*t 138.
V^Goriei, dne 28. novembra 1901.
TočaJ XXXI.
Izhaja trikrat aa teden v šestih lzdcnjlli, in sioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutraiije !»• danje opoldne, rečeno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem lotu vred po poŠti pre-jemana  ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto,........13 K 20 4, ali gld. 660
•'" pol leta'. *. . . . V'. -r-» , :^lMri>%*w»».3-3Q_
četrt leta.......3 , 40 „.: ,    ,   1-70
Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upiavništvo v Gosposki ulicj štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskanfi* A. GabrSček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlaue naročnin« . se ne oziramo.-    ,
»PRIMOREC" iz"ht|a neodvirno od «8ooe» vsak. petek in Btane vse leto 3 K 30 h ali gld. 1-60.
c8oča» in «Primorec> se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz ~» Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 51 7 v Gorici v 1 nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravuiStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo  v delokrog uredništva,  naj  se     v.....
upravaištvu.
ajo le
(Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
Vlada in klerikalci.
Tako lepih ča<?ov, kakor jih ima sedaj, Se ni imela vlada med goriškimi Slovenci. Ko je nastopil čas abstinence v rninolem deželnem zboru ter se je bilo pokazalo nekaj eneržije nasproti vladi in preobjestnim Lahom, so bili trenolki, ko so smatrali merodajni vladni cinitelji celo zapoeeto akcijo goriških Slovencev za tako resno, da bi bili končno celo pri volji, vstvariti Slovencem v deželni hiši in na sploh tako pozicijo, ki bi bila, akoprav ne bas taka, kukoršno so hoteli, bržčas pa isti prav blizu. Vlada je pričakovala še energicniših korakov — aH ti so izostali 1 Po svoji stari navadi je vlada le gledala dalje, kako bi se reči obrnile „na bolje*, čakala je in tudi pričakala, — Dr. Gregorčič sedi rad na varnem v svojem stanovanju kot politični predsednik goriških Slovencev, k večjemu še, ali Že tam v nernali zadregi, v dvorani goriške Čitalnice, drugodi pa izgubi vse .dipl o-malstvo* ter je tako neroden in neokreten, kakor kak vaški pastir, ako ga postaviš v gosposko sobo na parket. Dr, Gregorčič, ki noče dati nikdar veljave drugim nazorom nego edinole svojim, je zgubil v oni prvotno resni akciji proti vladi hitro pogum in je ni znal nadaljevati, kamoli skončati. Cas je tekel, in* čas, katerega so proglasili že stari Grki zdravnikom vseh bolečin, je prinesel lek skrbi vlade, katero je imela z abstinenco. Prišel je politični zdravnik — dr. Missia.
Vlada se je oddahnila, tržaški namestnik je bil brez skrbi, dr. Pajer pa se je rogal lepo doma v krogu svojih političnih trabantov goriškim Slovencem. Vlada se ni več brigala za Slovence, iz znanih postulatov se je dr. Pajer norca dela!, — tako pod roko pa se je „karn*flaIo* dr. Gregorčiča v kardinalovi palači. Mož se je udal, zlasti še potem, ko ga je naučil kardinal, kateri je omogočil Lahom par sej brez Slovencev, kako pohlevno treba sedeti v deželnem zboru. Gregorčič se je spreminjal od dne do dne, in ko slednjič že sam sebe ni več poznal, je počil razkol, on pa je postal političen hlapec kardinalov, dr. Pajerja in vlade.
Vlada je bila odslej na čistem s svojimi računi glede političnih razmer v naši deželi. Zagledala je v dr. Gregorčiču trdno oporo prevladi  Lahov nad nami, in zadovoljna je
se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i- kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
„Gorlška TIskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 ir.^ r-„Oglasi,v_«Slov._ knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
«Gor. Tiskarna* A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal,
bila. — Vlada pač še ni nikdar pokaza'a niti najmanjše volje, pomagati primorskim Slovanom, pač pa z vsemi sredstvi, karkoli jih ima na razpolago, vzdržuje na površju premoč Lahov. Pri nas jej je to ti m lažje, ker je našla med Slovenci samimi i z da j i ce svojega rodu, duše, katere so se jej prodali,
Zato pa je Sla vlada v boj tudi sedaj za izdajice in za prodane duše med goriškimi Slovenci. Preprečevala je shode narodno-napredne stranke pod pretvezami za ljubi mir in javni red, na prvo mesto pri volitvah volilnih mož je postavljala klerikalne ali blizu-klerikalne občine, v goriški okolici pa je na priprošnjo dr. Gregorčiča kar odnesla volitve za nastopni teden, ker se mož ni čutil še dosti varnega. Vlada je torej dopustila, da so se v goriški okolici vršile še v nedeljo zaključne gromovite pridige proti napred-njakom, predno je okolica stopila na volišče. V Tolminu pa so bili zastopniki vlade tako strogo »uradni*, da se niti poizvedel! ni moglo, katere občine bodo volile prve in kdaj. Torej vse za klerikalce in vse proti napred-njakom!
Vlada vidi pač v klerikalcih pohlevne rnameluke, kateri jej ne skrivijo niti enega lasu, marveč bodo prepuščali vso usodo deželnega zbora in goriških Slovencev »spret« n i m* rokam Pajerjevim. Naj vodi on goriško-gradiščansko deželo, kakor hoče. Za laški del bo dobro poskrbljeno, ako slovenski propada, pa naj propada, saj se na ta način dežela še najlažje otrese Slovencev, kateri stopajo z mest gospodarjev na mesta hlapcev, na mesta gospodarjev pa Lahi. Vladi ni do toga, da bi si opomogla naša veČina dežele, zato pa je proti našim kandidatom, v katerih vidi prave zastopnike kmetije, ter podpira rajši kandidature a la profesor Berbuč, kater! razume toliko o kmetiji, kolikor razbito kopito furlanske mule.
Zaplenjeno.
To dela pa tirn ložje, ker je dobila med Slovenci samimi v dr. Gregorčiču in njegovih pristaših ljudi, kateri store le tisto, kar jim vlada !n Pajer dovolita, katerim je čast slovenskega naroda in jezika deveta briga in kateri naSega kmeta, kadar obupan potoži, kako mu slabo gre, potolažijo, da mu bo že bolje na onem svetu, na tem svetu pa je dosti, ako pridela za nuncevo bero in za cesarske  davke,   —
Zaplenjeno.
Mi se končno nočemo morda znesti nad vlado radi njenega vtikanja v sedanje volitve, ker to bi obudilo pri njej le posmeh, nam pa bi nič ne hasnilo. Vlada je le dosledna svojemu sistemu, in iz tega se ne gane, dokler ne nastane proti njemu prava zdrava reakcija iz ljudstva samega. Nekako tako reakcijo je duhala v organizaciji na-rodno-napredne stranke, zato pa je nastopila tako kategorično proti njej. AH mi še živimo in se zavedamo položaja. Še žive na Goriškem možje, navdušeni za pravi blagor našega ljudstva, še žive in ti bodo nadaljevali svoje delo, da sterejo prej ali slej — in najboljši up za to je mladina, katera je naša! — z rok goriškega Slovenca oue okove, v katere so ga uklenili Lahi z vlado in Efijalti iz njega lastnega rodu, katerih spomin bodo še pozni rodovi preklinjali.....
Mi pa smo tu in ne udarno se!
Iz govora dr. Tavčarja.
Kakor smo že naznanili, se je oglasil pri utemeljevanju nujnosti predlogov proti kongregacijam v državnem zboru tudi dr, Tavčar, da označi stališče svobodomiselnih zastopnikov slovenskega naroda, katero zavzemajo glede nujnosti onih predlogov,
Rekel je med drugim: »Gospoda moja t Deželo je okužil verski fanatizem, kakoršen je bil celo v srednjem veku redek, in sicer vsled brezmejne nebrzdane agitacije naSe duhovščine — ne izvzemši redovnikov —- ki že leta in leta razburjajo Kranjsko, Spodnji Štajer in pokneženo grofijo Goriško s psovalnimi in hujsksjočimi pridigami.
