V p riču jo č i k n jig i se je  av to r odločil za zonalno k lasifikac ijo . N a jp re j so 
opisane zonalne p rs ti (prsti v iš jih  in  s red n jih  geografsk ih  širin  te r  p rsti 
tropsk ih  področij). Tem  sledi p rik az  azonaln ih  in  in trazonaln ih  prsti. P rsti 
vedno ob ravnava  v ozki povezanosti z d rug im i d e jav n ik i oko lja  (zlasti s k li­
mo in reliefom ). Za ilu s trac ijo  posam eznih tipov so p rik azan i na grafični 
način  tu d i n jih o v i p rofili. T akšen  način  raz b re m en ju je  te k s t in  pripom ore 
k  h itre jš i osvojitv i ob ravnavane snovi. V celoti je  k n jig a  zelo dobro op rem ­
lje n a  z ilu s tra tiv n im  gradivom  (kartam i, d iagram i, p ro fili in fo tografijam i). 
Še posebno je  tre b a  om eniti odlične b arv n e  fo tog ra fije  profilov  prsti, k i jih  
n im ajo  n iti obsežnejši in  popo lne jši učbeniki. K njigo za k lju č u je  poglav je
o vlogi, k i jo  im a p ro u čev an je  p rs ti za bo ljšo  izrabo  tal.
F. Lovrenčak
Stadtgeographie in einem neuen Curriculum, Dargestelt am Beispiel 
München, M ünchner G eographische H efte, št. 37, V erlag M ichael Lassleben 
K allm ünz, R egensburg  ,1973.
Ta zvezek M ünchner G eographische H efte je  posvečen petinšestdeset- 
le tn ie i p ro feso rja  dr. W olfganga H a rtk e ja , znanega nem škega geografa, k i si 
je  v svojem  plodnem  znanstvenem  delu  predvsem  p rizadeval u stv a riti in 
u trd iti zvezo m ed geografsko teo rijo  in  p rakso . Tem strem ljen jem  ustrezno 
se stav lja  zvezek v rs ta  člankov, k ako  ap lic ira ti geografske izsledke p ri izob ra­
ževan ju  u č ite ljev  geografije . Po p rihodu  prof. R. G eip la v geografski in štitu t 
tehn iške un iverze  v M ünchnu se je  z in tenzivn im  ek ipnim  delom  skušalo iz­
dela ti d idak tično  p rip ravo  o upo rab i znanstven ih  rezu lta tov  p r i izobraževan ju  
na vseh šolskih stopn jah . Mesto M ünchen je  bilo izbrano  k o t vzorec za ta  
s trem lje n ja . V p riču jočem  zvezku je  b ilo  razen  teo re tičn ih  izhodišč obdela­
n ih  pe t p rim erov  d idak tične p red stav itv e  različn ih  socialnogeografskih  p ro ­
cesov v velikem  m estu. Snov je  podana v ob lik i v p rašan j, odgovorov, skic, 
p rikazov  diapozitivov in  na koncu vsakega pog lav ja  je  tu d i navedena s tro ­
kovna lite ra tu ra .
V p rvem  p og lav ju  je  B a rb a ra  K reib ich  obdela la  po jav  rek reac ije . P o­
g lav je  je  razd eljen o  na podpoglav ja, k i o b ravnavajo  različne aspek te  r e ­
k rea c ije : gostinske o b je k te  v okolici M ünchna, zgradbe ko t elem ent re k re a ­
cije, počitn iške h iše n a  T egernskem  jeze ru , vp liv  avtoceste na rek reac ijo , u re ­
ja n je  o k o lja  za po treb e  rek re a c ije  itd. V drugem  pog lav ju  je  D etlev  K lingbeil 
obdelal p re s tru k tu r ira n je  s ta rih  m estn ih  če trti, p r i čem er je  v k lju č il v ob­
ravnavo  tu d i zdom ce k o t elem ent tran sfo rm ac ije  s ta rih  m estnih središč. T re tje  
poglav je, nap isa l ga je  H elm ut S ch re ttenb runner, govori o izrab i in  cenah 
zem ljišč  v m estn ih  središčih  in  sezn an ja  učence z m etodam i, k ako  iz ra ču ­
n a ti dnevno gostoto p reb iva lstva , določiti trgovska  sred išča itd. Isti av to r 
obravnava v če trtem  pog lav ju  prom etne problem e v starem  m estnem  sre ­
dišču te r  ob tem  sezn an ja  učence s p roblem i u re ja n ja  m estnega p rosto ra  
n a  sploh. V petem  p og lav ju  p a  govori o p rom etn ih  p roblem ih  na robu m esta 
in v obm estju , p roblem ih cestne povezave M ünchna z d rugim i m esti, pove­
zavi avtocest in  o k r iž a n ju  n a jv až n e jš ih  p rom etn ih  vpadnic.
P re d stav ljen i p rim eri d idak tičnega p o d a ja n ja  strokovnih  problem ov so 
za vzgojo nedvom no koristn i. V p rašan ja  z odgovori so postav ljen a  v logič­
nem  zap o red ju  tako, da sled ijo  procesu  v vsej n jegov i širin i. V p rašan ja  so 
zasnovana kom pleksno in  posegajo  tu d i v  d ruge stroke. U čenec se sam  do­
k o p lje  do spoznanj, osvoji m etodologijo  in  je  nedvom no sposoben ap lic ira ti 
tako  p ridob ljeno  poznavan je  procesov in  m etodologije n a  d rug ih  prim erih .
P re d stav ljen a  ob lika  rea lizac ije  učne snovi je  p rim e rn a  za šole vseh 
stopen j in  bi b ilo  sam o zaželeno, da bi tu d i naša  geografska glasila začela 
p rin aša ti tov rstne  d idak tične prispevke.
M. P ak