76C. št*’v. V7 LluhHani, sobota dne 24. januarja 1!H4. Posamezna številka 6 »1)AN* izhaja vsak praznikih — ob l. uri 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat vinariev. dan — tudi ob nedeljah in zjutraj; v pondeljkih pa ob Ljubljani upravništvu mesečno K 1'20, s dostavljanjem na dom K 1*50; > pošto celoletno K 20’—, polletno K 10*—, četrtletno K 6*—, mesečno K 1‘70. — Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina se pošilja upravničtvn. Rt ta Telefon številka 118. Rt NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ta Uredništvo in upravništvo; , «jj Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu Nefrankirans plsm« se ne sprejemajo, rokopisi se oe vračajo. Za oglase Se plačat petlt vrsta tft v, osmrtnice, poslana in sabvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašau,jn poln pust — Za odgovor je priloiitt znamka at tt Telefon številka 118 « en-ni .. ■■■- | . . Zmešan parlament. Zadnih osem dni je vladala v avstrijskem parlamentu zmešnjava, ki jo je povzročil boj za mali finančni plan. V tej zmešnjavi je pokazal dr. Šušteršič in njegov »Slovenski klub«, svoje pravo lice. To je bil tudi vzrok, da se je te dni zunanje časopisje s »kranjskim glavarjem« precej mnogo pečalo. Iz vsega pa naj povzemamo le sledeče: 1. V nevarnosti je bil parlament. 2. V nevarnosti je bila službena pragmatika. Že par tednov visi nad parlamentom § 14 kot »Damoklejev meč«. Kdor omogoči § 14, oz. pripomore do tega, da zavlada v državi § 14 — z drugimi besedami absolutizem — ta greši nad pravicami ljudstva. Z malim finančnim načrtom je rešena tudi službena pragmatika, ki }e drž. uradniki, uslužbenci, učitelji in tisoči drugih ljudij čakajo že dolgo vrsto let. Znano je namreč, kako zadnja leta trpe nižji stanovi z držav, službah. Z malim finančnim načrtom pa so zvezana še važna druga vprašanja (tudi deželne finance), ki jih bo-d° poslanci v parlamentu obravnavali še do 3. februarja. Onemogočiti to delo in vladi omogočiti § 14 — te odgovornosti so se drugi poslanci zbali — mnogi so preklicali svoje podpise — in ko je dr. Šušteršičev dodatek propadel ter le bil s tem mali finančni načrt in Parlament rešen, je zavladalo veliko veselje. Ni pa se zbal odgovornosti dr. Šušteršič in njegovi pajdaši, hi to ie značilno. Dr. Šušteršičev »dodatek* je povzročil zmedo, zaradi katere bi se bila lahko zgodila usodepolna katastrofa avstr, parlamenta, kar bi pa lahko usodno uplivalo na one* katerih usoda se zdaj v parlamentu odločuje. Dr. Šušteršič se vsega tega ni bal. Vedel je, da mu vlada ne bo zamerila, ako ji pripomore do 8 14 — 1,0 na Kranjskem pa Itak vlada z absolutno močjo In se ne boji volllcev, kajti dr. Šušteršič |e prepričan, da bo na Kranjskem Izvoljen vsak klerikalec, pa naj ima še take politične in osebne grehe na vesti. In to je žalostno za nas, da so Pri nas mogoči poslanci, ki bi jih drugod volilci že davno nagnali. „ Dr. Šušteršič si je mislil. Meni S 14 nič ne škoduje — k večjemu 'ahko kaj koristi. Za ljudstvo pa itak ni treba pravic. Ako ga jaz zastopam na Dunaju — potem je vseeno, če Ima kakega zastopnika, ali ne. Parlament je le nevarnost, da se poslancem na prste gleda. Cernu torej parlament. V času § 14 se da marsikaj doseči, za one, ki poznajo razmere. Zato se dr. Šušteršič ni bal § 14. Volllcev pa se dr. Šušteršič — Itak ne boji — ker ga drži vlada. Vlada že ve zakaj — mi pa tudi. LISTEK M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. IDalje.) Ž3 hin gn i. nil nad nje, v nad?°Had*0, da ^ p^a" 'mestu smrtni udarec ** zadene na Toda še preden se L , misel v vsej svoji jasnosti lzra21,a ta padlo par ječarjev, ki so «ah n P0~ jsli nego odvedli. Šli so z njim Lnej železna vrata, po dolgem vla*S°ZI hodniku, čigar zidovi, obraščeni s so litrom, so izhlapevali smrtonosne smradove; nato po vijugastih kame-nitih stopnicah, skozi dvoie železnih omrežij, nato spet po hodniku... in naposled so pahnili Pardajana v dokaj prostorno celico, ki je ležala v tretjem nadstropiu zapadnega stolpa. Slišal le, kako so se zaprla vrata 2 Klasnim hrupom. Prepadel, skoraj brez uma, je poslušal Škripanje ogromnih ključavnic. Preden so ga pustili samega, 50 ron bili porezali vrvi. Zagnal je dolg krik obupa In se zagnal v vrata ter jih začel tresti z o silo svojega onemoglega gneva. Toda kmalu je moral spoznati, aa je njegov trud zaman Po celi komediji pa ima prav »Zarja«, ko piše: Osemdnevna komedija zmešnjav v parlamentu bi lehko služila ljudstvu v pouk. Odkod naj pride kakršen koli napredek ob takih mevža-stih strankah? Kdaj naj Avstrija in njeni narodi dožive rešitev perečih vprašanj, od katerih je odvisen njih življenjski razvoj, če ne pride kmalu do temeljite izpremembe v parlamentu? In ta izprememba je le v rokah ljudstva, v rokah volilcev. Mogoča je le tedaj, če pridejo v parlament pravi zastopniki ljudstva, ki poznajo njegove zahteve in potrebe in ki imajo tudi voljo in moč, da se bojujejo zanje. Mariborske oodruž-nice 0, C. M. Maribor, januarja. V torek, dne 20. t. m. so zborovale vse tri mariborske podružnice D. C. M. v mali dvorani Narodnega doma. Kar uvodoma naj opomnimo, da ne bomo za enkrat izčrpali vsebine večera. Storimo to le zaradi tega, ker je bila izredno važna, tako, da se nam zdi umestneje, priobčevati v tekočem k vsakemu delu posebna poročila, da ne izgube ničesar na svoji važnosti. Predsednik moške podružnice dr. Dolar je uvodoma pozdravi! navzoče ter g. dvor. svetnika Bedjamča m narodno naše ženstvo. Iz nadaljnega posnemamo, da prispevamo Mariboržani letno do 2300 K, za kar imamo sloven otroški vrtec ter II. raz. (tretje in četrto šolsko leto) pri inaribor. šolskih sestrah. Glede Maribora še vrše za bodočnost, čim se razbremeni D. C. M.- velike predpriprave, o kojih podrobneje govoriti ni naš namen. Omenjena bodi studenška šola, mestna šola, v okolici in stavbišče, ki je družbina last. Da se dvigne denarno stanje, je za to leto še, nameravana efektna loterija, od koje se pričakuje do 5, ozir. 6 tisoč kron dohodkov. Z društvom »Komensky« v Pragi se vrši živahna korespondenca z ozir. na nameravane jezikovne tečaje. Kot smo posneli iz prečitanega zapisnika, je lani nameravana ustanovitev po-kraj. zveze izostala, vsled nebrižno-sti ostalih podružnic, »Šolski sklad« znaša danes do 3310 K. Tajniško poročilo moške podružnice je omenilo na kratko delo podružnice v pretečenem letu, dočim je ono ženske podružnice izostalo — ker še ni do-gotovljeno. (Omenjeno pa bodi, da se ujema z onim moške podr.). Na glavni skupščini je bila moška podružnica zastopana po g. dr. Rosini, ona železničarjev po treh delegatih. Iz blagajniškega poročila vseh treh podružnic posnemamo izčrpno sledeče: dohodki: moška podružnica — članarina 355.02, nar. davek 179.78, na- In nezavesten se je zgrudil na kamenita tla ... Kaj se je godilo v hiši v ulici Sen Deni? Zakaj je poklicala Lujza Pardajana na pomoč, ona, ki prej nikoli ni govorila z vitezom? Baš to nam je povedati. Kakor smo videli, je maršal Danvilski spoznal Ivano de Pjen. Kq je bil gotov, da se ni motil v svojih slutnjah, je pogledal okrog sebe ter opazil, da je že velik dan in da ga motre radovedno iz vseh bližnjih prodajalen. Obrnil se je torej in se vrnil v Meinski dvorec, kjer je bival vedno, kadar se je mudil v Parizu. Bilo je to mračno poslopje, ka-.