Ozadje temu je sistem gospodarskega izkoriščanja najpopolnejše vrste. Bojim se, da ni več daleč čas, ko pride trpinčeno ljudstvo do spoznanja, da plačuje svojo konfosijo dražje, kakor mora plačevali vse druge dobrote javnega reda. Prišel bo čas, ko bo o teh resničnih, a prežuloatmh razmerah v tej zbornici spregovoriti odkrito in neustrašno besedo,
Dasi je ta stvar v zvezi s predmetom današnje razprave, so bodem vendar varoval, postati preobširen, ker dobro vem, da je ve-lecenjeno predsedstvo pri takoimenovanih verskih vprašanjih izredno občutljivo, tako da bi me od strani gospoda prezidenta zadel še kak ukor, ako bi postal preobširen, Sicer pa veste, da je nebroj snovi, iz katerih se dajo dandanes najlepša verska čutila brez težav zvariti.
Zapuščam torej ta predmet in se držim tega, da moram pred vsem dokazati nujnost stavljenih predlogov.
Po mojem mnenju so, sodeč s stališča slovenskega naroda, ti predlogi kar mogoče nujni.
Kar se tiče — in s tem prihajam do predloga g. poslanca dr. Erlerja — samostanov, je prav Kranjska, ki jo zastopam tu v državnem zboru, postala takorekoč obljubljena dežela vseh klati-raenihov. Ni čuda i Pri nas imamo stranko, ki je dandanes, v XX. stoletju, izrecno sprejela v svoj program ustanavljanje novih samostanov, ki je v svojem programu izrecno izjavila, da ne pozna vzvi-šenejšega, idealnejšega življenja, kakor je samostansko življenje, dasi zelo dvomim, da bi bili poglavarji stranke zadovoljni, ako bi se
Quo vadis?
Roman.
Poljski Bpisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
In odslej* je zahajal fcjekaj vsaki dan in vsaki dan so prihajale za njim večje množice. Zdelo se je, da se iz vsake mučeniške šoke rodč novi spoznavale? in da vsaki stok na pozorišču »dmeva v tisočerih prsih. Cesar je plaval v krvi. Rim in ves paganski svet je norel. Toda vsi oni, ki so bili že siti zločinov in zno-relosti, vsi ti, po katerih so drugi teptali z nogami, katerih življenje je bilo zgolj trpljenje in zatiranje, vsi, ki so bili otožni, vsi nesrečniki so prihajali poslušat čudovito povest o Bogu, kateri se je iz ljubezni do ljudij dal križati, da je odkupil njihove grehe.
In ko so našli Boga, katerega so mogli ljubiti, so ob enem našli tudi to, česar doslej takratni svet nikomur ni mogel dati: ljubezen in srečo.
In Peter je spoznal, da niti cesar, niti vse njegove legije ne premagajo žive resnice, da je ne poteptajo z nogami, ne vtop§ v solzah niti v krvi in da uprav sedaj se pričenja njena zmaga. Spoznal je tudi, čemu ga je Gospod vrnil na poti: evo, mesto napuha, zločinov, razbrzdanosti in moči je postalo Njegovo mesto in Njegova prestolnica, od koder se je po vsem svetu razširjala oblast nad telesi in nad dušami.
XXVIII.
Naposled je dotekel Čas za oba apostola. Toda v dopolnilo božje službe bilo je še dano svetemu ribiču, naj vlovi še dve duši v ječi. Vojaka Rocesso in Martijan, ki sta ga čuvala v mamertinski ječi, sta prijela sv. krst. Na to je napočil čas muk. Nero takrat ni bil v Iiimu. Obsodbo nad njim sta izrekla Helij in Politet, dva oproščenca, katerima je cesar zaupal za čas svoje odsotnosti vlado nad Rimom.
Starega apostola so po izdanem predpisu bičali in ga drugega dne* odpeljali za mestno obzidje k vatikanskemu griču, kjer bi imel prebiti prisojeno kazen:j smrt na križu. Vojaki so se čudili, da se je bilo toliko ljudij zbralo pred ječo, ker po njihovem mnenju smrt preprostega človeka in vrhu tega še tujca ni zaslužila I toliko pozornosti. Oni niso vedeli, da v tej množi«! ni j bilo radovednežev, marveč da so zgolj spoznavalci, kii žele" spremljati na prostor smrti velikega apostola. Po-1 poldne se odprti vrata ječe in Peter se prikaže sredi] številnega oddelka pretorijancev. Solnce se je že nagibalo proti Ostiji, dan je bil tih in prijeten. Petru radi starosti ni bilo naloženo, naj nese svoj križ; mu-čitelji so bili namreč prepričani, da ga ne bi mogel niti dvigniti. — Šel je počasi in njegovi spoznavalci so ga mogli dobro videti.
V trenutku, ko se je med železnimi čeladami vojakov pojavila njegova bela glava, se je ozval med tolpo jok. S starčevega lica se je bral tak mir in tako mu je žarelo od veselja, da so spoznali vsi, da ta žrtev ne gre na morišče, marveč da koraka kot zmagovalec v svojem triumfu.
In tako je tudi bilo. Ribič, navadno pokoren in sklonjen, je šel sedaj raven ter je bil po rasti v.išji
od vojakov, poln poguma/ Nikdar še ni bila njegova postava tako veličastna. Lahko si je bilo misliti, da tu koraka nekak vladar, obkoljen od svojega ljudstva in vojakov. Od vseh stranij so se culi glasovi: »Evo, Peter gre h Gospodu!« Vsi, kakor bi bili pozabili, da ga čaka muka in smrt. Vsi so korakali redno in mirno, čuteči., da od smrti na Golgati se še ni zgodilo ničesar tako velikega, in kakor je On odrešil ondi ves svet, tako ima tudi ta spoznavalec odkupiti to mesto.
Potoma so obstajali ljudje, zroči začudeno na tega starca; njegovi spremljevalci pa so jim polagali roke na rame ter dejali z mirnim glasom: »Glejte, kako umira pravičnik, ki je poznal Kristusa ter oglašal ljubezen na svetu!« In oni so obstali zamišljeni ter končno odhajaje govorili: »Resnica, ta ni mogel biti krivičnik!«
Po cesti je umolknil krič in poulični trud. Sprevod je korakal mimo novo pozidanih hiš, med stebričjem nekdanjih templov, nad katerimi se Je razprostiralo vedro in modro nebo. Šli so povsem tiho; samo časih je zažvonkljalo orožje vojakov, ali pa se je začul šepet molitve. Peter jih je poslušal in lice se mu je jasnilo od čimdalje večje radosti, kajti njegov pogled je komaj mogel objeti tisoče in tisoče svojih naslednikov. Čutil je, da je dovršil svoje delo, in vedel je Že, da ona resnica, katero je oglašal vse življenje, zalije vse kakor povodenj in daje ničesar ne more pridržati. In tako premišljevaje je dvignit oči kvišku ter dejal: »Gospod, zapovedal si, naj pridobim to mesto, ki vlada nad svetom, in - dobil sem ga. Zapovedal si, ustanoviti v njem Tvojo prestolnico, in evo, ustanovil sem jo. Tvoje je sedaj to mesto, Gospod, in jaz grem k Tobi, ker sem se že utrudil od dela.«
(Dalje pride.)
jih za vse življenje utaknilo v kak samostan. (Veseiost). Jaz za svojo osebo bi gospodom to usodo od sirca privoščil in če bi šel gosp. dr. Hruban ž njimi, bi tudi ne imel nič proti temu. (Veseiost.)
Že dejstvo, da je naša klerikalna stranka sprejela v svoj program ustanovljenje novih samostanov, govori za to, da je predlog g. dr. Erlerja s stališča našega naroda nujen, zlasti če se še uvažuje, da vlada klerikalno stranko favorizuje, in da ima ta stranka v veliki naivnosti ljudstva močno zaslombo. Od tod izvira tudi želja, ki jo je pri razpra7i o proračunu izrekel g. poslanec Pogačnik, da bi bila dolžnost vlade, uloviti v kranjskem veleposestvu nekaj mandatov in jih pridobiti za klerikalno stranko. Potem bi imeli klerikalci absolutno večino v kranjskem deželnem zboru, potem bi svobodomiselne stranke imele zvezane roke, in potem bi se moglo celo na deželne stroške ustanavljati samostane, kar si gospodje gotovo žele. Jaz pa upam, da bo g. Pogačnik še dolgo vzdihoval, predno Njega ekscelenca gospod ministerski predsednik njegovo pobožne željo izpolni.
