Poštnina plačana v gotovini.
76.
V Ljubljani, dne 14. julija 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
Ijnbljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». 324. Pravilnik za šole za babice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
323. Navodila za babice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
326. Navodila za izvoz špirita v inozemstvo s pravico do izvozne nagrade.
327. Naredba o pobiranju davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v občini Vuzenici.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi vojaških oblastev.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. Objava glede naročnine.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 148 z dne 5. julija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. junija 1927.: Upokojen je po členu 139. uradniškega zaki ir a in člena 4. zakona o začasni ureditvi plač ministrov na razpoloženju v zvezi s členom 42. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih Peter Plamenac, minister na razpoloženju. (S tem se nadomešča ukaz z dne 25. marca 1926., ki je bil ob-javljen v «Službenih Novinah» z dne 8. aprila 1926.,
78,* kolikor se nanaša na Petra Planienca.)
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 31ega marca 1927.: Upokojen je po členu 234. uradniškega Z‘l °na Mihael Amon, inspektor finančne kontrole razreda v 1. skupini II. kategorije v Ljubljani.
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 25ega marca 1927.: Upokojena sta viSja upravitelja v
2.	skupini Ij, kategorije pri davčnem uradu v Kamniku Janko Vrabl (na prošnjo in po poslednjem odstavku člena 144. uradniškega zakona) in Fran Kratner (po točki 1. člena 133. uradniškega zakona).
Številka 150 z dno 7. julija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 10. ju-nija 1927.: Na moškem učiteljišču v Mariboru je postavljen za profesorja s pravicami uradnika 4. skupne I. kategorije Ivan V r š č a j, oblastni šolski Nadzornik v p., uradnik v isti skupini iste kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 21ega thaja 1927.: Pomaknjena sta: iz 6. skupine I. kategorije v 5. skupino I. kategorije Janko Leskošek, profesor na gimnaziji v Mariboru; iz 7. skupine I. kategorije v 6. skupino I. kategorije Matko R a u t e r, profesor na realni gimnaziji v Murski Soboti.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. junija 1927.: Premeščena je v Rakovec, srez Konjice, za učiteljico in začasno šolsko upraviteljico^ s pravicami uradnice 2. skupine II. kategorije Ana Bantan, učiteljica v Mačkovcih, srez Murska Sobota, uradnica v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra za finance z dne 27. maja 1927.: Premeščen je po službeni potrebi Stanko V e 1 d i u, davčni asistent v 3. skupini II. kategorije, od davčnega okrajnega oblastva v Kamniku k davčnemu uradu v Kamniku.
Objava ministrstva za notranje posle z dno 1. julija 1927.: List: «Neues Wiener Tagblatt» (Dunaj) je v naši državi dovoljen, ker je dal garancije, da ne bo pisal zoper našo državo in da bo povsem lojalen in korekten.
Številka 152 z dne 9. julija 1927.:
Odloka ministra za finance z dno 4. in z dne 16. maja 1927.: Premeščena sta na prošnjo davčna asistenta v 4. skupini IT. kategorije: Ignacij Sila od davčnega okrajnega oblastva v Murski Soboti k davčnemu uradu v Novem mestu in Slavko D e v e -t a k od davčnega urada v Blatu k davčnemu uradu v Ptuju.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 2. junija 1927.: Z valutami sme poslovati Mihajlo S a m o u k o v i 6 v Rabu.
Uredbe osrednje vlade,
324.
Na podstavi1 člena 30. zakona o ureditvi sanitetne stroke in člena 1. zakona o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem ta-le
Pravilnik
Številka 151 z dno 8. julija 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. ju-^jn 1927.: Pomaknjeni (pomaknjene) so: iz 2. sku-Pine U. kategorije v 1. skupino II. kategorije: Josip ^ u s t j a, šolski upravitelj v Artičah, srez Brežice; Henrik Lobe, učitelj v Zagradcu, srez Novo mesto; Adela Martinc, učiteljica v Dobrepoljah, srez Ko-'evje; Angela Smolik-Grčar, učiteljica v Dobu, 6rez Kamnik; Emilija Vouk, učiteljica na Raki, Krško; Leon C e p u d e r, šolski nadzornik v ^lnji Lendavi; iz 3. skupine II. kategorije v 2. sku-H. kategorije: Venčeslav S k e b e, učitelj v Čr-j..°šnjicah, srez Novo mesto; Marija Žerjav, učite-st l1 na Jesenicah; Fran Jankovič, učitelj v Mo-pri Ljubljani; Armela Širok, učiteljica v Pergu, srez Ptuj; Hinko Klenovšek, učitelj uv. »v. Vidu niže Ptuja; Jožefina Si m oni šok,1 Heljica na Teharjah, srez Celje; Marija P eter-k6 1) G o 1 j e v š e k, učiteljica v Dolgi vasi, srez nlrija Lendava; Josipina Ah tik, učiteljica pri jjj- Juriju ob Taboru, srez Celje; iz 2. skupine q ‘ kategorije v 1. skupino III. kategorije: Stana e k, otroška vrtnarica v Ljubljani.
4 Uradni list 35 z dne 16. aprila 1926.
za šole za babice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
Člen 1.
V šolah za babice v kraljevini Srbov, Hrvatom in Slovencev se
1.	) izobražajo učenke za babice;
2.	) se izpopolnjuje praktično znanje absolviranil babic v ponavljalnih tečajih.
Člen 2.
Šole so pod neposrednjim nadzorstvom ministr stva za narodno zdravje. Pouk v njih se vrši n£ bolniškem materialu v prostorih porodniških, po po trobi pa tudi ginekoloških oddelkov, ki so v zvez z dotično šolo za babice. Teoretični pouk se vrš v šolah za babice.
Člen 3.
Šolsko osebje je sestavljeno:
1.	) iz upravnika;
2.	) iz stalnega asistenta;
3.	) iz potrebnega števila učiteljskih pomočnikov;
4.	) iz ene glavne šolske babice in potrebnega števila pomožnih babic;
5.	) iz enega laboranta (ene laborantinje);
6.	) iz potrebnega števila služabništva (najmanj dve osebi za dela v internatu).
Upravnik ali njegov namestnik jo stalni učitelj za «porodništvo»; «negovanje novorojencev in dojencev» pa predava učiteljski pomočnik, ki je specialist za pediatrijo.
Člen 4.
Za izvajanje učnega programa’ in napredovanje pouka, ocenjanje duševnih in telesnih sposobnosti učenk, za kontrolo njih poslovanja in vedenja, za ocenjanje učenk in njih odpuščanje iz šole zaradi nesposobnosti in disciplinskih pogreškov je postavljen šolski svet, čigar člani so: upravnik šole za babice m učiteljski pomočniki. Predsednik sveta je šolski upravnik. Svet sklicuje predsednik po potrebi.
člen 5.
Šef porodniškega oddelka, ki je v zvezi s šolo za babice, je obenem upravnik te šole ter se postavlja na to dolžnost s kraljevim ukazom.
Upravnik je neposrednji starejšina vsemu šolskemu osebju in učenkam. Odgovoren je za delo in red v šoli. Izreka kazni učenkam za učinjene manjše disciplinske pogreške, odloča o njih odpustitvi zaradi duševnih in telesnih nesposobnosti ali zaradi večjih disciplinskih pogreškov, toda šele po zaslišanju in oceni šolskega sveta.
Upravnik podaja ministrstvu za narodno zdravje predloge za> število učenk, ki naj se sprejmejo, in za pogoje, ki naj se predrugačijo za ponavljalne tečaje absolviranih babic, kakor tudi za vse materialne nabave in za razknjiževanje inventarnih stvari. Inventarne stvari sme upravnik oddati v odgovorno vodstvo glavni šolski babici ali komu drugemu izmed osebja, ki ga odredi sam.
Člen 6.
Domači red za šolo ali za internat predpiše upravnik, odobri pa ga ministrstvo za narodno zdravje.
Člen 7.
Glede dajanja dopustov po privatnih poslih kakor tudi glede rednega odmora ima upravnik šole za babice iste pravice kakor upravniki državnih bolnic.
Člen 8.
Pred začetkom vsakega tečaja poda šolski upravnik ministrstvu za narodno zdravje predlog za postavitev učiteljskih pomočnikov.
Učiteljski pomočniki skrbe poleg tega, da opravljajo strokovne posle, za točno izvrševanje domačih del, za delo in red v šoli in za točno izvrševanje bolniške službe.
člen 9.
Nagrade upravniku in učiteljskim pomočnikom za delovanje v šoli pri rednih in ponavljalnih tečajih kakor tudi izpraševalni komisiji odreja minister za narodno zdravje; izplačujejo pa se jim pri blagajni dotične državne bolnice ali pri državni blagajni iz
denarja učenk, kolikor ne zadošča vsota, določena s proračunom za babiške šole.
Člen 10.
Pouk je teoretičen in praktičen ter obseiza te-le predmete:
1.	) Porodništvo.
2.	) Negovanje novorojencev in dojencev.