°r da se je nalezlo turobnosti bodi Tu bb2’ne Tanpla, jetniščnice, ki je zničrTeda,ee od ondot, bodi si od v dvorcnV°Je?a Prebivalca. Videl si ali pa vojake V"-012?6 s,užabnike pravcate trdnjave.S° iaH teml’ ,ice Ves tisti dan je h n v oddaljeni sobi, vzdrhtel kem najmanjšem šumu in nrilf je. kadarkoli je začul odpiranje vS' Danvil, ki se ni bal ničesar na svetu, Danvil. ki je veljal celo v oni sirovi dobi za okrutneža — Danvil se je tresel pred mislijo, risočo se v dnu njegove zbegane domišljije kakor plameneč »Mene. tekel, fares«: »Ali ne morejo isti vzroki, ki so napotili mene v Pariz, privesti tudi biralniki 306 K, darila 224.04 K, na-bire 140.03 K, ostanek prejšnjega leta 1.71 K, skupaj: 1206.58 K; ženska: članarina 219.56 K, nabire 240 K, skupaj: 459.56 K; železničarska: članarina 402.60 K, nabiralniki 125.39 K, nabire 22.60 K, skupaj: K 550.59, ali vse tri 2216 K 73 v. K temu še pride čisti dobiček slavnosti povodom 251etnice 1200 K. Vsega torej: 3416 K 73 v. prejemkov. Izdatki so sledeči: moška: prispevki družbi 109.61 K, domači troski 105.04 K. ostanek 9.93 K, skupaj: 1206 K 58 v. Ženska: prispevek družbi 219.56 K, božičnice: a) samostan 100 K, b) Studenci 100 K. c) Muta 40 K, skupaj 459.56 K. Železničarska: družbi 477.86 K, domač, troški 3.88, ostanek 68.85, skupaj 550.59 K, ali vse tri: 2216 K 73 v. K temu še pride 1200 K družbi od slavnosti, torej: 3416 K 73 v skupnih izdatkov. Odborom in poročevalcem se podeli absolutorij in izreče zahvala za vestno delo. V odbor so bili izvoljeni razun dvoje od-stopivših članov odbornic, stari odborniki. Ker število odbornikov ni omejeno, se jc sprejelo tudi par novih odbornikov ozir. odbornic več, kot doslej. Predsednikom moške podružnice je bil izvoljen doslejšnji nje predsednih, prof. dr. Dolar, soglasno. K slučajnostim se je oglasilo več govornikov, tako, da se je razvila vseskozi živihna debata. Vsprejetih je bilo tudi par predlogov, med drugimi oni g. Vokača iz Studenc, da se naj v bodoče pri božičnicah obdaruje samo otroke elanov. K temu je satvil g. dr. Weixl dodatni predlog, da morajo ti otroci biti tudi učenci jezikovnih tečajev, kar je bilo oboje soglasno sprejeto. : Obisk glavnega občnega zbora je bil zelo lep in mala dvorana malone do zadnjega zasedena. Podružnice, ki štejejo danes vsega skupaj 606 članov, so na svoje delovanje lahko ponosne. Takšno število članov in članic pa nam je tudi leiK) poroštvo za narodno zaveden naraščaj, kojega pač v isti meri podpiramo. —a. Slovenska zemlja. IZ ŠMARIJ PRI AJDOVŠČINI. Dobro jutro, gospod župan! Slišal sem praviti, da ste nekoliko trdih ušes, zato bom skušal glasneje govoriti. Nekaj prošenj sem nabral med dobrim ljudstvom ter v prahu kleče prosim, da bi jih velikodušno uslišali; saj tega ne zahtevam sam, ampak veliko davkoplačevalcev. Ljudski glas je božji glas in tega je treba upoštevati. 1. Davkoplačevalci najodločneje zahtevamo, da se takoj razpiše služba tajnika, ker imamo v občini osebe, ki bi ta posel bolje in ceneje opravljale in vi kot župan se morate potezati vsestransko, da se občinski izdatki znižajo. Pa tudi to je, mi plačamo, zato zahtevamo, da imamo tajnika, ki je v delih in nasvetih zmožen. Pri ljudskem štetju 1910. se tudi ni oziralo na zmožnejše osebe, ampak naklonilo se je to delo današnjemu tajniku. Tudi v tem slučaju bi šlo s ceno nekaj nazaj in občina bi bila na dobičku. In še nekaj. V naši občini so morali ljudje hoditi ob ljudskem štetju v občinsko pisarno in tako delati brezpotrebne korake, sluga pa je moral loviti po občini in naznanjati ljudem, kdaj naj pridejo k popisu. No, kako pa je bilo drugod! Občina je plačala popisca, ta pa je hodil po vaseh in izvrševal popise, tako je ljudstvo prav lahko opravilo svojo dolžnost. 2. Krivična razdelba župnikove bire naj se takoj uredi, ker tudi tukaj ne pojde tako lahko in tudi ne na tak način, kakor mislite. Lotite se I hitro tega dela, da ga dovršite, ker I | ob času trgatve bo huda pela. Ta | razdelba je povšeč le onim, ki se pre- Pangerm&oslai povoden! oh Adrip. / k ji f j v Princ Wied prihaia v Albanijo. radi goste na tuje stroške, še bolje, onim je šlo prav, ki imajo svoja zemljišča zunaj katastra. Najhuje so, razumno, prizadeti ravno oni, ki bivajo v središču občine (vas Šmarje), ker imajo vsa zemljišča v katastru obč. Šmarje. Danes smo še precej pri besedi, pa oprostite, saj veste, da stari grebi nas težijo in ti vrejo na dan. Še nekaj povemo, potem ho za danes dovolj. Cestnemu odboru za ajdovski okraj naznanjamo, da so ceste v področju naših dveh cestarjev v slabem stanju, o Čemur naj bi se isti prepričal ter naša cestarja nekoliko podrezal, ker kronice potezati ni nič in ne delati, je vendar preveč. Oba ta dva moža sta bila Benjamina pokojnega župana, ki jih je kot cestni od- H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 4*Ji Samo! K 4-10. Št. 410 Nikol ank. rem. Rosk. jako dobro irioča samo K 4*10. Naibogatejša zaloga vseh vrst ar kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine -— po jako nizkih cenah. —izr: Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. Franca? Ali ni verjetno, da zavije moj brat po istem naključju v ulico Sen-Deni, kakor jaz? In ako jo vidi, kakor so jo videle moje oči! Ako se zgodi, da govorita! Ah. takrat mu pove ona vse. naslika mu vso strašno preteklost, ki je že toliko let moreče breme mojega življenja!« Mrzel znoj mu je oblil čelo. Čutil je, da preblcdeva. »Da,« je povzel, »koliko let že izkušam pozabiti! In celo v bitkah, kadar koljem hugenote in sem pijan krvi, celo na pojedinah, ki jih prirejam svojini oficirjem, kadar sem vina pijan, celo takrat.vstajajo pred mano ti strahovi ni mi jih mogoče pregnati! ... Venomer jo vidim takšno, kakršno sem jo videl tam, v koči pri Maržansiju, bledo, kakor da je mrtva... Venomer slišim njen glas, ki mrmra Francu ... »Oh, končaj me! Ubij me! Ali ne vidiš, da umiram!..« Kako me je sovražila! Kako me je zaničevala! Ah, moja osveta je bila strašna! Strl sem tvoje življenje z enim mahom: očeta, mater in hčeri Gorje mu, kdor me sovraži! Zakaj moje sovraštvo ne odpušča!« Za hip ga ie pograbila vzhičenost ob teh ponosnih mislih v lastni moči. oda niaboma se je vrnila slika . ° ,* ki le bi! strl življenje, sli-kk bratova, in ne več s kesaniem, vrnv obraz, poln uničujoče n * UZC* Drug za drugim so vstajali spomini iz svojih grobov in se dvigali pred njim kakor pošasti. In eden je bil med njimi, ki ga ni mogel prenašati; eden, ki ga je trepetaje odrival od sebe ... Videl se je zopet v tistem kostanjevem gozdu, v trenotku, ko je padel od bratovega meča ... Videl je Franca, kako se je sklonil nad njim ... In ta bratov pogled ga je preganjal, težil mu srce in mu begal duha. Kaj! Ali je mogoče, da Franc ne izve resnice?... In kaj stori potem? Ob tej misli se je spustil Henrik v naslanjač in naslonil glavo v obe dlani. Prišlo mu je na um, da bi pobegnil. Bežati! A kam? Franc ga dohiti, pa če se mu skrije na kraj sveta!... In ravno, ko so ga pritirale te misli, do skrajne meje groze, se je izvršil v njem divji, siloviti preobrat. Zastokal je s hripavim glasom, izdrl mahoma svoje bodalo in ga zasadil globoko v leseno mizno ploščo, kakor da je zabodel z njim svojega brata. Orožje se je treslo dolgo časa s čudnim, ječečim zvenenjem. »Zločinov!