Dalje je govoril dr. Tavčar o samostanih, kako se širijo po Kranjskem, kako kupujejo posestvo za posestvom in kaka je škoda, katero trpi ljudstvo vsled tega. Govoril je obširneje o lovu duhovščine na ded-ščine in hranilne knjižice ter rekel:
V tem oziru je omeniti zlasti frančiškanski samostan v Ljubljani. Tamošnji frančiškanski župnik ima vodno spravljene hranilnicne knjižice v vrednosti 10.000 do 10.000 gld., to je denar starih kuharic, ubožnih delavk, in sploh denar oseb, ki so si ga s trudom in pomanjkanjem prihranile, od oseb, katere imajo večinoma same otroke, in če ne teh, vsaj najubožnejše sorodnike. In godi se nam, kakor je omenil gospod kolega Berger, kot v basni lisici, ki ni hotela iti v brlog k levu. Tu zapazimo mnogo sledov, ki vodijo notri, a vun jih vodi prav malo. (Veseiost).
Na Kranjskem je nekaj vsakdanjega, da se vrše zapuščinske obravnave, pri katerih ni bilo najti nikakega premoženja, dočim sorodništvo javka in javka: ,Za božjo voljo, saj vendar morajo biti tu hranilnicne knjižice t" Naposled pa se pojavi paroehus loči ali kak samostanski brat ter izjavi s sladkobnim glasom, v katerem ie nj. ekscelenca dr. Hartel mojster (Veseiost), da mu je podaril zapustnik hranilnično knjižico v smrtni uri v dobrodelne svrhe. Prič seveda ni bilo, podarja se vedno brez prič.
Stvar je uprizorjena vsekdar tako, da odvisi končno vse od prisege dotičnega dušnega pastirja, ako pride do tožbe. Kolikokrat smo že pridigovali takim ljudem: ,Ako se že bavite s takimi stvarmi, pokličite vsaj priče, da bo vse jasno". Vse zaman I Pri nas na Kranjskem so na dnevnem redu podaritve dušnim pastirjem ob startni uri, in sicer vedno brez prič. To je po mojih skromnih nazorih majhno a izdatno roparsko gospodarstvo. Napram temu početju je narod brez varstva, ščiti ga le svobodomiselna stranka, ki si je zategadelj nakopala na glavo najhujše sovraštvo duhovništva. Na Kranjskem in tudi na Goriškem je nastal boj na življenje in smrt, najstrastnejši boj, zato, ker — kakor znano — ne brani duhovščina nobene stvari z večjo vnemo kot svoj lastni Žep; na drugi strani pa zato, ker so vlačili pri nas na Kranjskem skrivnosti, misterije vere kot agitacijsko sredstvo na brezvesten način v političen boj. V tem oziru se deluje na Kranjskem uprav nečloveško. Na Kranjskem — to rečem lahko mirno in s prepričanjem — se vrše volitve s pomočjo Najsvetejšega in spovednice; to sta opori, na kateri se klerikalna stranka na Kranjskem še lahko zanese.
O misijonih je rekel:
Misijon pa je stvar, ki je zvezana s stroški. Taka misijonska pobožnost stane župnijo okoli 500 gld., ki se dobe seveda s pobožnimi darovi. Pri teh misijonih nastopa zopet samostanska duhovščina. Opravljajo jih brezizjemno le samostanci in ti zagreše na prižnici in v spovednici največjega obžalovanja vredne ekscese. Jaz sam sem vzrasel v atmosferi župnišča in jaz sam sem se moral večkrat oblatiti v tej luži ter se morem zatorej sklicevati na svoje lastne izkušnje; meni ne bodo gospodje utajili ničesar. In oprt na te svoje izkušnje, se upam trditi, da so postale misijonske pridige velika nesreča za slovenski narod. Te misijonske pridige so na Slovenskem vir posurovljenja in poživa-ljenja naroda 1 Tu so pred vsem — govorim
le o svoji domovini, razmer drugod ne poznam — seksuvalna vprašanja, ki se v teh misijonskih pridigah obdelujejo z neko obširnostjo in ljubeznijo, da se vidi tako, kako nesramno se naslaja pridigar na svojih besedah. Poglavje o ljubezni in o znanih 9 mesecih se obširno razpravlja sedaj pred dekleti, sedaj pred fanti, sedaj pred vso zbrano občino, zato pa se ne smemo čuditi, da se zdi končno mladini to poglavje prav zanimivo ter ga hoče poskusiti ne le v cerkvi, nego tudi v praksi. Ako bi videli otroke in napolodrasle osebice, kako besede pridigarja uprav vsesavajo, potem bi vam moralo srce otrpniti v telesu in docela natanko bi čutili: sedaj so se odprla vrata spolskih skrivnostij pred temi nedolžnimi dušami!
DOPISI.
Z liberalnega Slapa, 26. novembra.
—  »Liberalni- Slap nam škoduje! G. M. K. se ne zaveda svoje dolžnosti. Liberalni Slap-ljani so bili šli šturmat na Pečine! Tako se je že vse čitalo v časopisih, seve, da Ie v klerikalnih. Dokler je g. župnik mirno pasel svoje ovčice in ni sejal razpora, je bila vsa katoliška stranka proti njemu in mu očitala, da se ne zaveda svojih dolžnosti), da je liberalec in bogsigavedi še kaj. Kakor hitro pa je nastopil vsled pritiska .od zgoraj* na pot katoliške podlage, bili so mu vsi grehi odpuščeni in postal je mučenik. Kakšne vspehe pa je žel, ko je nastopil pot katoliških načel, je danes razvidno na Slapu. Dne 14. t. m. je pač morda lahko in po vsej pravici vzdihnit z besedami sv. pisma: »Celo noč smo lovili in nič nismo vjeli!"
Na predvečer volitev 13. t. m. poiskal je bil namreč v farovžu »Slogino, zastavo", ki se je rajbrže pometovala kje po kuhinji, ter jo je nesel pokazat večinoma vsem vo-lilcem na Slapu. Toda čudno! Kakor se je naslednjega dne pokazalo, je morala imeti ona zastava vendar-le res oni napis, geslo: ,Vse za duhovnike, farovž, inkvizicijo!*, česar bi mi še verjeli ne prvi hip. In to so gotovo opazili tudi  naši volilci, a
—  rekli niso nič.
Čeravno smo pri volitvah propadli, vendar smo ponosni, da je Slap res enkrat nastopil liberalno in od vsakogar neodvisno. Ponosni smo na ime .liberalci*, kajti to ime znači dandanes toliko kot prosto misleči možje. Pokazali smo, da naše občine ne vodi ravno kdor hoče, ampak da nastopamo prosto po svojem prepričanju. Mi smo pokazali, da vemo, kje nas čevelj žuli, pokazali smo, da nam je mar za splošni blagor; toda propadli smo nasproti terorizmu oseb, ki niso Sv. Lucijski občani in mnogo izmed njih tudi ne volilci.
G. volilni možje Sv. Lucijski! Kam pogledate dne 5. decembra t. 1., ko bodele volili Caheja za svojega deželnega (morda bolje deževnega) poslanca? Se li še spominjate dneva, ko smo šli skupaj na volišče za občinske volitve? Kaj ste takrat govorili, za kaj se je delovalo? Ge se ne spominjate več, povedati Vam hočemo liberalni Slapljani. Povejte nam, ali ni bil glavni predmet vsega govorjenja in vse agitacije Gahej? In danes? Gahej je vzel v roko lažikatoliško zastavo in Vi derete  na  življenje  in smrt za njim z
geslom: za —  vero in —-------katero je
pa le prazno slepilo za ljudstvo. Prašamo Vas, koga je Vaša stranka že imenovala liberalca ali brezverca, koga primerjala Lutru takrat, ko smo skupno stali zanj ? Mi stojimo še vedno na enem in istem stališču kot takrat, edini ko vedno. Vas pa so preslepili, da ste izdali takratna načela, in če jih Vi niste izdali, izdati so jih morali Vaši kandidatje.
Torej čestitamo na Vaši zmagi ali bolje rečeno na zmagi Vaših prvakov, kateri Vas imajo na vrvici in Vas ščuvajo proti svojim soobčanom.
Za danes toliko. Če bodete pa želeli, pridemo z vse drugimi dokazi na dan, kateri pojasnijo, kakšnih sredstev so se posluževali glavni voditelji klerikalne stranke v dosego edinosti in sprave, in kako so delovali za splošno in družinsko bratoljubje in mir med svojimi ovčicami.
Liberalni Slapljani.