3.	) Osnovne pojme iz človekove anatomije in fiziologije, iz higiene in nalezljivih bolezni.
4.	) O boleznih in negovanju bolnikov (bolničarska služba).
5.	) 0 socialni zaščiti mater in otrok.
Razpored pouka in učne ure določa šolski upravnik dogovorno z učiteljskimi pomočniki; o tem je treba poročati ministrstvu za narodno zdravje.
Člen 11.
Glavno šolsko babico postavlja minister za narodno zdravje na predlog šolskega upravnika. Biti mora diplomirana babica, prvenstveno z najmanj štirimi gimnazijskimi razredi ter mora imeti pet let službe kot pomožna babica katerekoli babiške šole v kraljevini. Ce takih ni, sme biti glavna babica tudi z manjšo šolsko izobrazbo — najmanj z dovršeno osnovno šolo — poleg drugih kvalifikacij, omenjenih v tem členu.
Glavna šolska babica skrbi, da se strogo vzdržuje red in disciplina v šolskem internatu; kontrolira učenke pri dnevnem delu in nočnem dežurstvu; uvaja v delo pomožne babice, ki jim je nadrejena; vodi skrbstvo in nadzorstvo o prehrani v internatu in o vestnem upravljanju šolskega inventarja, če je to izročeno njej v oskrbovanje.
Glavna babica sme izvrševati privatno prakso samo, če ima občo in krajevno pravico prakse, s specialno dovolitvijo šolskega upravnika.
Pomožne babice postavlja šolski upravnik ter o tem obvešča pristojne organe. Te babice nimajo pravice prakse. .
Za pomožne babice se postavljajo v prvi vrsti one, ki imajo štiri gimnazijsko razrede.
Glavne in pomožne babice stanujejo v šoli ter dobivajo hrano in ostale prejemke tako, kakor jo predpisano s pravilnikom ministrstva za narodno zdravje za bolnice.
Člen 12.
Laborant (laborantinja) je pomočnik (pomočnica) v laboratoriju, muzeju, knjižnici. Imeti mora dovršen laborantski tečaj, postavlja pa ga (jo) upravnik bolnice na predlog upravnika babiške šole. Njegovi (njeni) prejemki se regulirajo s pravilnikom za bolnice.
Služabništvo postavlja prav tako upravnik bolnice na predlog šolskega upravnika. Naloga mu je, vzdrževati čistoto in opravljati ostala dela v prostorih šole in internata, ki se mu odrede.
Člen 13.
Redni šolski tečaj traja 18 mesecev: 12 mesecev teoretični in 6 mesecev praktični.
V	šolah v Beogradu in v Ljubljani se začne tečaj dne 1. septembra in se konča koncem meseca februarja. Izpiti se vrše v teh šolah v drugi polovici meseca februarja.
V	babiški šoli v Zagrebu se začne tečaj dno
15.	Stprila in se konča dne 15. oktobra. Izpiti se vrše v prvi polovici meseca oktobra naslednjega leta.
Cas med koncem enega in začetkom drugega tečaja se uporablja za ponavljalne tečaje «absolvira-nih babic, za odmor osebja, za čiščenje šole.
Tri mesece pred začetkom vsakega tečaja mora predlagati šolski upravnik ministrstvu za narodno zdravje število učenk, ki se morejo sprejeti glede ra ukoriščanje bolniškega materiala in glede na prostor za namestitev učenk v šolskem internatu.
Na podstavi tega predloga razpiše ministrstvo za narodno zdravje natečaj, ki se objavi v uradnih listih («Službene Novine», «Narodne Novine», «Uradni list» itd.).
Prošnje za sprejem v šolo se morajo poslati upravi poedinih šol najkesneje šest tednov pred začetkom tečaja. Ko jih upravnik pregleda, odkloni kandidatinje brez potrebnih kvalifikacij.
Vpoštevaje potrebo babic v poedinih krajih, pregleda upravnik prošnje ter odkloni kandidatinjo brez potrebnih kvalifikacij in iz krajev, kjer je dovolj babic; ostale pa pozove za prvi dan, ko se začne tečaj, t. j. dne 1. septembra ali dne 15. aprila; ta dan se prijavljene kandidatinje zdravniški pregledajo ter morajo opravljati sprejemni izpit pred
komisijo, ki jo sestavljata šolski upravnik in odposlanec ministrstva za narodno zdravje ali oblastni sanitetni referent.
Ob izboru mora vpoštevati komisija poleg drugih kvalifikacij zdravstveno stanje, moralno vedenje in duševne sposobnosti; prednost za sprejem v šolo pa imajo one kandidatinje, ki imajo poleg osnovne šole še kakšno leto srednje šole.
Gravidne kandidatinje in one, ki imajo tuberkulozo, venerične bolezni in druge kronične bolezni, kakor tudi one s telesno hibo se ne smejo sprejeti.
Izbrane kandidatinje ostanejo takoj v šoli in njih izbor so priobči ministrstvu za narodno zdravje, da izda potrebno odločbo.
Njih dokumenti ostanejo v šolskem arhivu, nesprejetim kandidatinjam pa se dokumenti takoj vrnejo.
Člen 14.
Pogoji za sprejem učenk v babiško šolo so:
1.	) Kandidatinja ne sme biti mlajša od 20 in ne starejša od 35 let.
2.	) Biti mora dobrega vedenja, kar dokaže s potrdilom svoje občine.
3.	) Ce je omožena, mora imeti moževo dovolilo; če je ločena, pa mora to dokazati s potrdilom duhovnih in civilnih sodišč.
4.	) Dovršiti je morala najmanj štiri razrede osnovne šole.
5.	) Imeti mora zdravniško izpričevalo, da je telesno in duševno zdrava, da ni noseča, in da je sposobna, opravljati babiški poklic.
Člen 15.
Babiški šoli v Beogradu in Zagrebu sprejemata za en tečaj največ 50 učenk, izmed katerih se uči polovica ob državnih, polovica pa ob svojih stroških. Babiška šola v Ljubljani sprejema največ 30 učenk, izmed katerih se uči polovica ob svojih, polovica pa ob državnih stroških.
Vse učenke, najsi se uče ob svojih ali ob državnih stroških, imajo stanovanje in hrano v šoli ter plačajo ob vstopu v šolo 2000 Din na enkrat ali v enakih mesečnih obrokih za nabavo babiških priprav in drugih potrebščin (predpasnike, navodila, učne knjige itd.).
One učenke, ki se uče ob svojih stroških, plačujejo za internatske stroške mesečni prispevek, ki ga določi na predlog šolskega upravnika za vsak tečaj ministrstvo za narodno zdravje (za sedaj 500 Din na mesec).
Med učenke, ki se uče ob svojih stroških, spadajo tudi one, ki jih pošljejo kot gojenko samoupravna telesa in katerih vzdrževanje morajo plačevati dotična telesa. Ob državnih stroških se sprejemajo samo one učenke, ki dokažejo z davčnim ali občinskim potrdilom, da so tako siromašne, da no morejo plačevati svojega učenja.
Člen 16.
Dokler traja šolski tečaj, morajo opravljati učenke vse domače in bolničarske posle, za katere se odrede, ne glede na to, ali plačujejo prispevke za svoje vzdrževanje ali ne.
Člen 17.
Za manjše disciplinske pogreške naznanjajo učiteljski pomočniki kakor tudi glavna babica učenke upravniku z obrazloženim pismenim referatom; upravnik jih kaznuje: z opominom na samem, z opominom vpričo učenk, s prekorednim dežurstvom, s prepovedjo odhoda v mesto; vse te kazni vpisuje v konduitno knjigo.
Za težje disciplinske pogreške, kakor za nevljudno ponašanje proti učiteljem, nemoralno vedenje, mlačno in nevestno opravljanje dolžnosti, se naznanjajo učenke šolskemu svetu v oceno; na podstavi te ocene odpusti upravnik tako učenko iz šole.
Člen 18.
Učenke, ki ne pokažejo v prvih treh mesecih tečaja dovoljne izobrazbe in duševnih ali telesnih sposobnosti za učenje, odpusti pripravnik iz šole po zaslišanju in mnenju šolskega sveta.
Zoper sklep šolskega sveta ni pritožbe.
Člen 19.
Učenkam se dajo dopusti po 15 Din o božiču in veliki noči v polovičnih partijah njih celokupnega števila. Med tečajem sme dovoliti upravnik dopust do 10 dni samo v najnujnejših primerih, kakor če kdo umre v rodbini ali če je treba urediti rodbinske stvari.
Učenke, ki obole med tečajem in katerih bolovanje traja nad tri mesece, izgube tečaj.
Člen 20.
Koncem tečaja opravljajo učenke izpit pred komisijo, ki je sestavljena iz šolskega upravnika, delegata ministrstva za narodno zdravje in oblastnega sanitetnega referenta. Predsednik komisije je odposlanec ministrstva za narodno zdravje. Poleg njih prisostvujejo izpitu in izprašujejo učiteljski pomočniki, vsak svoj predmet, brez pravice ocene. Izpit traja za vsako učenko najmanj 20 minut.