« je zaškripal s spačenim obrazom, »zločinov na kupe! Pa bodi tako! V krvi utopim svojo grozo. Stare spomine zadušim z novimi spomini!... Naj se le pojavi moj brat! To bodalo me ga reši na ve- ke! Ona pa in njena hči... naj pogineta. kakor pogine on!« Toda še preden je zaklical, ali bolje, zamislil te besede, je vzdrgetal po vsem životu. To žensko hoče umoriti... in on jo ljubi!... Ljubil jo je vedno ... ljubil jo bo do konca dni! Dolgo sta se borili v Henriku ljubezen in groza, ki sta ga obvladali obe v enaki meri. Naposled pa mu je zaigral na ustnicah smehljaj. Očividno je bil našel pot, kako spraviti grozo z ljubeznijo. Poklical je enega svojih oficirjev in mu dal povelja. Ta ukrep mu je olajšal srce tako, da je lahko večerjal z izbornim tekom. Vrgel se je na posteljo in spal nekaj ur. Okrog pglnoči, to je, nekako ob času, ko je srečal prejšnji večer vojvodo Anžovinskega in njegove pajdaše, je vstal, oborožil se skrbno in se napotil proti ulici Sen - Deni. Ves čas do jutra je stal na straži točno tam, kjer je bil našel sinoči zavetišče pred nepoznanimi pogledi. Za rana sta pridrdrali dve kočiji z oboroženim spremstvom. Vojaki so bi skrbno odstranili s svoje oprem-ke vse vidne znake, ki bi jih bili mogli izdati, da služijo Danvilu. Henrik ie sedel v eno izmed kočii, da ga ne bi kdo opazil, ter mignil oficirju, naj začne svoje delo. (Daiie.) ho n tik vtaknil v to službo. Vsekako zahtevamo, da cestni odbor odda službo cestarjev na dražbi in ue le morebitnim prijateljem cestnih odbornikov. Tu pri nas se dobe ljudje, ki bi le za 10 K in ne 20 K mesečnih delali tako in toliko kot oni od Zabelj-,skega vrha do braniške ceste. Mi stojimo na tem, da za pošte-tjno plačilo tudi pošteno delo. Do sedaj smo bili tihi, od sedaj naprej pa ne odnehamo. Ljudstvo poslušaj in sodi! Za danes dovolj, z Bogom go-jspod župan, do svidenja! Štajersko. V laseh so si. Kot smo že poročali, graškim meščanom ni prav nič ‘ljubo, da so dobili soc. demokratje svojega podžupana. Poročali smo tudi že, da nameravajo prirediti protestno zborovanje, v kateri nameri pa so jih prvotno prehiteli zastopniki uradništva. Minule dni pa je imel tudi nemški »Volksbund« zborovanje na kojem je bila sprejeta resolucija, ki zelo ostro napada zastopnike ttra-dništva, češ, da so se s tem postopanjem nekako odrekli in sami izobčili Iz krogov meščanstva. Soc. demokratje seveda ne bodo dolgo gledali in kmalu bomo doživeli, da se tudi javno oglase. Stvar bo še zanimiva. Dr. Verstovšek sedi v deželnem odboru. Naši klerikalni gg. se vedno hvalijo, da imajo narodnost v zakupu. čudno je pri tem samo, da se doslej Še niso zmenili za slovensko šolsko vprašanje v Mariboru in Studencih. čas je že vendar, da se enkrat spomnijo tudi tega in pokažejo, da niso njihova zagotovila o narodnosti le papirnata, odnosno agitacijsko sredstvo, dr. Karol Verstovšek ima tu lepo in zelo hvaležno priliko, zastaviti vse svoje dežel, odborniške moči v dosego ugodne rešitve slov. zahtev glede šolstva v Mariboru In okolici. Ce tega ne bi storil, bi sama 'po sebi prišla klerikalna narodnost v prav čudno luč. Torej: tudi strankarsko politična taktika more priti tu v poštev. In sicer ne ravno malenkostno. Sodnljska Imenovanja vedno izpadejo pri nas na dobro Nemcem In nemčurjem ter na škodo nam Slovencem. Tudi tu velja: Kakršno je na-fodno zastopstvo, politično, tako se l narodom dela. Opominov In pritožb je bilo že več kot doslej po naših listih. Delajmo na to, da dobimo boljše in odličnejše ter zmožnejše narodne poslance. Kažimo ljudstvu napake današnjega političnega zastopstva in izdajstva, ki Jih vrši sedanje zastopstvo, mesto, da le po (»Slovenskem Narodu« vzdihujemo. Grožnje, s kakršnimi n. pr. zaključuje »Slovenski Narod« v svojem članku, se nam pa zde, čisto odkrito povedano, precej neumestne, ker izzo-jvejo na merodajnih mestih morda smehljaj, težko pa kaj drugega. Zlasti sedaj, dokler leži nad vsem ubijajoči klerikalizem. Take grožnje bodo morda umestne — črez deset let. Gradec. (Mrliče Je oskrunjeval.) Na opetovane opozoritve v časopisih Ije odredilo v torek graško državno pravdništvo preiskavo proti hišniku Steinklauberju patologično - anato-mičnega zavoda. Steinklauber je priznal, da je jemal mrličem iz — ust zobovja, umetna, in plombe, ter vse to prodajal naprej, drugim odjemalcem. Tajil pa je odločno, da bi bil re-jzal lastne kite mrtvih. Steinklauber-ija so seveda takoj aretirali in oddali graškemuu okrožnemu sodišču. Zopet grozen umor razkrit. Mar-jsikomu bo še v spominu vest, ki je Javila novembra 1910 o samomoru 32letne posestniške hčere Ivane Kovačič, doma v Izvanjcih pri Radgoni. ■Našli so jo v nekem gozdu s prerekanim vratom. Sedaj, po več kot treh Setih, pa je znano, da je bila Ivana Kovačič naravnost živalsko zaklana, ptvar Je sledeča: dne 31. oktobra 1910 je šla umorjena Kovačič z vini-(čarja hčerjo Amalijo Kolmanič iz Zogovc v Izvanjce. Vezalo ju je srčno prijateljstvo. Omenjenega dne ste hoteli obe nakupiti lišp za grobove, kajti sledečega dne je bil praznik vseli mrtvih. Pred Izvanjci ste morali skozi gozd. Nek delavec je srečal Amalijo Kolmanič, ki je bila vsa prepadena ter mu rekla, da je Kovačičeva par minut poprej stopila s poti v goščo, koder si je — prerezala vrat. Delavec je našel -Kovačičevo umirajočo. Na umor nihče ni mislil, pa kmalu za tem, ko so zaprli stare-Iga Kolmaniča, ženo in sina, ki so na jsumu, da so novembra 1909 umorili iriničarja Vezjaka (o čemur smo že ani obširno poročali), so vstale go-rorice, da Je tudi Amalija Kolmanič umorila Ivano Kovačičevo, ker so se Kolmaniči najbrže bali, da Kovači-jčeva ve kaj o umoru Vezjakovem. Amalija Kolmanič je imela tudi od onega dne baje opetovano večje (vsote denarja, kar je sum le podkrepilo. Vrhu vsega govore ljudje, da ste imeli Amalija Kolmanič in Ivana Kovačič perverzno ljubavno razmer- je. Radi vsega že navedenega, je orožništvo postaje Sv, Anton v Slovenskih Goricah prijelo Amalijo Kolmanič in jo oddalo okrožnemu sodišču v Mariboru. Zadnje čase Je bila Amalija Kolmanič v Vertičah in zločin odločno zanikava. Goriško. Kako skrbi mestna uprava za naše ulice. Brezbrižnost goriške mestne uprave ni znana samo v ožjih krogih srečnih prebivalcev, ki čepijo v blatu te dolgočasne vasi. Ko nastane n. pr. nova ulica, ni mestni upravi nič do tega, Če so napisi ulic nabiti na hišah. Kaj še! Pošta ( ki ima pohvale vredne uslužbence) izgublja pisma in ko se človek pritoži čez ta nered, mu lepo odgovore: Kako naj ve pošta za ulico, če ni nikjer napisa in številke! Prav! Toda kdo je kriv