Z Llvfca. — V slednji »Gorici« čitamo dopis iz naše vasi, kateri opisuje volilno bitko v našem županstvu. Dopisnik prav po mesarsko udriha po gg. Gabrščeku in našem domačinu Jakobu Hrastu. Tudi nas naprednih volilcev ne pusti v miru in nam pravi „ kostnim", katere je po jako nizki ceni kupil kobariški kotlar. Pač smešno. Mi bi rekli, da
je livški mesar že zaklal deset sicer dobrih mož, ker jih je smatral za kozle v svoji katoliški zaslepljenosti in strasti. Sicer pa naj le divja v svojem pastirstvu ali bolje mesarstvu s svojimi zapeljanimi volilci, ker ravno to besnenje odpre oči še onim volilcem — njegovim krotkim ovcam, — katere je hotel spraviti v klavnico aH pravzaprav »klavžar-nico", da bi tam pomnožili sveto vero, kjer je prav nic n».
Mi zavedni Livčani ostanemo vedno zvesti narodno-napredni stranki, tudi če bodo vedno »mašera-li* brzojavi iz Brd v našo vas z mogočnimi ukazi, da moramo voliti mesarje, da nas »koštrune* zakoljejo v^klav-žarnici" ali v prihodnjem deželnem zboru, kjer gotovo ne bodeta skrbela .posestnika Klavžar in Gregorčič* za naše blagostanje. Le mesarite,kernočetepastirovati, in kmalu bodemo vs»i Livčani .koštruni* in ne pohlevne farovške ovce, katere bi vi nas klali v svoji »klavžarnici*.
Iz Lokavca. — V kratkih potezah moram Vam naznaniti škandale, terorizem in lumparije, ki so se godile pri nas na dan volitev volilnih mož. Kaj takega Lokavec še ni videl in vsak treznomisleč in pošten človek se je moral zgražati nad takim početjem. Narodna napr. stranka je imela večino in bila bi sijajno zmagala, ako bi ne bilo tako ostudnega terorizma. Lokavški nune — znana ,po-midora* je letal reč dni zaporedoma kakor lovski pes od hiše do hiše po vseh vasicah, ter strašil ljudi s hudičem, priduševal žene, da morajo njihovi možje voliti na njegovo listo, ker drugače bodo „frdamani*. Odvezoval je može od dane .možke besede* na-prednjakoro, češ, kaj to, saj tu gre za vero (! ?) Nekaterim, ki so bili zadolženi pri napred-njakih in dali tem častno besedo, voliti ž njimi, je prinesel takoj denar, da ga vrnejo tem hudičevim liberalcem. Enemu je nesel 1800 gld., enemu 300 in enemu 200 gld. Kje je dobil ta denar ? Morda je zlorabil tako cerkveni denar ? Se hočemo prepričati. Možje niso pomislili, kake stroške jim je pri tem nakopal nune, kajti vknjižba in izknjižba stane novaca! Pregovoril je mladij, pred par tedni došlega duhovna h Otlice, župnega upravitelja Mežnaršiča, naj tudi on dela na vse kripije, da pripelje tem več volivcev na volišče. K temu nuncu je došel tudi znani .kutar* kapucin Gelazij iz Sv. Križa v strašansko slabem vremenu. Gotovo ne zastonj! — Mladi Mežnaršič si ni upal javno nastopiti, a delal je to skrivno in zakotno, za kar mu bodo Gorjani gotovo hvaležni! ? Peljal je po skrivnih poteh 12—13 volilcev na volišče, kakor kak umazani načelnik kontroban-tarjev. Bili so ta sami analfabeti, ki niso vedeli, za kaj tu gre. Šli so naravnost pit k županu Vidmarju, kajti tam je bila odprta klet že več dnij in je izteklo nekaj hektolitrov vina. Ta pop je bil za pisarja pri vol. komisiji, a lokavška pomidora je stala zraven ter zaznamovala vsakega volilca. Strašni so bili pogledi! Nunca sta držala vse klerikalne volilce v volilni dvorani, kakor hajduki svoje robe. — Značajni župan Vidmar je dal svojo .častno besedo*, da se ne bode mešal v volitve ter da ne bode agitiral, a je to »častno besedo** pojedel kakor kak smrkavi pobalin. To je značaj! To je mož in župan 1! Živio Lokavec, ki imaš takega župana! Kako je pritiskal na svoje delavce, na voznike, slišal si oni večer po volitvi. Zgražali so se, jokali, ker so spoznali, kam jih je privedel imenitni »grofč*. — »Za nobene denarje ne bi volil ž njim, ako bi ne bil odvisen od njega* — je rekel mož in preklinjal značaj-nega župana.
Ako je Jože Vidmar, župan lokavški, dolžan Centrifugi (pravijo da ogromno svoto, katere bi nikjer ne dobil) in je odvisen od šefa Gredolčiča, lahko deluje za tega moža in nobeden mu ne more zameriti, samo pametne in značajne ljudi naj pusti na miru. Očetu županu povemo pa že danes: kakor je prišel, tako pojde. Anton Rusija, mož, ki je 30 let starašina, je pravil javno, kako sta ga .naflikala* nune in župan. Mož ne zna brati. Obečali so mu, da ga postavijo za vol. moža, a kmalu so se premislili, zbrisali so ga z listka, ter napisali drugo ime na njegovo mesto. In glejte hudobca l — Gorski nune Mežnaršič, ki ni poznal Rus tj e, pomoli mu listek pod nos, ter šepne na uho: .Nate listek, Rustja smo izbrisali in na njegovo mesto postavili drugega moža.* — Morate si misliti, kako je pogledal opeharjeni mož. To je smola, to blamaža, ki je vredna imena »posvečenega moža* 1 — Tako delajo nunci z ljudmi, ki ne znajo citati. Imenovani Rustja
je rekel pred vsemi ljudmi, da imenuje nunca •lokavškega in župana — lažni k o, kar je pripravljen vsak čas dokazati pred sodiščem. Živio morala! Živio značaji 1 j Ali peša vera?! — kdo je kriv ?! 1 Lokavčani in Gorjani, pazite, da vredimo bero, da pokažemo .kutarju* iz Križa pot, ko nas pride nadlegovat za milodar.
Pliskovlca. — Pri volitvah moža zaupnika smo propali za eden glas. Nič ne de. Saj baš isti dan smo dokazali, kakšen duh veje v vasi. Pokazali smo, da Pliskovica nima nazadnjaškega starašinstva ampak napredno. No, da ne tiram vse stvari preveč na dolgo z uvodom, povem, da smo imeli istega dne t. j. 22. t. m. volitev župana in podžupanov. Klerikalni zmaj je hotel po sili vriniti se med izvoljene starašine, da ne bi volili županom naprednjaka. Ni se mu posrečilo. Izvoljen je bil z 11 glasovi županom Karol Bandel (Gasar), I. podžupanom Ivan Žrjav (Četo v), II. Ivan Šuc (Lorkov), III. Andrej Kovačič in IV. Mihael Petelin. Razun zadnjega podžupana so vsi možaki pristaši narodno - napredne "stranke. Ostali odborniki so tudi naprednjaki po večini, kar pojasnuje izvolitev v prvi vrsti g. župana in v drugi  pa gosp. podžupanov.
Akoravno so bili nekateri odborniki nasprotnega mišljenja, vendar so se zjedinili vsi skupaj pri praznovanju izvolitve mladega novega župana. Veselili smo se vsi skupaj in ni bilo na nobenem obrazu znaka, ki bi kazal, da ne bi bil zadovoljen sloge, katera je potrebna pri delovanju v blagor občini, Z veseljem si lahko opazoval, kako so pred urami razdvojeni možje pili skupno in se radovali na dnevu. Ni čuda, če se je tako lepemu složnemu omizju pridružil domač gosp. vikarij in gosp. učitelj. Da, da! Mišljenje naj ima mož vsak svoje, ali ko vtihne boj, dajmo si roko k skupnemu delu. Taka sprava je pametna. Takšen boj je mogoč, pa ne tak, katerega tirajo nekateri gosp. nunci.
Vi pa, izvoljeni naprednjaki, zavedajte se svojega prepričanja tudi zanaprej, kakor doslej, ter delujte v blagor občine in napredka. Dokažite nekaterim kričačem v drugem taboru, da znate delovati, akoravno niste klerikalci. S tem utrdite tla pravemu naprednemu razvoju. Bog vas živi!
Velikodolski.
