljno odšlo iz dvorane, pustivši precej lep dar za uboge otroke, namreč K 44'23, ki je bil izročen blagajniku šentjakobske podružnice CMD, z Željo, da naj bi »Čitalnica« večkrat priredila take domače zabave v razvedrilo v teh težkih časih. _ DAROVI. Za borVcelje na soški fronti daruje IVc razred deške C. M. šole 2 K 52 vhi. Denar hrani uprava. Za moško podružnico CMD. je daroval g. I. Tence K 5. Nabiralnik pri g. Biček K 6*60. Denar izročen blagajniku._ CEšKO - BUDjrVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosškova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul!ci delle Poste štev. 14, vbod v ulici Oiorgio Galattl. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- MALI OGLASI. TumIa hnlfl r° K 1-riO, barvano po R lunjc Delt -'SO, bombaž K6 -, volne™ pokrivala. K 3 50, j leteni e K 4 —, vabljeno obleko K 2 —, belo volno K sivo volno K 6 -. Zaloga ulica G*ppa Nac«;on. 854 nun <4 H ffl fini muškat, ilese t ni :i*fošk (slailek) FiOUm SE in šamuanjcc ..Comte de Valoii" po primerni ceni. Parima, ulica 10 od 11-12. 4 -5 pop. 3'36 flllA Ffthi s kuhinjo, najraje meblirane, v UvE jUUI sončni lepi išCem. Ponmlbe na In^. odd. Edinosti pod „I radnik". p:>r Proda se zrcalo in peJ. Via Barriera 7. II. na dst. 8*>n m se delavc-t korača. Andrej Purifi, Trs^ ul. Medla »>. krepko In zdrai o 59?e innla drn?.inu. — Vrednost imajo kračke begunke. Naslov pove Jn^ odd. Edinonti. 8i2 Kmetsko dekle VllKllfAfft ometne zobe in porabljeno roborje flUuUjcN] p<> uajviftjih cenah —Ponudbe j>od Zobovje'1 na »»s. ood. Edinost«. Ftiosrnf ■ t«v. io. Anton Jerkič posluj« zopet r »roje« ateljeju r Tretu, Via d«U« Po-Jt« 407 #■11»r.ufVft je naprodaj v vefcji innožmi. Via Val-UKUriJU dfrivo flt 29 M. Mozetif. 84H UmummImaIm ie naprodaj v ve^ji množini. Via flurmElOOCl v idimo St. 20 M. MoretlC. 918 Nt! debelo semo za preprodajalce. Nogavice, eukaneo, pip«, milo. jfnmijer« podjetnike, razni gumbi, denarnic«, mazilo la £«vlje, električne ■ v etil j k«, baterij«, pi««m«ki papir Ito-pirai svinčniki, zaponke. pfBtani rdečega kri**. Krama xa brado, ilic«, razna ružila, rob«l, mr«2ioo sa brk«, pletenin«, srajce, apodnl« hlač«, ogledala, natnike, razne glavnike, zaponke „ Pat*nt Kuopf« * In drugo prodala JlJCOP LKVI. ulica S. Nie«l > *tev. Ta 3» ZDRAVNIK Hed. Dr. Karol PernlčiC stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zrave.i Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, !. od 3 do 4 pop. za notranje, nerveme In otrolk« bolesni (blizu cerkve &v. Antona novega.) Habarel-Variete 11 Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt od 8Vzvečef naprej Cena: I. orste R 2. II. vrste K l. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. fermšk v Trstu* ul. Posle vacchi* 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. s-: Zri Plombiranje. UMETNI ZOBJE. Danes dan prodale ODREZKOV M. WEISS — Corso 7—9