temu neredu? Ali niso morebiti to tisti mestni očetje, ki uživajo od podžganih mladičev izraze simpatij? Pa ni tako samo z napisi. Tudi luči nimajo še marskatere ulice. Stanovalci prosijo in moledujejo od Petra in Pavla, slednjič jim pa pove Pilat: pojdite tja in tja in vložite prošnjo. Ta se valja nekoliko let po zaprašenih predalih in še predno preide določena doba, zakurijo ž njo na zimo peč. Koliko časa misli goriška mestna uprava tako nesramno pometati z našimi ljudmi, katerim se ne sme muditi, ko Je treba stresti v žep davkarije vseh vrst dohodnine?! Ali se bodo že kmalu uresničile prerokove besede, da se bodo mestni očetje lotili še pred tem iskanja zlate žile v Kornu? Doslej smo samo prosili, ker pa vidimo, da prošnje ne izdajo dandanes nič več, bomo začeli s pritožbami. Mestna uprava ni obremenjena samo s tem grehom; tekom časa smo jih našteli že na stotine. In skrajni čas Je, da se ta komedija uredi! Ulice v našem mestu, naj vendar dobijo potrebne luči, da ne bo imel vsak malopridnež toliko korajže za napadanje pasantov v nočnih urah. če Že ni policije, naj se postavi vsaj kandelabre! Po avtentičnih poročilih se sestane goriški zbor dne 3. februarja (v torek) in ne že koncem tega meseca, kakor se je poprej govorilo. Plesni venček priredi »Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici v soboto dne 31. januarja 1914 v salonu Batjel. Začetek ob polu 9. zvečer. Pri plesu svira godba na lok. Med plesom prosta zabava, šaljiva pošta in šaljivo srečkanje. K tnnogobrolnl udeležbi uljudno vabi odbor. Združeni odbori gorlšklh narodnih društev priredijo v soboto 7. februarja v vseh prostorih Trgovskega doma v korist naše edine obrambne organizacije, v korist Člrll-Meto-dove družbe velik ples. Predpriprave za ples so v polnem teku in upati moremo, da bo ples v korist CMD. ena najlepših pustnih prireditev Slovencev v Gorici. — Apeliramo na vse svoje sile, da prinese ples kar največ dohodkov naši družbi, da omogoči čisti dobiček plesa razširjenje Narodne šole na Blančah, da pa bodo tudi položeni prvi kamni za prepotrebno slovensko šolo v Tržiču. Goriški Slovenci, v soboto 7. februarja vsi na delo za Clrll-Metodovo družbo. Dnevni pregled. Princ Wied — albanski knez In — avstrijski davkoplačevalci. Princ Wied v kratkem nastopi svoje za človeštvo nad vse važno mesto: albanski prestol. In s tem nastane velika sreča za avstrijske davkoplačevalce: smeli bodo prispevati v prazne žepe pruskega oficirja v to svrho, da bo s temi denarji pridobival zvestobo albanskih roparjev. In zanimivo je, da avstrijski proračun ne izkazuje nobene takšne postojanke in nihče ni dal avstrijski vladi takšnega denarja na razpolago, dasiravno je znano, da bo ta bagatela znašala 20 milijonov. O tej zadevi se poroča »SI. Nar.« z Dunaja: »Zanimivo in važno stvar je sprožil na koncu današnje seje poslanec Choc. Z ozirom na dejstvo, da namerava Avstrija prispevati z mnogimi milijoni za dis-pozicijski fond princa Wieda, ki bo služil temu čudnemu kralju za to, da si proti gotovemu plačilu pridobi ljubezen in zvestobo svojih bodočih podanikov, je vprašal posl. Choc, odkod pravzaprav vzame naša vlada ta denar. Kdo ji ga je dal na razpolago? Posl. Choc upravičeno žigosa postopanje, ki brez obzira na pravice parlamenta trosi državni denar v nedovoljene svrhe. Od posl. Choca sprožena zadeva bi morala zanimati zlasti one, ki so včeraj pod vodstvom dr. Šušteršiča do konca vztrajali v boju »proti oškodovanju srednjih slojev«. Davčno breme, proti kateremu se je boril dr. Šušteršič znaša 400.000 kron — albanska napitnina pa bo avstrijske davkoplačevalce stala okoli 20 milijonov. Tu bi bila prilika za velke bojevnike! Toda zaman bodemo čakali na nje. Ce bi bilo treba podpisati predlog, naperjen proti razmetavanju avstrijskega denarja albanskim jezuitom in barjaktarjem — potem bodejo baš razni Šušteršiči, baroni Fuchsi in njihovi tovariši — daleč, daleč proč bežali.« Sicer je pa nebroj avstrijskih davkoplačevalcev, ki ji tnje to vseeno in mislijo še naposled, da se s tem vrši zaslužno delo in dobiva pravica na Albanijo. Konzul Prochaska — odlikovan. Menda je odlikovanje najnovejši izraz obsodbe in kazni; drugače si odlikovanj radi slučajev zadnjega časa ne moremo predstavljati. Oficir Reuter, ki je povzročil celo vrsto proti-postavnih dejanj v Saverni, je bil mesto obsojen — odlikovan, menda zato, ker je tolkel prav po prusko po francoskih glavah. Konzul Prochaska. ki je bil skoro povzročil vojno med Srbijo in Avstro-Ogrsko, bi tudi spada! pred sodnijo; toda ne: tudi ta je bil odlikovan, ne sicer od cesarja, zato je bil pa odlikovan od italijanskega kralja z redom italijanske kron. Med tem, ko se odlikovanje Reuterja more razumeti, ni človeka, ki bi razumel, zakaj je bil Prochaska odlikovan. Saj to vendar ni nobena korist za Italijo, če si jc pustil reči, da ima nekaj odrezano. Pa menda ne, da bi bil Prochaska poleg vsega zastopal še italijanske interese s. svojo moško častjo. Skratka, takšnih odlikovanj ne razumemo. Z Brezovice se nam piše o oliki klerikalnih meščanov. Pred nekaj leti so Ljubljančani učili kmeta olike, oziroma so se spotikali nad kmeti, da sc ne znajo spodobno obnašati. Zdaj pa bo kmalu narobe in bomo morali mi kmetje klerikalne meščane učiti, naj se spodobno vedejo. Tako surovega človeka se težko dobi kakor je klerikalec v svoji nadutosti. O tem smo se prepričali preteklo nedeljo na Brezovici. Ko so prišli ljudje od prve maše v gostilno S. k zajtrku, sta bila tam dva eleganta gospoda in z njima ena lepa gospodična. Pili so »Florian« in so bili navsezgodaj že precej nadelani. Kar se eden pridruži v sobo, kjer so sedeli kmetje In je začel prav surovo napadati nekega starega moža. Rekel mu je seveda kar »ti«, ker klerikalec misli, da je kmet nič proti niemu. Stari mož je mestno klerikalno surovino opozoril, da nista krave skup pasla — »elegantni gospod« pa le bil še bolj razburjen in je vpil, da ima več denarja v smeteh nego kmetje v žepu (saj ga ima lahko, ker klerikalci kmete žulijo!). Možje so ostali kljub temu mirni, ker niso vedeli, s kom imajo opravka. (Eni so mislili, da je morda kak boljše oblečen vandro-vec.) In kdo je bil? Bil je baje neki velik gospod po imenu Orehek, menda tajnik neke farške hranilnice. Drugi »gospod«, ko je to videl, je začel svojega prijatelja pred kmeti o-pravičevati, da je pijan, in da naj mu ne zamerijo. Potem se Je tudi sam predstavil in Je rekel, da je Gostinčarjev sin. Na to sta oba gospoda po gostilni kričala: Živio Gostinčar. Gostinčar mora zmagati! — To je gotovo lepa klerikalna omika. V Ljubljani se rede klerikalci z ljudskim denarjem, da potem pijan* po deželi naše kmete žalijo. Ob volitvah pa se delajo prijatelje ljudstva. »Galantni gospod« Orehek, ki je žalil naše kmete na Brezovici in katerega je pred njimi opravičeval Gostinčarjev sin, češ da Je pijan, je tudi krajni šolski nadzornik v Spodnji šiški, kakor smo čuli. Kar se tiče njegovega delovanja v Sp. Šiški omenjamo samo. da so ga tam ze skoraj da ne iz vseh gostiln že ven vrgli. Da se Orehek kot krajni šolski nadzornik obnaša tako, kakor smo v tej In v prejšnji notici povedali, le za njega kot klerikalca čast in ponos. Milijonarja so odpeljali. S silo so odpeljali policijski uradniki večkratnega milijonarja Klemensovskega iz Varšave na željo njegovih sorodnikov, ki so se bali, da ne bi zapustil svojega premoženja svoji soprogi, ki je bila pri njemu Kosp01~/”].a,,In zakonskima otrokoma. Najbrže so ga odpeljali v sanatorij za bolnike na živcih. Maščevanje obsojenega vojaka. Neki vojak iz Adena, ki je bil obsojen na 14dnevni zapor, je ustrelil polkovnika in oficirja 109. indijskega pp-hotnega polka, ki je bil tam nasta-njen. Ponesrečen letalec. Na letališču Schleissheim v Monakovem je podčastnik Schvveisser iz Norimberka padel iz višine 35 metrov na zemljo In se takoj ubil. Cerkev Je zgorela. Metodistov-sko cerkev v Rigens Gade v Kodanju je požar popolnoma uničil. Ogenj je nastal ponoči v napravah za toplovod. Kmalu je bilo vse poslopje v plamenih. Streha se je udrla v cerkev, kmalu nato se je porušil zvonik. 