Ocene so: «odlično», «dobro», «nezadostno» in «popolnoma nezadostno» («odlično», «dobro», «nedovoljno» in «posve nedovoljno»). Učenke z nezadostno oceno ponavljajo izpit čez tri do šest mesecev, kakor pač- odloči izpraševalna komisija, ko so se v tem času še dalje vadile in učile v šoli; učenke z oceno «popolnoma nezadostno» pa ponavljajo ves tečaj.
Učenke, ki opravijo izpit, prisežejo vpričo komisije tako-le: «Jaz.................prisezam na vse-
mogočnega Boga, da se bom odzvala vsaki noseči ženi, porodnici ali otročnici, po potrebi pa tudi novorojenemu detetu, najsi je hiša siromašna ali bogata, kadarkoli me pokličejo, da jim bom po pridobljenem znanju in izkustvu pri roki in da bom vestno opravljala vse dolžnosti, ki jih odrejajo babici zakonski predpisi in navodila kakor tudi oziri človečnosti. Prisezam, da ne bom nikoli odpravljala plodov in tudi ne dajala sredstev, ki preprečujejo spočetje.»
Diploma se glasi:
Predsednik in člani komisije za
izpraševanje učenk I
kr. šolo za babice v Beogradu (Zagrebu, Ljubljani)
potrjujemo, da je......................... rojena v
............v................., redno dovršila predpisani babiški tečaj te šole in.......................
opravila pred nami izpit iz babištva. Na podstavi nam dane pooblastitve proglašamo imenovano .................., ko je prisegla, da bo vestno izpolnjevala svoje dolžnosti, za babico, ki je sposobna, izvrševati babiško prakso. V dokaz temu ji dajemo to diplomo, na katero je pritisnjen pečat kraljevske šole za babice v Beogradu (Zagrebu, Ljubljani) in so postavljeni naši svojeročni podpisi.
V Beogradu (Zagrebu, Ljubljani), dne..............
Predsednik iz.)tru^tsvnInt: komisije:
Člani izpraševalne komisije:
»
Seznamek absolviranih učenk, ki so dobile diplomo, se pošlje ministrstvu za narodno zdravje, prav tako seznamek učenk, ki so padle.
Koncem vsakega tečaja predloži šolski upravnik ministrstvu za narodno zdravje izčrpno poročilo.
Ko stopi v veljavo ta pravilnik, se ukinejo vsi prej izdani pravilniki; v veljavo pa stopi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Učenke, ki so dovršile tečaj ob državnih stroških, podpišejo, preden prejmejo diplomo, obvezo, da bodo vršile dolžnost tam, kamor jih pošlje ministrstvo za narodno zdravje, in sicer najmanj tri leta. Te obveze se pošljejo s poročilom vred ministrstvu za narodno zdravje.
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za agrarno reformo:
dr. V. Andric s. r.
325.
Na podstavi členov 1., 3., 15. in 16. zakona o ureditvi sanitethe stroke in člena 1. uredbe o ustroju ministrstva za narodno zdravje predpisujem ta-le
Navodila za babice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/
Člen 1.
Pravico do babiške prakse in kakršnekoli babiške službe imajo samo one ženske osebe, Id so pridobile diplomo na eni izmed babiških šol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ki so dobile za prakso dovolilo od ministrstva za narodno zdravje ali pristojnih organov, ki jih odredi minister za narodno zdravje.
One babice, ki so diplomirane v inozemstvu, morejo dobiti dovolilo za prakso, če opratvijo v eni izmed babiških gol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dobrim uspehom babiški izpit ter dokažejo, da so vešče srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku in da so popolnoma zdrave.
Babice, ki se hočejo zaradi prakticiranja preseliti v drugn občino, smejo to storiti šele, ko dobe dovolilo od ministrstva za narodno zdravje ali njegovih pristojnih organov.
Člen 2.
Babice nadzira oblastni sanitetni referent po svojih organih, v Beogradu pa sanitetni referent uprave mesta Beograda. V krajih, kjer ni sreskih zdravnikov, opravljajo to nadzorstvo občinski zdravniki. Baibica se mora, preden začne s prakso, prijaviti občinskemu oblastvu in pristojnemu zdravniku, ki ji mora dajati potrebna navodila; zdravnikovim naredba m se mora pokoravati in brez njegovega dovolila ne smo oditi iz svojega bivališča. Stanovanje mora označiti s tablico. Naposled se mora prijaviti pristojnim duhovnikom.
Člen 3.
Babice morajo biti poštenega vedenja, vljudnega in uslužnega ponašanja, treznega življenja, pri delu skrbljive in marljive. Med seboj se morajo prav tako vesti vljudno. Prezirati ne smejo druga druge in se ne izpodrivati, poudarjajo svoje storitve, ali na drug nedovoljen način. Oglašati smejo v novinah samo, ko začno s prakso ali če izpremene stanovanje.
Člen 4.
Babica mora biti vsak čas, podnevi in ponoči, pripravljena, da pride na poziv pomagat nosečim ženam, porodnicam in otročnicam. Skrbeti mora za to, da se v njeni hiši vselej lahko zve, kje jo je dobiti.
Pomoč pri porodu mora dajati babica sleherni porodnici v oni občini, kjer prakticira, ne glede na imovinsko stanje, vero in narodnost, pa tudi onim porodnicam, ki trpe za kužnimi boleznimi, samo da
86 mora izvršiti takrat razkužitev še popolneje (glej člen 5.).
.Paianje pomoči pri porodu je babičina najvaž-nejša in najnujnejša dolžnost in prednost ji gre pred vsako drugo, kakor n. pr. pred poseti pri otročnicah, kopanjem in negovanjem novorojencev itd.
Člen 5.
Babica mora kar najvestneje skrbeti za svojo čistoto. Pazljivo si mora negovati roke, da ji ne razpokajo in se ne poškodujejo. Preiskovati ne sme z vnetimi, ranjenimi1 prsti, z nesnago za nohtmi. Na roki ne sme nositi prstanov. Nohtje ji morajo biti vedno kratko postriženi, zaokroženi in oglajeni z rašpo. Z rašpo se mora tudi vselej očistiti Vsa ne-stota pod nohtmi in za njimi. Njena obleka mora hiti pri delu skromna, čista in redna, taka, da se Jahko opere, rokavi nad lehtmi pa morajo biti zavihani.
Babica ne sme prihajati po nepotrebnem v hišo, kjer. so kužne bolezni, kakor: porodniška vročica, rdečica, škrlatinka, ošpice, koze, trebušni tifuz, difterija. griža, vnetje pljuč, kolera iitd. Prav tako se 'mora varovati, da se ji prstjo ne zamažejo z izmetki in da se ne dotika stvari, ki razpadajo, gnijejo in trohne. Babici je prepovedano, poleg porodnice negovati bolnice, ki bolujejo za boleznimi z gnojnim ali gnilim izločanjem, kakršne so: rak v maternici, uljesa, zagnojena kost itd., da ne ostanejo na nje Pripravah in obleki kužni delci, ki bi se lahko ob preiskovanju in negovanju prenesli na žene v noseč-nosti, porodu in otroški postelji, pa bi se zaradi te&a pojavile težke bolezni, zlasti tako nevarna in čestokrat smrtonosna porodniška vročica. Iz istih razlogov ji je strogo prepovedano, umivati mrliče ^ pomagati, kadar jih oblačijo za mrtvaški oder.
Ce pa bi morala babica vendarle iti k noseči porodnici, otročnici ali novorojencu, ki trpi za ^žno boleznijo, se mora po vsem tem okopati v r°Pli vodi, si s ščetko in milom umiti in razkužiti • V56! perilo in obleko, katero je nosila, kakor tudi v phati babiške priprave; če pa je v kraju razkuže-■ a r)' Aparat, razkuži perilo in obleko v tem aparatu .e’ k(> je storila vse to, ji dovoli pristojni zdrav-iznova prakticirati.
^e pa je kdo izmed babičinih domačinov bolan Za kužno boleznijo, je babici praksa prepovedana, ,'pfer bolezen ne mine in dokler se babica ne raz-uži p0 predpisih. <3e je babica primorana, streči °lni otročnici, ne sme negovati tudil novorojenca, pr lahko prenese bolezen nanj. Ce ne more poveriti 0Panja novorojenega deteta in skrbstva zanje
komu drugemu, naj najprej opravi posel z zdravim novorojencem in šele potem naj streže bolni materi1. Prav tako naj opravi babica, če je novorojenec bolan za kužno boleznijo, posle najprej pri materi in šele potem naj pride k bolnemu novorojencu. Ce neguje babica otročnico, ki ima otročniško vročico ali drugo nalezljivo bolezen, mora to naznaniti svojemu pristojnemu zdravniku in ne sme dajati pomoči drugim porodnicam ali otročnicam. Ko bolezen mino in čez osem dni potem sme po pismenem dovolilu pristojnega zdravnika zopet nadaljevati babiško prakso. Če ni v kraju druge babice, sme dajati babica v sili in izjemoma po pismenem dovolilu svojega nadrejenega zdravnika v takih primerih pomoč drugim porodnicam; samo predhodno se mora okopati, obleči čisto perilo, se odeti v čisto obleko in korenito razkužiti svoje babiške priprave, notranje preiskave pri porodnici pa ne sme vršiti; če je take treba, mora poklicati zdravnika.