Kopriva, 19. nov. — Danes imeli smo pri nas volitev 1 volilnega moža in zmagala je klerikalna, ali prav za prav kaplana Colje stranka, ker klerikalcev do sedaj v Koprivi ni bilo. Gotovo porečete, kako je pa to prišlo, in jaz Vam odgovorim, da prav lahko, namreč: dne 23. oktobra 1901. so bile tu volitve občinskega starašinstva, in dogodilo se je, da so nekateri kaplanovi priliznjenci, in celo njegov namenjeni prihodnji župan, propadli in rečeni namenjeni župan niti v sta-rašinstvo ni bil izvoljen, kar je pri g. kaplanu in njegovih privržencih vzbudilo sovraštvo ; to dejstvo si je pa g. kaplan znal sedaj obrniti v svojo korist in je dotične nejevoljneže in vse njih prijatelje spreobrnil v klerikalce; tako so sedaj glasovali zanj. Ali vse to ne bi pomagalo g. kaplanu do zmage, ker Koprivci so še vedno v veliki večini naprednega mišljenja, ali glavni pripomoček do zmage mu je bil, ta da je dan pred volitvijo in še popred ljudem pridgal po hišah, stra-hoval, da pojde proč, da ne vloži prošnje do Njeg. Veličanstva radi podpore za nove orgije itd., čeravno on dobro ve, da ni bil inicijator za orgije in da so drugi položili temelj za iste.
Ali dobro je vendar to, ker sedaj so Koprivci spoznali, kakšen mož-beseda je naš g. kaplan, kateri je obljubil, predno je prišel k nam, da se on ne bode nikdar vtikal v politične stvari, kar je bilo glavni vzrok, da so se Koprivci pri ordinarijatu v Trstu zanj na V3e škriplje potegovali, da ga dobe v Koprivo. Se tako daleč se je spozabil naš gosp. Colja, videvši, da bo trda pot do zmage, da je namigoval volilcem iz Berj celo smrt g. župana na Gočah, kakor da bi bilo mišljenje pokojnika poglavitni vzrok njegove smrti, kar je seveda priprosto ljudstvo prestrašilo, ter si je vsak po svoje razlagal te besede kaplanove.
Da so bili pa vsi volilci pri domu in da ni g. Colja tako šiloma tiral ljudi na volišče, celo take, kateri niso skoraj na nobenih volitvah šli na volišče, kakor na primer naš mežnar (po domače), pa še celo neki kamnosek, kateri je na delu v Nabrežini t e r j e tam vpisan vdemokratično društvo, doma pa je glavni podrepnik kaplanov, ne bi bil zmagal,, če tudi je imel dobrega pomaga ča v osebi tukajšnega učitelja
g. Šinigoja ter nekega drugega bosopetca, kateri agitator pa ni v posebno čast g. kaplanu. Pa saj jim pride vse prav.
Sram pa jih je vendarle te kaplanove pristaše, da so kar tako čez noč spreobrnili v svetnike, saj se niti pokažejo ne več.
Za danes naj zadostuje, prihodnjič kaj bolj-"zanimivega. — ,„„,,«., :..».»»,;,fcwWNM^,nMj_ Koprivski naprednjaki.
Domače in razne novice.
ljubljansko jueščanstvo priredi v 'nedeljo dne 1. decembra Cl. ob 10 Va uri dopoldne v veliki dvorani .Mestnega doma* velik javen shod, na katerem hoče krepko zahtevati ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani.
Gotovo je, da bo ta shod največjega pomena za celo Slovenijojn za to apelujemo na narodno zavest svojih cenjenih čitateljev, da pokažejo tudi oni na ta ali oni način, kako živo Čutijo potrebo po slovenskem vseučilišču ter da ta shod ljubljanskega meščanstva pozdravijo in dajo tako duška svojemu prepričanju in s tem dejansko osve-dočijo, koliko resnice je na »imenitnih4' poročilih Italijanov, ki s tem utemeljujejo zahtevo po ital. vseučilišču v Trstu, da trdijo, da je slovansko naše Prirnorje laška posest. — Goriški Slovenci l Pokažimo svojo zavednost! V boj za slovensko vseučilišče!
Smrtna kosa. — Včeraj zjutraj je umrl po kratki pljučni bolezni predobro znani slovenski mecen Fran Kališ ter v Trstu. Pokojnik je razpolagal z velikim imetjem, bil zvest sin svojega naroda, katerega razne kulturne in druge inšlitaeije je podpiral s svojo radodarno roko in z domoljubnim srcem, posebno učeča se mladina je imela v njem velikega podpornika. Stal je na strani zvesto tudt »Edinosti* ter jej pomagal do raz vi tka v dnevnik ter do nabave lastne tiskarne. — S svojimi deli si je vstvaril v Slovencih trajen spomin in še pozni rodovi bodo s hvaležnostjo imenovali ime Frana Kalistra. — Pokojnik je dosegel starost 62 let. — Slava mu!
Odlikovanje. — Gospoda dr, Andreja Stangerja, župana Volosko-Opatije, je odlikoval grški kralj z viteškim redom sv. Salviitorja.     #
,Pevsko in glasbeno društvo* v Gorici vabi s tem svoje člane in po teh vpeljane goste k pevskemu in glasbenemu večeru, ki so bo vršil v nedeljo dn6 1, decembra 1901. v dvorani hdtela pri »Zlatem jelenu". — Spored: l.Lud.Schlogl: »Dunajske lastovice*, koračnica! Ž.Anton Nedvčd: »Domovina*, moški zbor s čvetorospevom; 3. P. Htigolin Sattiter: »Nazaj v planinski raj", mešani zbor; 4. Albert Jungmann: »Spomin na dom", melodija; 5. Anton Nedv&l: »V ljubem si ostala kraji", moški osmerospev; 6. Ivan BartI: »Oj, planine", mešani zbor s sopran šolo; 7. Anton Foerster; »Samo*, moški zbor s čveterospevom ; 8, Lud. Andre : »Vesele deklice", valček, — Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Porotne obravnave. — V torek je sedel na zatožni klopi Franc Cepič, rojen 1. 1879. v Vederjanu v kojščanski občini. Med Jos. Zorzutom in njegovima dvema bratoma Francom in Antonom od jedne strani ter med Fr. Cepičem in njegovimi brati od druge strani so vladale neke razprtije. Dne 8. aprila t. 1. popoludne je prišlo v gostilni J.tnčičevi do razpora med Antonom in Francom Cepičem, vsled česar bi bil nastal kmalu pretep, ali ga je preprečil še pravočasno krčmar, ki je razpršil razgrajače. Cepiča sta šla na to v gostilne k Žnidarčiču, dočim sta brata Zorzuta ostala v bližini Jančičeve hiše. Kar se je približal obtoženi Cepič ter vrgel kamen Jos. Zorzutu v obraz z vso močjo, in ko je odškočil kamen, je ranil tudi Antona Zorzuta. Jos. Zorzut je bil tako težko telesno poškodovan ter je izgubil eno oko. Ant. Zorzut je bil le lahko ranjen. Priče so potrdile obtožbo in Cepič je obsojen na Vft leta trde ječe z jednim postom vsaki mesec. Včeraj je sedel na zatožni klopi Jos. Kriegl, roj. 1. 1862. v Judendorfu, kateri je bil že dvanajskrat kaznovan radi tatvine, zadnjič 1. 1896. v Ljubljani. Ko je prestal kazen 20 mesecev ter bil izpuščen letos iz prisilne delavnice, jo je mahnil na Primorsko. V Lažeh pri Cerknem je pokradel raznega blaga v vrednosti 118 K. Okradeni Makucovi so pa prijeli tatu še pravočasno ter ga izročili sodnji. Dobil je 4 leta težke ječe, potem I ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. I                 Dr. Staniče va zadeva pred najvišjo
i        sodnljo.   —   Čitatelji   »Soče*  jo   poznajo. |        Vedo tudi, kako radi bi bili dr. Staniča kar l        prepodili  iz   Gorice.   —  Toda  skončala je j        tako, da so doživeli nasprotniki  velik fiasco, zlasti dr. Egger in  njegov sotrudnik,  slovenski (!) odvetnik dr. N. Tonkli sta  doživela v tej   zadevi popoln  poraz.  To bla-mažo jima mora vsakdo le privoščiti za nju odijozno delo. I                 Veleposestnikom. — Društvo velepo-
[ sestnikov je razposlalo volilni oklic, v« k i-I poroča kandidatje: «,/ Bol ko Leopold, L Jakončič Anton in Muha Anton, k*r so | bili proglašeni na volilnem shodu, kateri je I bil tako številen kakor doslej še nikdar. — Narodno-napredna stranka ima med velepo-
sestniki  večino somišljenikov, vendar j je prepustila njihovemu društvu,  naj določi kandidata.   —   Don  Gredolčič pa je s svojo »ne-Slogo« hotel prehiteti   veleposestnike in jim javno  vsiliti kandidate. — Jako obžalujemo, da mu je šel na led g. dr. Josip vitez Tonkli. On.... v isti listi s Klavžarjem in Gregorčičem!! Zakaj ni raje počakal shoda veleposestnikov?"— Če tudi bi dr. Gregorčič -*aakiail • kaz««p-da bi bil g. dr. J. Tonkli j bodoči namestnik deželnega  glavarja in na- I načelnik slovenskega   kluba,   vendar naj se I veleposestniki drž6 discipline in složno  voI6 j svoje tri kandidate. Ako tega ne store, do- j kažejo, da niso vredni....   svoje  organizacije in takega zastopstva, ki bi edino  moglo varovati njihove koristi.                                     J Čujemo, da se je g. Anton Klanci C I odpovedal  kandidaturi.   Že 1.  1895. je   le prisiljen sprejel nalogo, za katero ni čutil veselja, isto ponavlja letos. Toda don Gredolčič potrebuje njegovo ime in ga hoče zlorabiti.Gospod Klančič T)ile pridobil na simpatijah,   ako bi tudi  javno naznanil svojo odpoved in priporočil  kandidate,  katere so postavili veleposestniki.