28 otrok, ki so bili v stranskem poslopju v otroškem domu, so rešili. Požarna bramba se je morala omejiti na to, da je varovala v bližini se nahajajoče mornariško skladišče, v katerem se je že vnelo sukno. Ta ogenj se je posrečilo zadušiti. Ponarejalka denarja. V nekem dunajskem hotelu je aretirala policija fino damo, ki se imenuje Olga Kram-mer. Sumijo jo, da Je izdala v mnogih mestih po Nižje in Zgornjem Avstrijskem ter po Štajerskem ponarejene bankovce. Policija je dognala, da je aretiranka identična z Elizabeto Hanusovo, rojeno v Budimpešti in že dostikrat kaznovano zaradi tatvine. Aretiranka se je izdajala tudi za grofico Festetics in je kradla denar kavalirjem v BudimpeštLin na Dunaju. Temna zgodba. Te dni se je izvršila v Monakovem senzacijonalna tatvina dragocenosti in kinča. V nekem tamošnjem hotelu je stanoval že dalj časa neki angleški zakonski par, ki je ime! pri sebi dragocenosti in kinča za pol miljona mark. Zakonskima se je zdelo precej sumljivo, da sta hodila za njima na potovanju dva gospoda, ki sta vedno najela stanovanje bodisi v istem hotelu kakor onadva sama ali pa v kakem bližnjem. Dne 18. t. m. sta imenovana zakonska ovadila slučaj tamošnji policiji. Eden izmed ouili dveh gospodov se Je naselil v istem hotelu kakor onadva, drugi gospod pa v hotelu prvemu ravno nasproti. Policija je uvedla hišno preiskavo. V sobi onega gospoda, ki se je naselil v istem hotelu, kakor angleški par, so našli velikansko kačo. s katero sta hotela tujca Angleža oropati. Oba hotelska tatova sta menila ponoči vlomiti s kačo v sobo Angležev, ta dva prestrašiti in nato ukrasti kinč in dragocenosti. Oba aretiranca, v katerih so spoznali že dolgo iskana mednarodna hotelska tatova, sta Šveda. človekoljubno dejanje porotnikov. Kakor se iz Frankfurta ob Meni poroča, so porotniki v Hopfovem procesu sklenili, da dado vse dijete tega procesa tretji ženi Hopfovi, ki živi vsled zastrupljenja v zelo težkih razmerah. Ljubljana, — »Iz malega raste veliko« to je bilo vedno naše geslo. Jutri prvič izide »Bodeča Neža«. Iz prvUi malih začetkov se bo »Neža« razvila v vedno večjo. Zato pričakujemo, da jo bodo vsi z veseljem pozdravili — fn pokupili. — Prva številka »Bodeče Neže« izide samo na štirih straneh radi preobilega dela, ki ga ima tiskarna izvršiti v teh dneh. Naj blagovolijo čitatelji nekoliko potrpeti. Gledali bomo, da bodo izhajale prihodnje številke vsaj na 6. straneh. Prijatelji — razširjajte edini humoristični slovenski list »Bodečo Nežo«. — Prilogo »Bodečo Neža« pošljemo jutri vsem našim naročnikom na ogled. Upamo, da jo večina či-tateljev Dneva naroči, ker je znesek za ilustriran list res malenkosten — in ker je tudi cena »Dnevu« nizka. Prav prijazno tudi prosimo vse nam naklonjene čitatelje, da podpirajo »Bodečo Nežo« s humorističnimi doneski in da nam naznanjajo dogodke, ki naj jih »Bodeča Neža« ljubeznivo opika. — Kdor pa hoče, da mu ostane »Neža« zvesta naj jo takoj naroči in pošlje vsaj s februarijem tudi naročnino. — Da se ne bo »Slovenec« uje-dal, inu povemo, da smo dobili vse dopise glede šolskih maš na ljudskih šolah Iz vrst starlšev. Ker pustimo, da v našem listu pridejo do besede vsi, ki žele javno govoriti, zato ni treba nikomur očitati, da ni porabil svojega vpliva. Po »Slovenčevem« načinu bi tudi mi lahko gosp. prelata Kalana delali odgovornega za res umazano pisanje »Slovenca«. Ugovori proti šolski maši so bili tako tehtni in važni, da se jih bo moralo vpoštevati. V tem so tudi klerikalni starši našega mnenja. — Deželni zbor In učiteljske plače. 5. februarja se snide kranjski deželni zbor. Ker bo na Dunaju finančni načrt te dni sankcioniran in dobe dežele kmalu nakazan prebitek iz kavka na žganje in drugo, prejme tudi Kranjska dežela svoj poldrugi milijon ali še več kron. Vlada bi morala čuvati sedaj nad tem, da bi kranjski klerikalni deželni zbor pod njenim nadzorstvom in kontrolo porabil del tega prebitka za reguliranje učiteljskih plač, ki so skoro že po vseh drugih kronovinah že regulirane. Ali pa naj vlada stvar sama v roke vzame in izvrši, saj dokler bodo na Kranjskem klerikalci, na krmilu, je skoraj izključeno, da bi kranjsko učiteljstvo piišlo do zboljšanja svojih beraških plač, ko imajo že albanski učitelji od Avstrije boljše plače za — divjake! — Klerikalni ples v Unionu. Zavedni Slovenci smo zelo radovedni, kdo iz naprednjakov se bode "teinu plesu odzval, eer se podal med klerikalce v »Union«? Katera zgubljena duša se bode hotela s klerikalnimi plesalci temu plesu tako pomešati, kakor se pomešajo n. pr. v »Družabnem klubu«. Ali so naprednjak' že pozabili, koliko krivic so jim klerikalci prizadejali? Ali je nežni spol tudi že pozabil, kaj vse je «Slove« nec« o njem pisal? Ko je imenoval za časa g. Hribarjeve izvolitve, sprevod Barnum & Beiley. Kako je sramotil Slovenke pred celim svetom! Ali je res že vse pozabljeno? Resnično zaveden Slovenec in Slovenka se ne bodeta na tem plesu s klerikalci družila. Dobro nam je znano, da se mladi svet rad razveseli, toda od takega plesa, na klerikalni podlagi, se lahko izostane. Priredite vendar rajše C. M. ples v Mestnem domu za _ srednje in nižje sloje! Domovina vam bode hvaležna in zabava na njih odkritosrčna. Klerikalci se bodo po plesu iz nas norčevali, ter nas potem skupno s Švabi, obrekovali in tožili. Denite roko na srce, premislite vse krivice, prižadete od klerikalnih hijen, ter recite potem: Ne, srce in moja vest mi ne dopuščata s klerikalci družiti se. Kakor je rekel nekoč požlindrani Janez, da z naprednjaki noče niti pri eni mizi skupno sedeti. Tako tudi mi s klerikalci ne moremo plesati skupaj. Ta ples so limanice za meščane. Kdor Je ponosen slovenski meščan ne pojde med klerikalce! Klerikalci naj si pripeljejo v »Union, svoje Marijine device, če pa istih ni dovolj, naj pripeljejo pctein še nune, kakor so jih svoj čas na volišče! Saj na katoliški podlagi je vse dovoljeno!!! — Zavedni Slovenci. — Ljubljanska državna policija je drag kor, in če bi se policijski kori merili