Člen 6.
Babica si mora roke kar najskrbneje umiti in razkužiti neposredno ne samo pred preiskavo in negovanjem nosečih žend, porodnic, otročnic in novorojencev, nego tudi po preiskavi in negovanju; priprave, ki jih hoče uporabiti, pa mora pred uporabo izkuhati ali razkužiti po predpisih v «Učbeniku za babice». Nosečo ženo ali porodnico preišče babica tako-le: Ko pride k ženi, naj najprej izprazni svojo torbo s pripravami, vzame iz nje obe ščetki za roke ter ju prekuha v čisti posodi. Potem naj vzame dva umivalnika ter naj ju napolni z vročo prekuhano vodo. V manjši umivalnik naj vlije vodo s svojim irigatorjem, da točno ve, koliko vode je vlila. Na vsak irigator vode mora vliti 20 gramov lizola, tako da znaša raztopina dva odstotka. Babica naj ne vliva lizala samo približno, nego naj ga meri s steklenim merilom, ki ga mora imeti v svojiifcorbi. Ce se ji merilo slučajno razbije, naj vzame čisto navadno žlico za odrasle ter naj z njo odmeri lizol. Ena polna žlica ima primeroma 15 gramov lizola. V umivalnik z raztopino lizola naj dene prekuhano manjšo ščetko. Če babica ne more dobiti dveh umivalnikov, nego samo enega, naj napravi raztopino lizola v pločevinasti kaseti iz svoje torbe, v kateri tudi lahko prekuha svoje instrumente in ščetki. Potem naj si v topli vodi drugega umivalnika dobro namaže roke in podlehti do lohti z milom ter naj jih drgne z večjo ščetko točno po uri. vsaj pot minut. Pri tem mora paziti, da otare vsak del roke in prstov, zlasti pa njih konce in nohte s ščetko; z rok in podlehti naj si izmije milnico tako, da jih poliva s toplo vodo; nato naj si otare roke in podlehti s čisto brisačo, ki je ni prej nihče rabil, ter naj dobro očisti nohte, jih poreže in ogladi z rašpo; potem naj pregleda in preišče ženo odzunaj, si še enkrat umije roke, vzame dva večja kosca vate in vrže enega v lizol, drugega pa namaže z milom v vroči vodi ter z njim očisti ženi zunanja spolovila, spodnji trebuh in notranjo površino stegen in te dele oplakne z mlačno prekuhano vodo; nato naj si iznova v topli vodi namaže roke in podlehti z milom, jih drgne s ščetko vsaj nadaljnjih pet minut in končno z njih oplakne milnico z mlačno prekuhano vodo; nato naj namoči roke in podlehti, ne da bi jih obrisala, v dvoodstotno raztopino lizola in jih v njej vsaj pet minut drgne dobro z manjšo ščetko.
Roke so potem čiste in razkužene; na njih ni kužnih bolezenskih kali; a ne smejo se obrisati ali se dotekniti česa, kar ni prav tako čisto in razkuženo. S tako mokrimi prsti mora babica preiskovali. če je bila vendarle tako neoprezna, da se je doteknila s prsti oprave, posteljnine ali neumitih dolov telesa, si mora roke iznova umiti in razkužiti.
S prsti leve roke naj raztegne sramna ustna tako, da dobro vidi nožnično ustje; ko ga izplakne in obriše s koscem vate, namočene tudi v dvoodstotno raztopino lizola, poseže z dvema prstoma (kazalcem in sredincem) ali samo s kazalcem desne roke, tako da se ničesar ne dotakne, naravnost skozi nožnično ustje.
Babica potrebuje torej, da si umije in razkuži roke, vsaj 15 minut ali četrt ure, kamor se ne šteje čas, ki ga je treba, da prekuha vodo in ščetki, da pripravi umivalnika, raztopino lizola itd.
Babici se priporoča, naj si otare roke, proden jih razkuži v dvoodstotni raztopini lizola, tri minute s (70%nim) alkoholom. Po končani preiskavi si mora zopet dobro umiti roko z milom in ščetko, jih nekoliko minut razkužiti v raztopini lizola in šele potem roke obrisati, ker se vedno lahko pripeti, da si je s preiskavo okužila prste.
Samo če se babica točno in vestno drži teh predpisov, ostanejo žene, ki jih je preiskala, zdrave. Malomarnost in opustitev katerekoli teh odredb
utegne provzročiti ženi težko bolezen ali celo smrt. Posebno naj pomni babica, da zadošča ta način umivanja in razkuževanja samo, če si ni okužila rok z gnojem ali izlivom bolne žene ali če ni imela v rokah kaj gnojnega ali gnilega. V takih primerih vobče ne bi smela hoditi k ženam.
Vselej, kadar se dotakne z rokami česa sum-nivega in gotovo okuženega, naj si neutegoma umije roko (vsaj dvakrat po pet minut) in jih razkuži (zopet pet minut), ker je jako važno, da se kužne kali, ki pridejo na roke, ne posuše in hitro ne razmnože v kožnih gubah, ampak da se takoj odpravijo s kože in da se vse, karkoli ostane od njih, uniči z raztopino lizola. Doma mora še istega dne vsaj dvakrat ali trikrat ponoviti to umivanje in razkuževanje.
Notranjo preiskavo vrši babica čim poredkeje in v skrajni sili ali če ji je z zunanjo preiskavo kaj nejasno. Notranjo preiskavo vrši največ dvakrat: ko pride k porodnici prvič, drugič pa, ko je počil plodni mehur. Notranje preiskave ne sme pri porodnici nikakor vršiti, če je preiskala isto porodnico v nosečnosti poslednjih 10 do 15 dni in če je takrat ugotovila, da je spredaj ležeči del pritrjen v medenici.
Pri otročnici ne sme babica sploh nikoli vršiti notranje preiskave.
Člen 7.
Babiške priprave:
1.	) Irigator, držeč en liter, s poldrugi meter dolgo cevjo iz gume, dve stekleni cevi s po eno odprtino za nožnico, dve ščetki na žici za čiščenje teh cevi in dve cevi iz trde gume za klistiranje (ena manjša in ena večja), en balon iz mehko gume, držeč 100 cm3.
2.	) En ženski ponikljan kateter in en mehak gumen kateter.
3.	) Popkarica (škarje za prerezovanjo popkovine), ponikljana in razložna, z zaokroženimi konci.
4.	) En aspirator, s katerim se poteza sluz pri detetu, in sesaljka., s katero se poteza mleko.
5.	) Beli trakovi, 1 cm široki, za podvezovanje popkovine, v škatli iz stekla ali polirane kovine.
6.	) Škarjo in rašpa za nohte.
7.	) Dve ščetki za umivanje in razkuževanje rok, vsaka v posebni kovinski škatli (ena manjša in ena večja).
8.	) Kos mila v kovinski ali stekleni škatli.
9.	) Peščena ura za pet minut.
10.	) Stekleno merilo 30 gramov za merjenje lizola (graduirano za 10—20—30 gramov).
11.	) 150 gramov čistega lizola z vžganim napisom na steklenici «Lizol — strup».
12.	) Maksimalni toplomer za telo in toplomer za vodo po Celziju.
13.	) 100 gramov čisto vate v originalnem zavoju.
14.	) Trak, dolg poldrugi meter (centimeter), razdeljen na centimetre.
15.	) Temna steklenka z oznako: «Petodstotna raztopina sofola» ali: «Enoodstotna raztopina lapisa» in cevka, s katero se vkapa raztopina v oči.
16.	) Steklenica 150 gramov 70%nega alkohola.
17.	) Dvorogljate klešče za prijemanje nečistega ovojnega materiala (26 cm dolge).
18.	) Kovinska ponikljana škatla za sterilizirane tampone.
19.	) Kos neprodirnega platna (gumiranega), en meter dolg in en meter širok.
20.	) Bel čist, opran predpasnik s kratkimi rokavi, ki pokriva obleko spredaj in zadaj; brisača, torba s kovinsko kaseto, katere deli so napravljeni iz enega kosa; torba, ki se da lahko prati in v katero se dado spravljati zgoraj navedene stvari.
Priporočno je, da ima v torbi par gumenih rokavic. Razen tega mora imeti babica «Učbenik», predpisan po ministrstvu za narodno zdravje, da se vselej, kadar je treba, lahko pouči iz njega, kakor tudi beležnico, v katero vpisuje porode, in beležnico, v katero vpisuje splave.