Slava Kraševcem! — Sodna okraja Sežana in Komen volita 2 deželna -poslanca in štejeta za to nalogo 59 vojnih mož. Od teh je izvoljenih 37 odločnih naprednjakov, — klerikalcev in neodločnih pa je vseh vkup le 22. - Treba pa še pomisliti, da smo padli v Komnu s 5 volilnimi možmi, ker-je okolica nadvladala
j Komen; okolico pa je preslepil dekan z obljubo, katere ne bo mogel nikdar izpolniti.
j Brez tega slepila bi dobili mi*še 5 mož. Dasi pa smo jih zgubili, je za vse slučaje pozicija narodno-napredne stranke v Komnu in okolici prav dobra. — Kandidata dr. Treo in Alojzij   St rekel j   torej  bosta  izvoljena  z
j lepo večino.
Vkljub takemu zaključku prvotnih volitev na Krasu pa pišejo klerikalni listi, da konečna zmaga še ni določena, ter hočejo namigavati, da bi tudi še lahko šlo klerikalno
J žito v klasje. — Kako neki? Ali mar nameravajo klerikalci zdaj uprizoriti gonjo na — volilne može?! Naj le poskusijo! Kra-ševci, le pozor na take sleparje! Ako le mogoče, preskrbite še drugih prič, ko pride kak klerikalni skušnjavec k Vam, da mu primerno posvetite: njemu za plačilo, drugim za učilo ! Kakošen razloček mod nami in klerikalci ! Mi smo povedali takoj, še prodno je bil konec volitev na Tolminskem, da smo bitko zgubili, ker smo padli na Gori in na Ljubušnjom ter nismo pridobili Sv. Lucije. Ena sama teh občin bi rešila naši stranki vso pozicijo! Ko smo padli v Sedlu,  smo kar
j pustili Breginj, Drežnico in Trnovo svoji usodi! — Klerikalci pa še zdaj prikrivajo svoj poraz »la Krasu  in hočejo slepariti na zgoraj in
j zdolaj. Na vse zadnjo bi še pisali, da je napredna stranka »eskamotirala" klerikalne gla-
I sove in ž njimi  zmagala,  kakor še v zadnji
i »Gorici" nesramno čebrnjajo o volitvi v V. I kuriji! Klerikalci, pravijo, so imeli 17 glasov
I večine,  in  naposled je  imela  toliko večine
j napredna stranka, —- torej smo mi »eska-motirali* kar 34 klerikalnih volilnih mož! —
{ Take neumnosti  prodaja   »Gorica*  za suho
\ zlato.
j           Slava  Kraševcem,  ki so tako odločno
i odbili vse klerikalne lumparije ter obvarovali
( Kras črne teme, ki hoče vladati v naši deželi! Dokazali  so,   da   so   možje,  ki  se  ne dajo
j oplaziti ne s peklom in ne s hudiči, ker so poštenjaki in se ravnajo po svojem prepričanju, čast in slava jim!
V Fnrlaniji pa ni vera v nevarnosti.
—• Tudi v Furlaniii  je bilo začelo svoj čas klerikalno gibanje, kakor pri nas, in tuintam ] se je oglasil  kak ognjevit župnik ali kaplan, ki je pridigal  strmečim  Furlanom  približno i tako,  kakor  delajo  naši  politikujoči   nunci. J Toda sedaj je klerikalno gibanje pri kraju in vera v furlanski  nižini ni več v nevarnosti, ! odkar  je   bil   imenovan   fiumičelski   dekan Adam Žanetti infuliranim prostom v Pulju. Zanetti je   imel  stranko  za  saboj in s pomočjo semeniškega  profesorja dr. Faidut-tija bi bil spravil v deželni zbor dva kleri-! kalna poslanca iz Furlanije. To bi bil dosegel polom usiljenega  klerikalizma s pretvezo, da je vera v nevarnosti.  Vse je bilo že v tiru, I liberalni  Lahi  so  že računali s tako nevarnostjo, ali glej!  Tu je počil glas,  da fiumi-j čelski dekan Zanetti bo prost v Pulju, in čim bolj se je bližalo  imenovanje,  tim manj se je brigal Zanetti za širjenje klerikalizma, vera je bila vedno  manj v nevarnosti,  in ko je I prišlo imenovanje, pa je bila izven vsake nevarnosti.  Zanetti  sedi lepo v Pulju z mitro na glavi, Furlane pa je pustil s svojim kle-rikalizmom na miru, češ, naj ga jim vceplja* kdo drugi, ako hoče.   On je že dosegel, kar J je hotel, on je infulirani  prost. Pravijo, da I so se prav liberalni Lahi po svojem »bogu* potrudili, da je postal Zanetti prost v Pulju, j da so tako odstranili iz Furlanije vsako nevšeč-I nost pri volitvah,  ki jim je pripetila. In res I sedaj jih ne bo nikdo motil z versko nevar-J nosijo, ker Faidutti sam.ne opravi nič. Prvič J on ni klerikalec po vzorcu naših zagrizencev, drugič ga Lahi ne smatrajo za svojega, kar J tudi ni,  ker je beneški  Slovenec, ki govori gladko  naš jezik  5u se   »na varnem*   tudi j priznava Slovencem.
j          Torej v Furlaniji vera ni več v nevar-
] nostil V nevarnosti je le pri nas, morda le s za to, ker Gregorčič še ne nosi mitre in sta I dr. Pavlici le še navadna doktorja sv. pisma.
Ako bi se našla kaka  mitra za dr. Gregor- j čiča in kako  primerno  drugo  pokrivalo za rihemberška dohtarja, kdo ve, ako bi ne bila tudi med nami kar naenkrat vera izven ne- j varnosti?!   Najbrže   bi tudi  ti trije sledili vzgledu   Zanettijevemu   in  pustili   vse   na j miru. Lepo v pest bi se smejali,  češ, kako j smo  farbali  Slovence  z  nevarnostjo  vere, j kako smo bili goreči, ali  smo tudi   dosegli, j kar smo hoteli'—-"pfav "Kakor se smeje sedaj j puljski prost don Adam Zanetti!
Srakoper se zopet šopiri. — Pravi, da je študiral na ljubljanskem gimnazija, kjer je pomagal kot razposajen četrtošolec »ausstampfati* sedaj že pokojnega profesorja Pogorelca. Ali Pogorelec se ni udal, marveč ko se je hrup polegel, jim je povedal neko »storijo«,  potem  pa rekel:   »Tulite, lajajte,
' mijavkajte, mene nikdar ne zmaknete iz mojega tira*.   — Na to pa se naš srakoper
j postavi po koncu ter zahrešči  proti  nam:
.»Tulite,, lajajte, mijavkajte _itL besnite proti meni, kolikor in dokler Vam je ljubo, in kogar vaše besno ropotanje prepriča, naj gre za vami; jaz se ne upognem vašemu terorizmu po nobeni ceni" itd.