in kvalificirali po tisočakih, ki mesta in državo stanejo, bi moral? ljubljanska državna policija zavzemati jedno prvih vrst. Tako je pa ravno narobe: Je prokleto draga, pa pod ničlo. Gospodje od vodstva se samo na globe razumejo pa na čez-tarifno zaračunavanje inšpekcijskih pristojbin. Gospodje druge stroke niso tudi podkovani v policijski praktični stroki in morda niti cestno-po-licijskega reda ne znajo na pamet. Teorija za nič — praksa za nič! Dar na dan se tnnože pritožbe iz javnosti, da je ljubljanska državna policija pač zelo draga, drugače pa polna napak. V Ljubljani potrebujemo policije, ki kaj zna in razume, ne pa le šikanirati ljudi in diktirati globe, na ulici pa svetlikati s pikelhavbami od katerih nima prebivalstvo nobene koristi! Punktum! t- Besedilo operete »Poljska kri« in opere »Rigoletto« se dobi v hrvaškem jeziku v Češarkov! trafiki po 30 v. Zaradi boljšega razumevanja petega besedila naj bi si vsakdo tako besedilo nabavil. Besedili se bosta dobili tudi zvečer 27. in 28. t. m. v gledališki blagajni. — Opereta razprodana. »Poljska kri« je že več dni razprodana in ni dobiti nobenega prostora. Za opero »Rigoletto« pa so na razpolago le še 3 lože in nekaj galerijskih sedežev. — Zveza dramatičnih društev je imela v sredo zelo važno sejo, ki je trajala dve uri. Svoj pristop je javilo zopet 7 društev. Ponudbe za tisk »Talije« so poslale štiri slovenske tiskarne. Delo se odda najnižjl ponudnici In. obenem najugodnejši tiskarni. Izda se poziv za pristop usta-novnikov in podpornikov. Društva naj se priglasijo čim preje! Pravila dobe pri tajniku, g. prof. Jos. Ber-cetu, licej. —- Iz pisarne slovenskega gledališča. O vprašanjih, tičočih se uprizoritev, Izposojevanja iger, solo-pri-zorov, posameznih vlog in kostumov obrača naj se slavno občinstvo na »Slov. dramatično društvo« oziroma »Zvezo slov. dramatičnih društev« v Ljubljani, ker vodstvo slovenskega gledališča ni kompetentno, odločevati v teh zadevah. — Slovensko gledališče: V nedeljo, 25. januarja se vprizori, prvič v tej sezoni velezabavna vojaška burka »Tretji eskadron«. Omenjena burka se je igrala na dunajskem Rai-mundovem gledališču nad 200krat s sijajnim vspehom in je bila sezonski »Schlager« na vseh večjih gledališčih. Burka je prepletena s pristnimi vojaškimi dovtipi. Nad vse komična sta prizora, takozvani »Rapport« In pa ekserciranze rekrutov. Tudi drugače vsebuje igra polno komičnih' zapletljajev in kdor se želi pošteno nasmejati, pride na svoj račun. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe, ki igra rezkega huzarskega tako-zvanega paprika-ritmojstra, Skrbin-šk nad vse komičnega bivšega trgovca s prašiči, dalje g. Grom in Drenovec nadporočnik in poročnik, g. Borštnik huzarskega polkovnika. Damske vloge so vrokah ggč. Wln-trove, Juvanove, Gjorgjevičeve in Bukšekove. Režijo vodi g. Povhe. Začetek zvečer ob polu 8., konec 8. url. —- Deželno gledališče. Opozarjamo naše občinstvo na burko »Na letovišču«, katera je imela preteče- no nedeljo pri premieri toliko uspeha. Predstava se ponavlja popoldne ob znižanih cenah. Zvečer »Tretji eskadron«. —- »Prevodi Iz svetovne književnosti«. Sestanek o tem vprašanju, ki je bil napovedan za danes soboto (v »Matici Slovenski«), se bo vršil šele v pondeljek, dne 26. januarja ob 6. uri zvečer. — Dr. Gallatia umrl. Dr. Oal-latia je umrl kot žrtev svojega poklica. Pri neki operaciji si je zastiu-pil kri, nakar so morali na njegovi desni roki izvršiti težko operacijo. Posledice te operacije so bile komplikacije in smrt Dr- Gallatia je hiral več tednov, v sanatoriju je ležal 8 dni. Pokojnik je bil eden najbolj znanih in obiskanih ljubljanskih zdravnikov in plemenitega srca. Ako so ga reveži vprašali za plačilo, je odgovarjal: »Bodo že drugi plačali, če me rabite, le pokličite me, bom pišel tudi na dom.« Blag mu spomini (»S.«) — Umrl je včeraj zvečer ob 8. Anton Novak, posestnik in gostilničar. Pogreb ranjkega bo jutri, v nedeljo ob 3. uri popoldne. Lahka mu zemljica! — Občni zbor »Splošnega ženskega društva« bo v nedeljo 25. t. m. ob 5. popoldne v društvenih prostorih na Rimski cesti 9. Dnevni red: Nagovor predsednice, poročila tajnice, blagajničarice in knjižničarke. Volitev odbora. Slučajnosti. Ker se posebna vabila niso razpošiljala, prosi odbor tem potom, da se članice gotovo udeleže svojega občnega zbora. — »Narodna Čitalnica v Ljubljani« ima svoj redni občni zbor v nedeljo, diie 1. svečana t. 1. ob 11. uri dopoldne v društvenih prostorih z običajnim vzporedom. C. gg. člane uljudno vabi na mnogobrojno udeležbo odbor. — Občni zbor društva c. kr. geometrov se vrši v nedeljo dne 1. februarja t 1. ob 10, dopoldne v restavraciji pri »Roži« z običajnim dnevnim redom. Prijatelji društva dobro došli. —■ »Na grobiščih prirode«. Sinoči je predaval na poziv Akademije v Mestnem domu naš mladi naravoslovec, prof. Pavel Grošelj. Zanimiva tema je privabila na predavanje dobršno število poslušalcev, ki so predavatelju sledili z velikim zanimanjem. Skioptične slike so predavatelju pripomogle do popolnega uspeha, za katerega se mu je publika ua koncu predavanja primerno zahvalila. .7- Telovadno društvo »Sokol II.« Z »IS t.anl ima svoj redni občni zbor čnn nh ,d,Vk 25- Prosinca 1914 to- Ktilni^-i uri dopoldne v go- stilniških prostorih g. br. Kavčiča na I rivozu. Spored: 1. Nagovor staroste. 2. PoroCllo tajnika. 3. PoroCIlO blagajnika. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo o proračunu za leto 1914. 6. Poročilo načelni-kf- 7- Poročilo jezdnega odseka. 8. horn°r°K\ Predlogi. 9. Volitev a) od- »Sokolske nne^Snkof °,bčnev zHbo,re gatov za občne tu čt i6" Sokolske Zveze" z.b0ore »Slovenske članov. 11. Raznoterosti. Pre5emanie M°8 H društva" »pokol ci. ki imajo čiste nameni A* POe1m' rakajo v boj. To je za ohmi^”,0 ko‘ kakor je Trst, potrebno. Kako^S’ htevamo, da Je red izven našega naroda, tako in predvsem moramo zahtevati, da je red v narodu. X. veliki Ciril Metodov ples v Trstu bode imel na vzporedu med drugim tudi veliki šaliivi srečolov, z mnogimi dobitki. Da bode dobitkov temveč in paviljon z jestvinami tembolj založeni, sprejemati blagohotne darove za srečolov, kakor tudi za buffett ge. Zinka dr. RybaFova ulica Valdirivo št. 11 in Roža dr. Orego-rinova ulica G. Gaiatti št. 18. kamor naj se blagovoli dostavljati vse darove. Med tržaškimi Slovenci se govori. da ob Ciril Metodovem plesu, ki se bode vršil dne 7. februarja ne izide več, kakor doslej običajno šaljivi list »Škrat« ali »Ljudsko štetje«, »Mihec in Jakec« ali »Brivec« ali kakorkoli je že bil ta šaljivec naslovljen, temveč, da se pripravlja neka brošura resne, narodno obrambne vsebine. Če ta govorica odgovarja resnici, potem moramo to misel z veseljem pozdravljati in bodemo po takem zanimivem listu prav pridno segali. Ples šentjakobske mladine. Na letošnji odbor za prireditev tega plesa samo eno vprašanje: Kaj je s položitvijo javnega računa o zadnjem plesu šentj. mladine, ki se je vršil pred dvema letoma? — Koliko je bilo čistega dobička, kako se je ta dobiček razdelil itd. — Potrebno je, da