Vse navedene stvari mora vzeti babica s seboj, kadar gre k porodnici, ter jih mora imeti vedno v pravilnem stanju; o pravem času mora poskrbeti, da dopolni stvari, pokvarjene z uporabo ali drugače, z novimi in pravilnimi.
Pri porodnici mora vzeti babica, ko si je umila in razkužila roke, iz torbe one stvari, ki jih potrebuje. Popkarica, trakovi za popkovino, katetra iu ščetke se izkuhajo v vodi in ostanejo do uporabe v vodi, v kateri so se kuhali; toda posodo je treba do takrat pokriti.
Kateter in vsak drugi instrument, ki se uporablja pri porodu, se mora pred vsako uporabo iznova izkuhati. Irigator se mora pred vsako uporabo in po vsaki uporabi dobro umiti; zlasti je treba cev iz gume izplakniti z vročo vodo. Cevi za nožnico se
morajo izkuhati pred vsako uporabo; pri ženskah, ki imajo gnojen izliv, sifilido in druge kužne bolezni, nadalje pri ženskah, pri katerih čišča smrdi in ki imajo zvišano telesno toploto, pa se morajo cevi za nožnico izkuhati pred uporabo in po uporabi. Prav tako se morajo izkuhati cevi za kilistiranje po vsaki uporabi, da te cevi, umazane z izmetkom, ne umažejo v torbi drugih priprav in da se ženi telo s tem ne okuži in da ne zboli na smrt.
Ce bi imela porodnica eno ali drugo izmed naštetih stvari (n. p-r. irigator), jo sme uporabiti babica samo, ako je ta stvar nova ali v neoporečnem stanju, a tudi v tem primeru samo, če jo skrbno umije z vrelo vodo in lizolno raztopino ali če jo iz-kuha. Stekleni cevi za nožnico prekuha pri porodnici in otročnici ter ju položi v čisti, veliki steklenici s širokim vratom, napolnjeni z dvoodstotno raztopino lizola.
Preden dene babica v torbo one stvari, ki jih je uporabila pri porodnici, jih mora vse skrbno očistiti, če v porodničini hiši ne bi bilo vrele vode in česa drugega, kar je potrebno za točno umivanje, zavije uporabljene stvari v čist prt, jih, ko pride domov, umije in očisti ter jih v redu dene v torbo, kakor bi morala neutegoma oditi k drugi porodnici.
Kadarkoli odredi pristojni zdravnik, mu mora dati babica vse naštete stvari v pregled, prav tako pri ponavljalnih tečajih. Pristojni zdravnik se zdaj pa zdaj uvprja tudi v babičinem stanovanju, ali ima popolne priprave.
Nobene izmed naštetih stvari ne sme puščati babica pri ženi, katero neguje. Paziti mora zlasti na lizol, ker v močnejših raztopinah razjeda in ker je strupen.
Člen 8.
Babica mora preiskati vsako nosečo žensko, ki zahteva njen nasvet, in ono, ki misli, da je noseča. Če opazi, da je ta žena noseča, jo mora babica obvestiti o njenem stanju ter ji kar najtopleje priporočiti, naj varuje spočetek, če neče biti kaznovana kot morilka, ako bi se ga drznila odpraviti kakorkoli. Če opazi pri preiskavi, da je žena drugače bolna, zlasti za kužnima boleznima sifilido ali kapavico, ji mora nasvetovati, naj si poišče zdravniško pomoč.
Člen 9.
Babica ne sme podpirati med prebivalstvom starih zmot o negovanju porodnic, otročnic in otrok kakor tudi o zdravljenju poedinih bolezni, nego naj si prizadeva, kolikorkoli je mogoče, z nasveti in zgledom, da se take zmote in taki predsodki med prebivalstvom iztrebijo. Ob teh nasvetih naj se drži onih naukov, ki jih je dobila v babiški šoli. Zlasti naj gleda na to, da se noseča žena prod porodom okoplje, da rodi v čisti postelji in čistem perilu, da ni v postelji stare navlake, da se pospravi iz sobe zamazano perilo; nadalje naj gleda na to, da se to perilo dobro izluži, zamazana tla umijejo, da se žena dočista, toda obzirno preobleče. Stare krpe, predpasniki, suknje itd., se ne smejo rabiti za podloge. Razen tega naj gleda na to, da žena, tudi če prebije otroško posteljo pravilno, ne zapusti postelje pred desetim dnem, če je mogoče, pa še dlje ne, da ne opravlja težjih del in da ne deli moževe postelje pred šestimi tedni po porodu.
Člen 10.
Babica ne sme zapustiti porodnice, dokler ta ne porodi in dokler ne minejo pri pravilnem porodu tri ure po porodu posteljice in porodnici ne preti nevarnost krvavenja. Pri porodu posteljice mora posebno paziti na navodila, dobljena v babiški šoli, ter postopati po njih.
Babica ne sme posečati ob istem času dveh porodnic in hoditi zdaj k eni, zdaj k drugi, ker bi jima utegnila tako prizadeti škodo. Samo če druge diplomirane babice ni v tej občini, a je neizogibno treba, drugi porodnici dati pomoč, sme zapustiti prvo porodnico za malo časa; toda pri drugi porodnici si mora pripasati drug, čist predpasnik.
Vselej je babici, ne glede na imovinsko stanje, bližja ona porodnica, pri kateri je negovanje že prevzela, od one. ki jo je poklicala pozneje.
Člen 11.
Babica mora ne samo pri negovanju porodnic, ampak tudi pri negovanju novorojencev postopati točno po navodilih, dobljenih v babiški šoli. Popkovino sme podvezati samo s prej izkuhanimi in razkuženimi trakovi tor jo prerezati z razkuženo popkarico. Sele, ko se posteljica popolnoma porodi in ne preti porodnici več nevarnost krvavenja, sme novorojenca očistiti in okopati. Ostanek mora negovati tudi pozneje po predpisih v «Učbeniku», misleč
na to, da se utegne po ostanku popkovine in po ranici na popku dete okužiti in dobiti po navadi smrtno bolezen — totan.
Vsak primer tetana mora babica v 24 urah naznaniti pristojnemu zdravniku. Obmrloga novorojenca mora babica po navodilih v «Učbeniku» nemudoma oživljati; če ga ne more oživiti takoj, naj gleda na to, da se čimprej pokliče zdravnik.
Otroku kane po porodu v vsako oko po navodilih v «Učbeniku» po eno kapljo enoodstotnega lapisa ali petodstotne raztopine sofola. Gledati mora, da se pokliče zdravnik, čim zapazi, da se cedi iz očesa več sluzi ali da so očesna veka otekla in rdeča, kar kaže, da je ta sluz tudi za druge osebe okužljiva in da utegne dete zaradi tega celo oslepeti. Če pa se porodnica vendarle upre, da bi poklicala zdravnika, naj naznani babica ta primer pristojnemu zdravniku.
Babica naj pazi na to, da se dete pravilno hrani. Kjerkoli je mogoče, naj mati sama doji svoje dete. Če mati iz kakršnegakoli razloga ne more dojiti, se da materino mleko najbolje nadomestiti z dojiljinim mlekom. Ali je žena, Id se ponudi, sposobna za dojiljo, to izreče vselej zdravnik, ki mora vselej preiskati dete in dojiljo. Če ne more dobiti dete ne materinega ne dojiljinega mleka, ga je treba umetno hraniti s kravjim mlekom po predpisih v «Učbeniku».
Babici je dolžnost, opozoriti roditelje ali varuhe, da se morajo detetu cepiti kravje koze v prvem letu življenja, in sicer nikoli pred tremi meseci starosti, najsi je novorojenec zdrav.
Člen 12.
Babica mora v prvih devetih dneh otroške postelje prihajati k ženi po dvakrat na dan, pa tudi pozneje, če je mogoče, po enkrat na dan. Pri tem posočanju jo mora skrbno negovati po navodilih v «Učbeniku». Zlas^mora prvih devet dni po dvakrat na dan umivati zunanja spolovila z mlačno, prej prekuhano enoodstotno raztopino lizola iz irigatorja, ko si je roke skrbno umila in razkužila (glej člen 7.). Nožnica se izpira v otroški postelji samo po zdravnikovi naredbi. Razen tega ji je glavna dolžnost, prvih devet dni meriti ženi telesno toploto po dvakrat na dan in to zazuamenovati na posebnem papirju; če bi se ta toplota zvišala največ na 38-50 C, mora nasvetovati, naj se pokliče zdravnik, ko je to pismeno naznanila najkesneje v 24 urah pristojnemu zdravniku, ki ji da nadaljnja navodila in brez čigar dovolitve ne sme iti k nobeni porodnici ali otročnici (glej člen 5.).
Člen 13.