Kakor se vidi, je dobilo srakoperče ko-rajžo, ker misli, da bo izvoljeno v deželni zbor in odbor, kjer bi nadaljevalo svoj »gšeft*. Predno pa se to zgodi, se hoče znesti še nad nami ter nam očita, da ne poznamo nobenega pardona več. Vso stvar, katera se vrši pri okrožni sodniji, je pra-vzročil srakoperček sam. Saj je on nas tožil, torej on ni imel. nobenega pardona več z nami — kljubu temu, da ve, kakšni grehi so naloženi na njegovi vesti!
I          Klavžarčck naj le lepo miruje, ako ga
ni zapustila vsa pamet, in naj se nikar preveč ne šopiri, kajti povemo mu že danes, da on ne bo izvoljen. —Kar je iskal, tisto pa najde gotovo. Mi si  peremo roke.
—  Klavžar pa naj se končno nikari ne pri-j merja s Pogorelcem, ker on je le navaden J — pogorelec!
Iz Ornld smo dobili daljši  dopis  o I tamošnji volilni borbi, a ga ne moremo priobčili, ker ne  moremo razumeti našega pri-priprostega dopisnika. Pripoveduje, kako je nekdo hvalil Boga in sv. Urha, ker je farov-I ška stranka zmagala z vsemi tremi volilnimi J možmi. Ko nam dopisnik vso stvar pojasni, priobčimo dopis v celoti.
Radovedni smo res, kdo je oni gospod »fajmoštor*, kateri jo pred nedavnim časom 1 trdil, da bode po kolenih hodil po vipavski dolini, da ne bodeta izvoljena Grča in Berbiič, a je sedaj v polu , svojega obraza agitiral za njiju v svoji vasi.
Zopet otrok zgorel, — V ponedeljek j jo pustila žena Pavlinova, bivajoča na potu ' proti pokopališču, svojega 3-letnega otroka doma pod varstvom starejšega, ki ima 12 let. Ali starejši otrok se je malo brigal za 3-letnega Lojzeka, kateri je prišel do ognja ter padel vanj. Otroka so vsega opečenega prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu na to umrl.
—  Opomniti treba, da pri Pavlinovih je pred Časom Že padel en otrok v ogenj, ali tistega so bili rešeh še pravočasno. Takrat je bila mati tudi nekaj kaznovana. Zato kličemo ponovno : Varujte otroke!
Dvakrat padla iz drugega nadstropja.
—  Pred časom je padla iz drugega nadstropja v ulici Vacano blizu sv. Antona 4-letna hčerka nekega uslužbenca pri Steinerju. Zgodilo se ji ni nič. V ponedeljek pa je zopet padla na tla iz drugega nadstropja, in zopet tako srečno, da se jej ni pripetilo nič posebnega. Ima pač posebao srečo!
Prebavne organe se mora najbolj (Suvati. Ni ga organa v človeškem telesu, koji bi s tako neznatnim motenjem tako uplival na druge dele telesa ter istim pro-vzročal najhuje posledice kakor so prebavni organi. Prebavne organe se Čuva s tem, da se istim omogoča delovanje ter čiščenje potom odvajajočega sredstva. Tako sredstvo za želodec je že 40 let uporabljivi Rosa-balsam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. Ta balsam se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah.                              2
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Med došlimi spisi v I seji 26. t. m. je bil tudi nujni predlog posl. K i it el na in tovarišev, v katerem se po- j zivija vlada, naj odtegne predloženi zakonski načrt glede preurejenja borzne organizacije j in naj nemudoma  predloži zbornici nov zakonski načrt, ki bo obsegal brezpogojno prepoved trgovine na termine z žitom in drugimi mlinskimi izdelki, kakor je sedaj v navadi na borzah.  Istočasno se poživlja vlada,
j naj ob sklepanju trgovinske zveze z Ogrsko pozove ogrsko vlado, da se tudi na Ogrskem
j čim prej uveljavi jednak zakon.   Poljedelski
i minister je predložil zakonski načrt melioracijskega fonda ter je odgovarjal na različne interpelacije. Zbornica je na to prešla v nadaljevanje o nujnem predlogu glede kongre; gacij. Ko je imel Še predlagalec naključni govor, bila je nujnost vseh predlogov odbita. Na to se je seja zaključila.
734etnt staree, obsojen na smrt na vešalih. — V jeseni l. 1900. se je omožila 37-letna Alojzija Letnik v Žitancih na btajer-skem z Janezom Deutschmanom, ki je bil takrat že 62 let star. Ko se je preselila k svojemu možu, vzela je seboj tudi^ svojega, 73 let starega očeta. Skoro so se pričeli pre-
I piri mej zakonskima in Deutšehmann je skoro
preložil svoje ležišče v hlev, da bi imel ondi mir pred ženo. Dne 2. septembra 1900, je Deutschmarin prodal nekemu Fr. Beicu nekaj vina in žganja. Deutšehmann se je napil, a tudi žena njegova je pila precej vina in žganja. Sosedje so slišali prepir med očetom Deutschmannove žene in Deutschmanom, nakar ga je stari oče petkrat z železnimi vilami udaril po glavi, potem je pa šel še po sekiro in ga tudi petkrat z vso močjo s sekiro udaril po glavi, potem je odtrgal les od ograje ia Deutschmanna šestkrat udaril z lesom po glavi, dokler ni Deutschman izdahnil. Nezakonska otroka Deutschmannova sta izpovedala, da je tudi žena njegova pomagala pri umoru, dočim stari Letnik pravi, da je bila popolnoma pijana in jo je pijano položil na posteljo. Stari Letnik je umorjenemu Deutschmannu ukral tudi 500 gld. Truplo so dobili zakopano v gnojišču. Glava je bila strahovito razmesarjena. — Porotna obravnava proti Jerneju Letniku in njegovi hčeri se je vršila dva dni v Mariboru in je bil 73-letni Jernej Letnik obsojen k smrti na vešalih.
Iz Budimpešte so poslali ondotni hrvatski, srbski in slovaški visokošolci memorandum »Sloveniji* na Dunaj, v katerem naznanjajo svojo solidarnost s tostranskimi Slovani.
Nora konferenca proti anarhistom. — Iz Peterburga poročajo, da hočeta Rusija in Nemčija sklicati v kratkem drugo mednarodno konferenco proti anarhistom. Glede povabila se vrše še pogajanja med nemškim in ruskim kabinetom, Konferenca se bo vršila ali v Berolinu ali Peterburgu, Ideja za to konferenco &e je rodila baje v Gdanskem, | ko sta se gesla nemški cesar in ruski car ter sta stala še pod vtiskom umora predsednika Mac-Kinlrya.
V južni Afriki. — Angleški polki se vračajo v domovino, ker so utrujeni in nerabni, »Pall Mal Gazette" poroča, da se zamenjajo še pred koncem leta skoraj vsi vojaki v južni Afriki z vojaki in prostovoljci, ki so ostali v domovini. Mesto regularnih čet zavzame 12 miličnih bataljonov aktivno vojno službo. To dokazuje, da Angleži še ne upajo na konec vojne. General Dewet, o katerem se je pisalo, da je umrl vsled težko rane, je začel zopet resno nastopati, saj jo docela zdrav in je svojo četo organiziral iznovater jo izdatno pomnožil g Ilolmulci. Kitchonor je poslal to dni zopet čudno brzojavko, ki vz-1 buja celo na Angleškem bojazen, da to bili Angleži zopet tepeni, Kitchener poroča namreč, da so Buri pod vodstvom Buyga napadli ob Vaalu blizu Killiersiiorpa patruljo 100 pionirjev. Izgube Angležev še niso znane. Ali gotovo se jim je godilo slabo, ker jim je morala cela kolona Rimingtona na pomoč. Angleži so ujeli povoljnika Buysa. 17. t. m. se je vršil tudi pri Roodeportu boj, v katerem so izgubili Angleži 11 mož. Zveza nemških veterancev, ki šteje 60.000 mož, je poslala Chamberlainu osorno pismo, v katerem zavrača Chamberlainovo primerjanje vojevanja v južni Afriki in na Francoskem leta 1871. kot laž in hudo obrekovanje. Tudi 680 evan-gelskih župnikov iz Nemčije je poslalo Chamberlainu ostro pismo radi načina vojevanja v južni Afriki. Caraberlain dobiva torej kaj neprijetna pisma!