javnost to izve, sicer se samo po sebi razume, da bomo naši mladini odsvetovali, udeležiti se teh plesov. — Torej hitro, t. j. še pred letošnjim plesom z računi na dan, — da ne bomo prepozno tožili, da se je ta sicer koristna prireditev — 75% čistega dobička dobi šentjakobska C. M. podružnica — slabo obnesla. Mandolinističtia skupina »Viktor Parma« priredi danes od 9. zvečer do 4. ziutraj v veliki dvorani N. D. O. v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 2, I., plesni venček. Na vsporedu so poleg drugih običajnih točk tudi šaljiva pošta in šaljiva tombola z lepimi dobitki. Vstopnina: za gospode 1 K, za dame 50 vin. Maskam je vstop dovoljen. Tržaško kolesarsko društ. »Balkan« v Trstu sklicuje za v nedeljo, 25. februarja t. 1. ob 4. uri popoldne v dvorani Del. kons. društva pri Sv. Jakobu svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Ako bi ne bilo zadostno število članov oz. ako bi ne bil sklepčen občni zbor ob 4. uri popo., vrši se isti glasom društvenih pravil pol ure pozneje ob vsakem številu članov. Po občnem zboru vrši se plesni venček z različnimi iznenadenji. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pevsko društvo »Trst« priredi danes zvečr ob pol 9, uri alarmiran plesni venček v olepšani dvorani v Narodnem domu. Plesali se bodo vsi moderni plesi med temi tudi vijolični, kotilijon valček pod sprenim vodstvom plesovodje g. prof. Umeka. Vstopnina znaša za gospode I K, za dame 50 vin. zat člane in dijake polovico. Ker bode plesni venček nudil obilo zabave vabi najtiljudneje k obilni udeležbi odbor. lajnovejša telefonska in brzojavna L 9 .■> 1 ‘‘-Ve H PARLAMENT. Dunaj, 23. januarja. Parlament je Imel danes zopet miren dan. Obravnavala se je službena pragmatika državnih učiteljev, ki je bila po daljši debati tudi sprejeta. Potem je bilo obravnavano poročilo gospodarskega odseka o živinski porabi in poročilo tudi sprejeto. Nato je bila seja zaključena in prihodnja seja določena za prihodnji četrtek.^ Proračunski odsek je sklican za torek. Češko - nemška pogajanja. Dunaj, 23. januarja. Nova češko-nemška pogajanja so se danes zopet začela. Dopoldne so se sešli zastopniki čeških strank, katerim so se pridružili tudi zastopniki narodnih socl-alcev. Ministrski predsednik je predložil ves vladni material, tičoč se predlog o uporabi jezika pri deželnih in avtonomnih uradih. Konferenca je imela informativen značaj. Kar se zastopnikov tiče, so molčali tako češki kakor nemški. Kar se pa čeških zastopnikov samih tiče, je že sedaj gotovo, da jih predloge niso zadovoljile. Prihodnje dni bodo predloge prerešetane, potem podajo stranke svoje mnenje. Vladna predloga o ureditvi Jezikovnega vprašanja v Pragi je Izdelana zopet na škodo Cehov in ravno tako tudi predloga o volilni reformi ne zadovoljuje Cehov. ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA in Češke stranke. Dunaj, 23. januarja. Voditelji čeških zastopnikov so grofu Stiirgkhu predlagali, da naj k pogajanjem povabi tudi češke soc. demokrate, klerikalce In realiste. Grof Stiirgkh Je pa na to Izjavil, da proti soc. demokra-om sam nima ničesar, samo nemški zastopniki bi s tem ne bili zadovolj- ni. Meritorna pogajanja se prično v februarju. SPORAZUM MED PAŠlCEM IN MLADORADIKALCI. Belgrad, 23. januarja. Kakor se poroča, se je med Pašičem in mlado-radikalcl popolnoma dosegel sporazum. ORIENTALNE ŽELEZNICE. Belgrad, 23. januarja. V prihodnjih dneh se poda komisija na Dunaj, da uredi vprašanje orientalskih železnic. Vprašanje se reši v smislu francoskega predloga, ki je zadovoljil tudi Dunaj. Odgovorni urednik Radivo. Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Mali oglasi. Mesečna soba, v prvem nadstropju, razgled na ulico, je takoj za oddati. Stari trg 28. 1459-3 Maskaradna obleka (ciganka) dobro ohranjena se proda. Marije Terezije cesta7. I. KORESPONDENCA. Dva inteligentna gospoda želita korespondence z dvema naivnima gospicama. Prednost črnaloske. Go-spice naj se blagohotno obrnejo na naslove: »Tango in Atila«, oboje poštno ležeče, Ljubljana. 1475-1 o t K Ce belite najboljši in na j novejši šivalni stroj s pismeno lOletuo garancijo. Oglejte sl pred nakupom specialno trgovino PFAFF tvrdke 1GN. TOM I.jnbljuna, Modna ul. št. 7. (zraven sAdnlje). — Pridne zastopnike sprejmem. — f Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem tožno vest o smrti n a Sega iskreuoljublje-nega soproga, očeta, gospoda Anton Novaka posestnika in gostilničarja ki je včeraj ob 8. uri zvečer, previden s svetimi zakramenti, v starosti 48 let mirno in vdano v Gospodu zaspal. Truplo preblagega pokojnika se bode v nedeljo, dne 25. januarja ob 8. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiito žalosti, Rimska cesta št 19 prepeljalo k Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maše zaduSniee se bodo služile v raznih cerkvah. V Ljubljani, dne 23. jan. 1914. Frančiška Novak, soproga. Tončka Novak, hči. Pavel Novak, sin. I. pogrebni zavod Josip Turk. I 52©Ja.T7-a,la,- Za vse blage izkaze sočutja povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, iskrenoljub-ljenega soproga, očeta in brata, gospoda Vilibald Zupančiča šolskega svetnika, c. kr. profesorja v pok. in okrajnega šolskega nadzornika kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo blagega pokojnika izrekamo vsem sorodnikom in prijateljem svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 24. jan. 1914. Žalujoča rod’>ina. Mednarodno spedicijsko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. TJfBteunovlj eno 137@. Telefon štev. ©O. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c, kr glavnega carinskega urada v Ljubljani, — Redni nabiralni promet na vse strani — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport ir . • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . ■ . • . Pisarna v mestu: Selenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. E 617/13 Dražbeni oklic. Prodado se dne 26. januarja 1914 in naslednje dni dopoldne ob 9. uri v Kranju na javni dražbi: Vel ka zaloga usnja, čevljev In vsakovrstne čevljarske potrebščine. Ces. kr. okrajna sodnija Kranj, oddelek HL, dne 22. januarja 1914. Konfekcija : za moške, ženske in otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke R. MIKLAUC ------- »Pri Škofu" 31 Ljubljana -— Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica. : I'ceeten cddelels: v prvem nadstropju. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Mladi prešle sezije se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-. ’ . Žanih cenah. . ’ . ’ Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. v — - —J 5w:t:- ». -ic«:• ■ »!«'*» SANATOHUM • EMONA ZA-NOTRANJE ■ IN' KTRlJRGlCNE • BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGAUL1CA- 4 SEF-zu?