Babica mora nasvetovati, naj se pokliče zdravnik, čim zapazi kakršnokoli nepravilnost ali nevarnost pri noseči ženi, porodnici, otročnici, pri rojenem ali še nerojenem detetu. Ce se porodnica ali njena rodbina upre tej zahtevi, jo mora babica opozoriti na nevarnost, ki preti porodnici, otročnici ali detetu, ako zdravnik ne pride, če tudi navzlic temu žena ali njena rodbina neče poklicati zdravnika, mora zahtevati babica od nje pismeno izjavo, s katero jo razrešuje odgovornosti, če porodnica ali otročnica ali njena rodbina neče dati izjave, mora babica to takoj naznaniti svojemu nadrejenemu zdravniku. Babici pa je, celo če ni nikakršnih nepravilnosti, prepovedano, da bi se uprla pozivu dotičnoga zdravnika ali da bi ga odgodila, ako ga zahteva porodnica ali otročnica ali njena okolica. Vsekakor mora pričakovati zdravnikov prihod ter mu točno in po resnici povedati vse, kar ve o tej ženi; točno mora izvrševati zdravnikove naredbo ter se vesti proti njemu skromno in spoštljivo.
Če se kliče zdravnik zaradi nepravilnosti pri porodu, naznani babica zdravniku pismeno, za kaj gre, ter označi obenem porodničino stanovanje in čas, ko je poziv oddala, da se zdr.avnik lahko ravna po tem. Babica mora pridržati prepis vsakega takega pismenega odpravka. Babica mora poklicati zdravnika:
1.	) Ce ima noseča žena ali porodnica kužno spolno bolezen.
2.	) Če so žile noseči ženi na spolovilih močno razširjene ali otekle ali če ji je telo vodenično napeto.
3.	) če noseča žena preveč bljuje in če se ji preveč cedi iz maternice.
4.	) Če se (nazaj nagnjena) maternica zagozdi.
5.	) Če zastane seč ali če dobi zapeko ter ji ne more pomagati tako, kakor se je učila iz «Učbenika».
6.	) Ce ima noseča žena, porodnica ali otročnica krče (eklampsia).
7.	) Ce žena krvavi in če je sedež posteljice nepravilen. Semkaj se štejejo: splavi, mola (snet), naprej ležeča potica (placenta), pretrgana maternica,
nepopolnoma skrčena maternica v tretji porodni dobi in po porodu, natrgana nožnica in natrgam presredek, poveznjena maternica, otekla žila z naprav-Ijanjem krvnega otoka in krvavenje v otroški postelji.
8.	) Če je kaj nepravilnosti na spolovilih, če otiplje na robovih materničnega ustja n. pr. brazgotino ali navznoter zavlečeno trdo mesto ali grčo in če se maternično ustje vkljub močnim porodnim popadkom ne razširi; če najde v nožnici na poedinih mestih brazgotinaste ali obročaste zožitve; če otiplje v nožnici otok itd.
9.	) Če dete nepravilno leži.
10.	) Če leže popkovina ali drobni delci popkovine spredaj ali če so izpadli.
11.	) Vselej, kadar traja druga porodna doba nad dve uri, bodisi da je nevarnost za mater ali dete, bodisi da je ni.
12.	) Če je medenica nepravilna,
13.	) Če opazi ob izgonu, da začne detetu srce počasneje utripati.
14.	) Če stoji glava več nego pol ure v sramni odprtini ter se ne gane.
15.	) Če so porodni popadki krčeviti, prav tako če je voda okoli deteta umazana ali smrdljiva.
16.	) Če v eni uri po detetovem porodu ne more na navadni način iztisniti posteljice, mora poklicati zdravnika, celo tudi, če je porodnici povsem dobro in niti najmanj krvi ne odhaja od nje.
17.	) Če se je natrgal presredek, najsi ne bi bilo močnejšega krvavenja.
18.	) Če so deli posteljice ali ovojev zaostali, najsi ne bi bilo krvavenja, ali če samo sumi, da posteljica ni cela.
19.	) Če ima noseča žena ali porodnica kakršnokoli bolezen ali če je omedlela ali nenadoma umrla.
20.	) Pri otročnicah: če se zviša telesna toplota na 38° ali več 0 C ali če je trebuh občutljiv ali če čišča smrdi; če otročniška čišča zdajci izostane in dobi otročnica bolečine v trebuhu; če je otročniška čišča preko svojega časa krvava, če začne seč kapljati ali če dobi trdovratno drisko ali če gre samo od sebe blato od nje; pri razpočeni bradavici, ki se težko zdravi ali provzroča vročico, ali pri vnetju dojk; če dobi otročnica kakršnokoli drugo bolezen.
21.	) Če je novorojenec v polmrtvem stanju.
22.	) Če ima novorojenec nepravilnosti v razvoju
ali potvoro, kakršne so: vodena glava, žabja glava, volčje žrelo, kopitasta noga, zamašen čmar itd.
23.	) Če ima novorojenec vnete oči.
24.	) Če dobi dete kakršnokoli bolezen.
Člen 14.
Babica se ne smo z nikakršnim izgovorom lotiti zdravljenja, sicer se kaznuje po členu 16., točki 7.), zakona o ustroju sanitetne stroke v denarju od 200 do 1000 dinarjev v korist narodnega sanitetnega fonda ali pa z zaporom od 10 do 20 dni. Te kazni izreka oblastno sanitetno-policijsko oblastvo. Babici je dovoljeno, izpirati in tamponirati nožnico, kate-trirati sečni mehur, podvezati in odrezati popkovino, klistirati. Če je porodničino in spočetkovo življenje v nevarnosti in se zdravnik ne more poklicati o pravem času, ji je dovoljeno, kakor to določa «Učbenik», dajati tudi druge večje pomoči, ki spadajo drugače v zdravnikovo področje, in sicer razpregniti plodni mehur, izvršiti zunanji obrat, dati detetu ročno pomoč, če se rodi v medenični legi in se je rodilo do popka, a porod ramen in glave zastaja. V izrednih in nujnih primerih, kjer zdravnik nikakor ne more priti o pravem času, izvrši babica tudi notranji obrat ter odloči in izvleče posteljico z roko; v tem primeru si mora roke do lahti namazati z jodovo tinkturo. Vsako tako opravilo mora babica takoj pismeno naznaniti svojemu pristojnemu ali najbližjemu zdravniku.
Člen 15.
Babica mora izposlovati, da pregleda vsako mrtvorojeno dete, bodisi v katerikoli dobi razvoja, zdravnik ali mrtvaški oglednik v krajih, kjer se vobče pregledujejo mrliči.
Člen 16.
Babica mora vestno čuvati tajnosti onih oseb, ki so se ji zaupale; drugače se kaznuje po odredbah kazenskega zakona. Samo kadar gre za kaznivo dejanje, ga mora naznaniti policijskemu (političnemu) oblastvu, prav tako kadar jo zasliši policijsko (politično) ali sodno oblastvo.
Člen 17.
odgovorna po odredbah kazenskega zakona ter se suspendira od izvrševanja prakse, dokler se dejanje ne preišče.
Člen 18.
Če pristojni zdravnik dvomi o zadostnem babič-nem znanju (glej člen 23.), sme oblastni sanitetni referent, odnosno sanitetni referent uprave mesta Beograda, odrejati babice v ponavljalni tečaj.
Vsaka babica si mora nabaviti pri ministrstvu za narodno zdravje beležnico, v katero vpisuje točno, čisto in vestno vse porode; v beležnici izpolnjuje te-le razpredelke:
1.	) Zaporedno številko poroda v tem letu.
2.	) Porodničino ime in nje priimek, starost, prebivališče, stanovanje, moževo ime.
3.	) Dan in uro poroda. Kdaj je babica prišla k porodnici.
4.	) Kakšen je porod (semkaj se šteje tudi splav).
5.	) V kakšni legi se je dete rodilo.
6.	) Ali je dete moško ali žensko.
7.	) Ali se je rodilo dete živo ali mrtvo ali ob-mrlo.
8.	) Ali je dete donošeno ali nedonošeno.
9.	) Dan in ura, ko se je posteljica rodila.
10.	) Ali je bilo treba pri porodu umetne pomoči in kakšne. Zdravnikovo inie.
11.	) Ali je ostala mati zdrava. Ali je v otroški postelji zbolela. Ali je umrla in katerega dne je umrla.
12.	) Ali je bilo dete do desetega dne zdravo. Ali je umrlo in katerega dne je umrlo.
13.	) Pripombe.
Po teh zapiskih priobčuje babica krajevnemu občinskemu oblastvu mesečna poročila. Razen tega predlaga babica pristojnemu zdravniku začetkom vsakega leta, in sicer najkesneje do dne 31. januarja, letna poročila po nalašč za to predpisanih obrazcih, ki jih ji izdaja pristojni zdravnik brezplačno in v katere vpisuje po zapiskih v beležnici pregledno vse porode, ki jih je vodila v minulem letu. V teh letnih poročilih navaja tudi one porodnice, za katere je zvedela, da so bile na njih porodu laži-babice, katerih imena označi v «pripombah».
Popisane beležnice mora babica hraniti ter jih vedno dajati v pregled pristojnemu zdravniku kakor tudi upravniku babiške šole pri ponavljalnih tečajih.
Člen 19.