Narodno gospodarstvo.
Stroj za izdelovanje kraka so našli v Washingtonu v Severni Ameriki. Stroj je zelo enostaven in izdela v minuti 80, na uro pa 4000 hlebov. Pri stroju vaga en mož testo, drugi ga vklada v stroj, tretji jemlje iz stroja izhajajoče gotove hlebe. Za to delo ni treba izučenih pekov, opravljajo ga lahko tudi žene in mladi fantje. Stroj deluje tako hitro, kakor hitro je mogoče vkladatt testo vanj.                  __________
Poslano.*)
i           V »Soči« št. 129. je   izšel odgovor na
j moj poprejšnji dopis od predsednika društva za podporo rokodelcev v Ajdovščini, v katerem pravi med drugim:
1.  Da je odbor na podlagi vojaškega zdravniškega spričevala določil za mesee dni denarno podporo bolnemu udu Ant. Pre-geljnu. Radi tega bodi Vam povedano: Vi, g, predsednik, četudi ste na papirji bili vojak, vendar vojaških reči ne razumete prav nič, zatorej bi Vam bilo svetovati, da o njih molčite.
2.  Govorite tudi o nekem zdravniku iz Vipave, kateri pa nas nič ne briga, dokler imamo svojega društvenega zdravnika, kateri
I še dandanes spričuje, da je A. Pregelj  po-
I polnoma zdrav in samo Vi, g. predsednik, in Vaš odbor ga hočete napraviti po sili bolnega. Škandal, zdravemu dajati podporo;
J in to je po Vašem mnenju delati v korist društva. Se nekaj! Pravite tudi o nekih oslih; ali če niste hoteli tistikrat prav razu-
I meti, bodi  Vam povedano,   da  osli  se   ne
1 pitajo s troti ampak z ovsom.
J          Nazadnje pa šele prav poveste, da ste
J tako postopali z menoj in z mojim sodrugom radi ugleda; to se pravi, da, sle nas izključili iz društva v »rešpekt* drugim, da bi se namreč ne predrznil še kateri drugi Vara očitati nepravičnost.
B er n a r d M o ž e v Ajdovščini.
J           *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno
I   uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
izVanredni občni zbor
JrgitstaMŽrhe registrovane zadruge" i neomejenim jamstvom v Gorici
kater! bode
v* petek, dne 13. decembra 1901. ob 6. uri zVečer y zadružnih prostorih v Semeniški uliel Št. 1.
---------------»»»€««¦--------------
Dnevni red:
Rpememba pravil.
V sluCaju nezadostne vdeiežbe članov, se bode vršildiie 37. decembra 1901. drugi občni zbor ob isti uri, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, kateri bode sklepčen — v smislu § 21. pravil — brez ozira na število zastopnih članov.                                             Ravnateljstvo,
00@00000©@©©0(
© ©
0
©
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedic <fc Zajec
(prej G. Darbo) pred naclškofljo šiv. 5. Podružnica konec Itagtcla šiv. 2.
Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnici hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, clnkaste, pocinjene in medene plo-sčevina, orodja za razne obrti in ponižnega, itedllna ognjišča, peči, cevi in predpečnlke, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorleo In okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših putentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acaion in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman -Camenta, kmetijskih strojev iz    ljy
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni,    šgk
€s©©©©®©©©©©©©©©©©
Jaz Ana Csillag
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj   pošljete Sest lončkov Vašega preskuSenaga mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad GleicheUjerg pri Gradca.
Blag. gospa Ana Csillag !
Izvolite mi kretom pošte poslati
s povzetjem zopet 2 lončka Va-
Sega izvrstnega mazila za  raščo
las.         Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten, Stever. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše  izvrstne pomade,
Ludv. vit pl. Ljenig, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še en lonček.
Grof Srečko Conrev, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da  mi  kretom pošte pošljete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Rtdi izvrstnega delovanja jo bom lop'o priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Sandrock, gledališka igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim,  da  bi mi  s poštnim povzetjem   doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, KupOsd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Giiardi pl. Ebenstefn, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ckselence gospe pl.   Sz(Jgyeni-Marich  prosim,   da mi pošljete en lonček  Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite  ob jednem zahvalo.
Gospa grottnja   se  je   o   vspehu
mazila izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Glesa,
komorna gospa Njene ekjolence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lorelev -lasmi dobila sem jih vsled 14-tnesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izp Rdanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
Cena lončka 1 gld. 2 gld., 3" gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej poglje ali'pa s poštnim povzetjem po vr.cm svetu in tovatve, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Dunaj I., Sellergasse 6.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše izvrstne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p. Merami, Tirolsko; Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi po povzetji 1 lonček  Csillovoga   mazila za  raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hohenlohe raj. kneg. Solm.
Blag, gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi Vaše slavno znane lasne pomade pošljete  še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini, Abanj Szemrre. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatov enega lončka Vašega izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cotften, (Anhall). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete   še   en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Paronica Baselli, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega 0 Vašem čudodelnem mazilu,  vsled' česar Vas uljudno prosim da mi kretom pošle pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija WeIor,ter, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazy star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonSek   Vašega  preskršenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt, Birkfeb1 Blag. gospa Ana Csillag!
D maj. Prosim, da na spodnji naslov blagovolite poslati za ekseleuco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulioo 6. 3 lončke pomade po 2 gld za ohranjenjo lasij, k, tera je izkazala dobre vspehe. Spoštovanjem
Irma Pletzl, komorna gospa Njen. ekseltr-co.
Tj    Vojski 111    f
podobno, se nam je pripravljati na bližajočo hudo zimo, ker pri obojih nam gre za življenje; pri prvi potom meča, pri drugi potom prehlajenja.
Ta si torej zdravje ohranimo, je treba dobrih podoblek, brez katerih bi ne smel nikdo ostati, ako mu je drago lastno zdravje.
V slučaju potrebe naj se blagovoli vsakdo zaupno obrniti do prve in edine slov. tvrdke za modno in drugo blage
J. Zornik
v Gorici,  Gosposka ulica štev. 7, kjer se dobi najbolji in najceneji izber
vsakovrstnega zimskega blaga
kakor:
volnene jopice, srajce, hlače, nogavice, rokavice,
rute, šerpe bluse, muffe, boa, itd.
r
brezplačno ! ^
Novo Mjarsko delavnico
je otvoril
COTIČ PETEM
v Gosposki ulici štv. 14 (tik zaloge pohištva gosp. A. Brcščaka). Sprejema naročila  vsakovrstnih  Čevljev bodisi finega ali navadnega izdelka
po ugodnih cenah.
Naznanilo.
Podpisana si ueojava uljudno naznanjati slavnemu občinstvu in preč. duhovščini, da sva otvorila
novo fcrojSo
na Kornu št 9.
Priporočava se toplo za mnogo-brojna naročila Slovencem v mestu in na deželi udana
Prezelj & Kos,
krojaška mojstra.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA   - Via Giardino 8 priporoča
pristna bala     j^Jj^*.     briških, dal
In Črna vina    *^Js$M     matlnsklh in
h vipavskih,    -^SSjk        i s f o r s k i h
furlanskih,          lF         vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od Ui litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cana šmarno. Postrežba noitana.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjc-vee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trgovca v Semeniški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovskt. obrtna zadruga*
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah.
civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec
M. PO VER A J V GORICI
na Travniku it. 6.
Naznanjam Častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5. *
P. n, občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jiiger, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in ft-nejše obleke za gospe po najnovejši modi,
Blago no prodaja na meter tako po ceni, tla je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovano z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi*.
mr- Veliko zalogo -*m šivalnih strojev, dvokoles in slamoreznic
raznih sistemov prvo angleške tovarne ,IIollcal'
ima
8AUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munlcipio St 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za Šivilje, krojače, Čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti* ckerei).
Cene koles so v gotovim od 80 gld. naprej.
Z nami ja vuka konkurenca namogoča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUNIG & DEKLEVA.
Dobre ure in po ceni!
s  3-letnim pismenim jamstvom! razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter izvoz zlatnine]
Most (Češko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3751 srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna" verižica fl. 1 %Q; hudilmk iz nikjji fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. oHom; ima zlate] in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilastroran cenik zastonj!
Pristni vinski cvet
so dobi v mirodilnlcl  pri
A. JERBTIC-U
Gorici - Tržna uliea (poslopje okr. sodišča.)