/?.'NK.praMARKJ DR FR.DERGANC 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5*50 K, na mesec 1*90 K. »Bodeča Neža" se pa more naročati tudi sama za se brez »Dnev letno 4 K, polletno 2 K, četrtletno 1 K. Da bo „Bodeča Neža" postala vredna svojega Imena in da bo v« stavljeno ji zadačo, prosimo vse vesele in poštene Slovence križem naše d poročajo o vsem in vselej, kar je treba bičati, da pa tudi s svojim hun menda še nekaj v teh žalostnih časih med Slovenci, pripomorejo listu d< polnosti. Kupujte, naročajte »Bodečo Nežo“, širite jo med ljudstvom! Tnserirajte v „Bodeči Ke*t“, ker bodo tl 'msernti najuspesneji tudi Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, m |— perilo in vsako ■ “ modno blago. Solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Sta; i trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: in rojstni opravi :: Pozor! DPozor! 50.000 parov čevljev, 4 pare čevljev za samo K 9’—. Radi plačilnih težkoč več velikih tovarn se mi je naročilo prodati veliko množino čevljev nizko pod izdelovalno ceno. Prodam zato vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih, galoširane z močno zbitimi podplati, usnje elegantno in najnovejša oblika. Velikost v cm ali številka. Vsi 4 pari stanejo samo K 9’—. Razpošilja po povzetju. Zamenjava dovoljena, tudi denar nazaj. N. DYM, Krakov 28, Šw. Stanislava 2. ■ ■ - pomočnik (mešač — Mischer) dober, zanesljiv in trezen delavec se sprejme v pekarni Avg. Jenko, tu, Marije Terezije cesta št. 7. Predstavi se od 1.—2. vsak popoldan. Pristna vina! Rudeče • . . . . • . . . K 28*— črno ••••••••••• » 34 beli borgundec.......40-— za 100 1 brez soda, postaja Pazin. — Pristno, izvrstno jabolčno vino po K 18*— iz Ptuja. Preizkušnja in uzorci pri zastopniku gospodu Frančiškanska ulica štev. 6. Zaradi velike zaloge se ta izvrstna, pristna vina prodajajo po tej ceni samo ta mesec. Za izdelovanje po ca.100.000 bukovih pragov na leto v Bosni. ——■■■■■■■■■itt————irrffnrr——1————rrirw V nedeljo, dne 25. januarja 11. izide prva številka gl! Bodeče Neže ! posodi poštenemu človeku za tri leta 200—500 K proti dobremu poroštvu in 6 7°/„ obrestmi. Cenjene dopise pod „N u j n o“ na »Prvo nnončno pisarno. Stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje in kleti se odda takoj v Zeleni jami št. 70. Stanovanje je najbolj pripravno za kakega železničarja. Natančneje se poizve pri Anton Bocu, Selenbnrgova ulica. Pozor lovcli edinega slovenskega humorističnega Usta kot stalna nedeljska prUoga »DNEVA0. Sedanji čas, ko vlada breznarodni klerikalizem, ko bijejo s pestmi od vseh strani Slovencem v obraz, ko nimamo na rodni zemlji skoro nobenih pravic, ko je čas zagrizen in strupen, ne more izhajati brez humorističnega lista, ki pa ne bode samo šaljiv, ampak tudi zbadljiv na vse strani. Vsi dobri ljudje bodo z veseljem pozdravili ta novi list, zlobni in hndobni pa se ga bodo bali, ker ne bo prizanesel nobenemu, ne najvišjemu in ne najnižjemu. „Bodeča Neža" bo šiba sedanjega časa in vladajočih razmer, zato ne sme btti poštenega Slovenca, ki bi ne bral »Bodeče Neže". Da jo pa more brati vsak in tudi najrevnejši, smo nastavili ceno posamezni številki, ki se bo prodajala po vseh tobakarnah, kjer se prodaja »Dan*, na samo 6 vinarjev. vse leto z »Dne- vom Tako ceno ni bil še nobčn slovenski šaljivi list. Za ljubljanske naročnike »Dneva" smo nastavili sledeče cene: za ^ vred 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5”— K, na mesec 1*70 K. Za zunanje naročnike »Dneva" veljajo sledeče cene: Za vse leto z »Dnevom* vred leta 11 K, za četrt leta 5*50 K, na mesec 1*90 K. more naročati tudi sama za se brez »Dneva* in stane eelo-1 K. postala vredna svojega imena in da bo vestno izpolnjevala vse vesele in poštene Slovence križem naše domovine, da nam kar je treba bičati, da pa tudi s svojim humorjem, ki ga je časih med Slovenci, pripomorejo listu do vseehranske po- Tiled nizkih MO. Upravništvo »Bodeče Neže' s Najboljši sveži s Strychnln sa lisice i. t. d. se dobi v drogeriji ANT. KANC, Ljubljana, Zidovska ulica 1- Lasne kite najfinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase In brado »Nerll* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade ln druge potrebščine za maskiranje, vse pa zelo zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli brivec In lasni čar Ljubljana, Pod Trančo št. 1, (vogal Mestnega in Starega trgi). Izdeluje um lasiritaraka dela solidno in okus ao. Kupuje zmešane in rezane ženske lase. Skozi več let se išče zanesljiv akordant ali pa tudi večje part tesačev. Pojasnila daje Fran Tomz, lesni trgovec v Ljubljani. Julius Meinl, uvoz kave priredi dne 23., 24. januarja 1914 v svoji filialki Ljubljana šetatoiova nlica Stav. 7 »Učiteljska tiskarna 4 v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo se priporoča slavnim posojilnicam, hranilnicam k* drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila v tisk v F. K. KAISER, puškar, Ljubliana, Želenbiirgova ■ulica, žrteTr. ©-Velika zaloga pušk, samokresov, pištol In lovskih priprav. Topič „SALUT“. ■ Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika. Umetalni ogenj. Ceniki zastonj in franko. ter Vas k temu uljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako veselilo, če privedete znance s seboj. — Ob devetih zjutraj se bodo zastonj dajale poskušnje le odraslim. in vseh drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah-_________________________ rit. P. ZAJEC, IijmbiInna, Stari trg». Največja tovarniška zaloga najsolidnejših gramofonov in plošč. Plošče Columbia, Favorite, Odcon, Premier avstr, družbe ,,Angel" in „Zonophona itd. itd. iionl že od 221 25. iiaprej. 1*30 „ n n ” ” CeaaJlcl Tsiezpl®'433-0' Vsa popravila se izvršujejo tožno ln solidno. Emanuel & Oskar Kraus Trst, Via S. Nicolo štev. 2. Tehnična pisarna. - Uredba popolnih industrijskih naprav vsake VTSte, dalje električne Inči in 'sile. Glavno zastopstvo draždanske tvornice plinovlh motorjev prej Morlc Hille v Draždanih. Najstarejša tvornica motorjev za nafto, sesalni plin, bencin, bencol in plin. Čez 10.000 motorjev v obratu. Sijajne odlike. Strojnica za ope-karnlce vsakovrstni, za ročni obrat in na silo Prve vrste stroji za obdelovanje lesa firme Adolf Aldlnger v ObertOrkhei-mu pri Stuttgartu. Univerzalni stroji za oblanje, krožne Sape, vrtalni in skobeljni (FrSlsmaschi-nen) stroji, stroji za rezanje čepov in za bruSenje. Popolne oprave mlzaratev. Stroji za obdelovanježeleza. Stružni ki, vrtalni stroji, skobeljniki (Frfismaschinen) itd. - Proračuni, ponudbe in tehnične Informacije zastonj In poštnine prosto. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejSlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, • ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšatočimi se vplačili. MAVIJA« Rezervni lomil K 58,461.432*56. — Izplačane odškodnine In aplkallje K 123.257.685*77. v 7. n j o m n «> z Bvnrovol110 —________—_________________ —-------— Viu pojasnila daje Po velikosti drv ga vzajemna zavarovalnica nate države z vseskozi slovansko-narodno spravo, batibn v I* r n s i- Generalno zastopstvo v Ltobllari Čigar pisarne so v lastni bančni hiši Gosposki ulici Št. 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenju|e takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomsk1 tatvin' pod zelo ugodnimi noreji. — Z»b*eva!te orosnek*«.