Babica mora biti prisotna pri detetovem krstu in 'nora povedati duhovniku ali onemu, ki vodi cerkvene knjige, vse podatke, ki jih zahteva zakon, in vse, kar se tiče roditeljev ali samo matere (če je dete nezakonsko), nadalje svoje ime, svoj priimek in svoje stanovališče.
če je dete slabotno, obmrlo ali drugače v veliki nevarnosti, mora babica po pristanku roditeljev ali samo materinem (če je dete nezakonsko) dete krstiti, kakor se je naučila v šoli. To mora čimprej naznaniti pristojnemu duhovniku.
Člen 20.
Babica je upravičena, pobirati za porod, posete, Ginjene pred porodom in po porodu, kakor tudi za ustala babiška opravila (klistiranje, izpiranje nožnice itd.) takso po cenovniku, ki ga predpisuje minister za narodno zdravje.
Občinske babice poslujejo pri siromašnih nosečih ženah, porodnicah in otročnicah brezplačno; toda občinsko oblastvo jim mora dati za vsak porod pri siromašnih porodnicah brezplačno vsaj 200 gramov lizola.
Člen 21.
Babici je prepovedano, jemati v svoje stanovanje ženske zaradi poroda, če ni dobila predhodno in za vsak primer posebe pismenega dovolila od pristoj-uega zdravnika, če se babica ne drži te odredbe, se kaznuje prvikrat v denarju do 500 dinarjev v korist sanitetnega fonda, drugikrat pa s tem, da se ji od-tegno praksa za leto dni.
Člen 22.
Za izpopolnjevanje in kontrolo babiškega znanji s° ustanovljeni pri babiških šolah v Beogradu, Za §rebu in Ljubljani ponavljalni tečaji.
'Ponavljalni tečaji trajajo 30 dni. Po vsakem do VrČenem ponavljalnem tečaju opravljajo babice izpi l,r°d komisijo, ki jo sestavljata upravnik babišk ‘ °:6 in oblastni sanitetni referent, odnosno sanitetu .re '>t mesta Beograda, ali njiju namestnika. C' abica ne opravi tega izpita z dobrim uspehom, mori P°kajati še en ponavljalni tečaj ter opravlja po ten lečaju izpit drugič, če ga ne opravi niti takrat z do dni uspehom, izgubi pravico prakse, dokler ne do popolnega babiškega tečaja in ne opravi kon uem tega tečaja z dobrim uspehom predpisaneg: uabižkega izpita.
Vse babice imajo, dokler traja ponavljalni tečaj rezplačno stanovanje in hrano v babiški šoli.
Člen 23.
Babico, ki prekrši odredbe sanitetnega zakona, kolikor se tiče ta zakon babic, ali ta navodila, kaznuje, četudi ne bi bil učinjeni prekršek nikakor v škodo ne materi ne detetu:
1.	) oblastno sanitetno-policijsko oblastvo, odnosno uprava mesta Beograda: z opominom, v denarju od 200 do 1000 dinarjev ali z zaporom od 10 do 20 dni, s ponavljalnimi tečaji ob lastnih stroških (glej člen
22.); pritožbe zoper te kazni se vlagajo na ministrstvo za narodno zdravje v treh dneh;
2.	) minister za narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta: z odvzemom pravice do prakse. Vse te kazni vpisuje pristojni zdravnik v babičino konduitno listo; denarne se izrekajo v korist narodnega sanitetnega fonda.
Člen 24.
Babice, ki se kaznujejo z izgubo prakse za leto dni, kakor tudi babice, ki niso izvrševale prakse dve ali več let, se morajo obrniti, da dobe iznova pravico prakse, s prošnjo na ministra za narodno zdravje, s čigar odlokom se pošljejo v trimesečni tečaj ene izmed babiških šol v kraljevini. Po pretoku tega časa opravljajo izpit pred komisijo, odrejeno po členu 22. teh navodil; vsakemu členu komisije pa morajo plačati honorar 100 dinarjev.
Člen 25.
Ta navodila veljajo za vso kraljevino, v veljavo pa stopijo z dnem, ko se razglase v «Službenih Kovinah»; takrat prestanejo veljati vsa navodila in vsi pravilniki, kar jih je bilo doslej izdanih v kraljevini in s katerimi je bilo urejeno to vprašanje.
V Beogradu, dne 27. maja 1927.
Namestnik ministra za narodno zdravje, minister za agrarno reformo:
dr. Andrić s. r.
326.
Navodila
za izvoz špirita v inozemstvo s pravico do izvozne nagrade.*
Člen 1.
Špirit sme izvažati v inozemstvo samo izdelovalec neposredno iz tvornice ali iz privatnega shra-nišča, ki mora biti njegova lastnina in v katero spravlja izključno lastni proizvod.
Člen 2.
Vsak izdelovalec, ki hoče izvažati špirit v inozemstvo, se mora prijaviti pristojni sreski upravi finančne kontrole, ki pošlje to prijavo, ko jo vpiše v svoje knjige (beležnico o izvozu špirita), neposredno generalni direkciji davkov.
Člen 3.
Najmanjša količina špirita, ki se sme izvoziti v inozemstvo, se določa s 500 hektolitrskimi stopinjami.
Člen 4.
Vsak izdelovalec špirita ima pravico do izvozne nagrade za vsako izvoženo hektolitrsko stopinjo po 1-50 Din, in sicer samo do one količine špirita, ki jo dä v promet v državi proti plačilu državne trošarine.
Člen 5.
Špirit sme izvažati v inozemstvo vsak izdelovalec po izkazani potrebi; izvozna nagrada pa se mu prizna, ko dd špirit v promet v državi proti plačilu državne trošarine.
Člen 6.
Izvozna nagrada se izplačuje tako, da se dovoli izvozniku po izvršenem izvozu, dati v promet isto količino špirita po stopnji trošarine, znižani za 1-50 Din.
Člen 7.
Vsako količino špirita, ki jo hoče izdelovalec izvoziti v inozemstvo, mora naznaniti kontrolnemu organu s pismeno prijavo v štirih izvodih.
Člen 8.
Ko izvrši kontrolni organ posel, predpisan za izvoz špirita iz tvornice ali shranišča v inozemstvo, vpiše podatke iz prijave kakor tudi ostale potrebne podatke v beležnico o izvozu špirita v inozemstvo. En izvod prijave priloži tej beležnici.
Člen 9.
Onega dne, ko se špirit, namenjen za izvoz v inozemstvo, vzame iz tvornice ali shranišča, pridobi izvoznik pravico, da se mu prizna izvozna nagrada tako, kakor je določeno v členu 6. teh navodil.
Člen 10.
To činjenico vpiše kontrolni organ takoj v beležnico na desni strani, potem pa v trošarinsko knjigo v račun o trošarini.
Člen 11.
Številka knjige o izvozu (številka izvozne deklaracije) se vpiše v beležnico naknadno, ko se prejme od izstopne carinarnice potrjena sprevodnica.
Člen 12.
Beležnica o izvozu špirita v inozemstvo se zaključi koncem vsake proizvodne periode ter se priloži letnemu računu. Neukoriščene izvožene količine špirita, na katerih podstavi se pridobi pravica do izvozne nagrade tekom ene proizvodne periode, se ne smejo ukoristiti v prihodnji proizvodni periodi.
Člen 13.
Če izvoznik količin, namenjenih za izvoz v inozemstvo, ne izvozi, nego jih dd v promet v državi ali jih vrne v tvornico ali shranišče, se mora to vpisati v beležnico o izvozu špirita; na one količine špirita, ki so se dale v promet v državi po stopnji 15-50 dinarjev na podstavi tega izvoza, pa se mora pobrati naknadno razlika trošarine po 1-50 dinarjev od hektolitrske stopinje.
Člen 14.
Pri generalni direkciji davkov se priredi za vsakega izdelovalca špirita po ena beležnica o izvozu špirita, kontrolni organ pa vodi za vsakega izdelovalca, ki je izvoz izvršil, posebno beležnico o izvozu.
Člen 15.
Kontrolni organ mora poslati prepis vsakega vpisa v poedino beležnico takoj po vpisu neposredno generalni direkciji davkov.
Člen 16.
Ti predpisi veljajo od dne 1. aprila 1927.; tega dne prestanejo veljati navodila za izvrševanje predpisov o izvozu alkohola v inozemstvo z dne 14. avgusta 1925., št. 56.354.* Ugodnosti, neukoriščene do dne 31. marca 1927. po starih navodilih za izvoz alkohola v inozemstvo, se ne morejo ukoristiti.
V Beogradu, dne 27. junija 1927.; št. 76.492.
Minister za finance:
dr. Bogdan Markovič s. r.
-------- -...........-
Uredbe oblastnega odbora mariborske oblasti.
327.
Naredba
oblastnega odbora mariborske oblasti o pobiranja davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn v občini Vuzenici.
Na podstavi § 1. zakona z dne 18. maja 1894., štaj. dež. zak. št. 41, in sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani podaljšujemo pobiranje davščine na ponočni obisk gostiln in kavam v občini Vuzenici, dovoljeno z naredbo velikega župana mariborske oblasti U. št. 3235/1 z dne 29. januarja 1926., Uradni list z dne 18. februarja 1926., št. 65/15, do dne 31. decembra 1927.
Oblastni odbor mariborske oblasti;
opr. št. 994/27/V C.
* Uradni list z dne 19. septembra 1925., št. 296/88.
Razglasi osrednje vlade.
Natečaj za učitelje telovadbe na srednjih šolah.*
Na podstavi člena 149. finančnega zakona za leto 1927./1928. otvarja ministrstvo za prosveto enoleten tečaj za učitelje telovadbe na srednjih šolah.
Za slušatelje tečaja se sprejmejo naši državljani, ki niso mlajši od 19 in ne starejši od 25 let in ki to opravili učiteljski zrelostni izpit. Sprejmejo se tudi učitelji osnovnih šol ob istih pogojih.
Prijave naj se vlože pri ministrstvu za prosveto, oddelku za srednji pouk (odelenju za srednju nastavu) najkesneje do dne 1. avgusta 192 7.
Prošnji za sprejem je treba priložiti: a) izpričevalo o dovršenih študijah; b) krstni list; c) potrdilo o vedenju in poklicu po dovršeni šoli; č) zdravniško izpričevalo; d) potrdilo o najmanj dvoletni telovadbi v sokolskem ali drugem telovadnem društvu; e) kratek popis dosedanjega delovanja v telesni vzgoji.
V	tečaj se sprejme 30 kandidatov. Število sluša-teljie se določi sorazmerno s številom ženskih gimnazij.
Prijavljeni kandidati se morajo javiti dne 14ega septembra 1927. pri oddelku za srednji pouk (Kralja Milana ulica br. 32), kjer se izberejo. Predavanja se začno dne 15. septembra 1927.
Za praktično vaje si morajo nabaviti slušatelji obleko, kakršno imajo člani in članice Sokola.
Kandidati, ki se sprejmejo v teč^j, imajo pravico do povračila potnih stroškov.
Pouk v tečaju je brezplačen. Slušatelji, ki so učitelji, dobivajo, dokler traja tečaj, svoje redne prejemke.
Po dovršenem tečaju in opravljenem izpitu se postavijo slušatelji za učitelje telovadbe na srednjih šolah.
Iz ministrstva za prosveto v Beogradu.
Natečaj za učitelje petja na srednjih šolah.*
Na podstavi člena 149. finančnega zakona za leto 1927./1928. otvarja ministrstvo za prosveto enoleten tečaj za učitelje petja na srednjih šolah.
Y	učiteljski tečaj se sprejmejo absolvirani gojenci učiteljišč in učitelji osnovnih šol, ki nimajo nad deset službenih let. Ženske se ne sprejemajo.
Prijave naj se vlože pri ministrstvu za prosveto, oddelku za srednji pouk (odelenju za srednju nastavu) najkesneje do dne 1. avgusta 192 7.
Prošnji za sprejem je treba priložiti: a) izpričevalo o dovršenih študijah; b) potrdilo o vedenju m poklicu po dovršeni šoli ali potrdilo o dosedanjem službovanju; kratek popis dosedanjega delovanja v glasbi.
Prijavljeni kandidati so morajo javiti pri ministrstvu za prosveto, oddelku za srednji pouk, dne 31. avgusta 1927.
Sprejemni izpit se bo vršil dne 1. septembra 1927.
Pri sprejemnem izpitu se izprašujejo naslednji predmeti:
1.	) Solfeggio (petje) — po učnem programu za učiteljišča.
2.	) Elementarna glasbena teorija —• po učnem programu za učiteljišča.
3.	) Gosli — spretno goslanje v prvi legi.
Gosli se lahko nadomeste s klavirjem po gradiču
iz prvega zvezka Köhlerjeve šole za klavir.
Predavanja se začno dne 2. septembra 1927.
Kandidati, ‘ki se sprejmejo v tečaj, imajo pravico do povračila potnih stroškov.
Pouk v tečaju je brezplačen. Slušatelji, ki so učitelji, dobivajo, dokler traja tečaj, svoje redne prejemke.
Po dovršenem tečaju in opravljenem izpitu se postavijo slušatelji za učitelje petja na srednjih šolah.
Iz ministrstva za prosveto v Beogradu.
Priobčilo lastnikom kmetijskih priprav o kupovanju denaturiranega petroleja.*4
Dne 23. junija 1927. («Službene Novine» z dne
23.	junija 1927., št. 138/XLI***) je stopil v veljavo
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca» z dne 9. julija 1927., št. 152.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 6. julija 1927., št. 149.
*** Uradni list z dne 30. junija 1927., št. 308/70.
pravilnik za denaturiranje in prodajanje denaturira-nega petroleja za pogon traktorja kmetijskih strojev, in sicer samo za plug, brano, sejalnico, stroj za žetev in mlatilnico, proti plačilu monopolne takse 0-10 Din za kilogram denaturiranega petroleja.
Pravico, denaturirati in prodajati denaturirani petrolej, imajo samo domače rafinerije v Bosenskem, Brodu, Capragu in Dravogradu.
Do danes sta se obrnili na to upravo in dobili dovolilo za denaturiranje in prodajanje denaturiranega petroleja rafineriji v Bosenskem Brodu in Capragu.
Lastnik traktorja kmetijskih strojev, ki želi kupiti denaturirani petrolej po minimalni monopolni taksi, mora priložiti prošnji; kolkovani po zakonu o taksah (20 Din za rešitev in 5 Din za prošnjo), potrdilo pristojnega občinskega oblaštva, iz katerega je razvidno, da ima res traktor, da je ta v pravilnem stanju in da ga uporablja samo za kmetijske namene. Razen tega mora biti iz tega potrdila razvidno to-le: sistem, znamka in jakost (konjskih sil) dotičnoga traktorja kakor tudi, kolika je na uro približna poraba petroleja, če razvija motor maksimum delovanja.
V prošnji za dovolilo nakupa in uporabljanja denaturiranega petroleja (ki mora biti čitno in razločno spisana, podpisana in mora imeti točni naslov) je treba označiti: a) da se podreja lastnik traktorja vsem kontrolnim predpisom, ki obstoje in ki se eventualno izdado naknadno; b) rafinerijo rudninskega olja, iz katere hoče nabaviti — kupiti denaturirani petrolej; c) približno število ur, v katerih bo motor dnevno deloval, in ob katerem času; in č) kateri sreski upravi finančne kontrole pripada kraj, kjer je traktor.
Prošnje za nakup in uporabljanje denaturiranega petroleja se vlagajo neposredno pri upravi državnih monopolov — oddelku za prodajo — v Beogradu.
Brzojavne prošnje in prošnje, ki nimajo omenjenega potrdila pristojnega občinskega oblaštva in ne obsezajo zgoraj omenjenih podatkov, se ne vpošte-vajo.
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu,
dne 30. junija 1927.; M. Pr. br. 19.483.
Natečaj za uradničke pripravnike za upravo državnih monopolov v Beogradu.*
Uprava državnih monopolov potrebuje 230 uradniških pripravnikov HI. kategorije za nadziranje tobačne kulture v tobačnih okoliših.
Kandidati za ta natečaj morajo imeti dovršeno nižjo kmetijsko šolo ter morajo izpolnjevati vse pogoje, določene v členu 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Kandidati, ki žele konkurirati za ta mesta, morajo svojeročno napisati prošnjo s točnim naslovom ter jo poslati upravi državnih monopolov — oddelku za kulturo in fermentacijo tobaka (upravi državnih monopola — odelenju za kulturu i fermentaciju du-vana); prošnji morajo priložiti tudi vse potrebne dokumente po členu 12. omenjenega zakona.
Rok prijave je do vštetega dne 15. avgusta 1927.
Iz pisarne uprave državnih monopolov — oddelka za kulturo in fermentacijo tobaka — v Beogradu,
dne 6. julija 1927.; K. br. 14.629.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
L. št. 1810/2.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Zdravniška zbornica za Slovenijo je vpisala v zdravniški imenik drja, Josipa I v a n j š k a, zdravnika v Mariboru.
V Mariboru, dne 22.junija 1927.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
L. št. 3/21.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 22. do dne 30. junija 1927.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tifuznlh bolezni					
Celje		19	4	1 4		19
Dolnja Lendava. .	1	1			2
Gornji grad . . .	3	1			4
Konjice		1	1	1		1
Maribor, desni breg	.	1			1
Murska Sobota . .		3	1		2
Prevalje		1	,	.		1
Ptuj		2		1		1
Slovenjgradec . .	5	.	2		3
Skupaj .	32	11	9		34
Škrlatlnka. .		- Scarlatlna.			
! Celje		6				6
Gornji grad . . .	2	9	2	i	8
Konjice		1	1	1		1
Ljutomer		1				1
Maribor, desni breg	8		2		6
Maribor, levi breg .	5	,	3		2
Maribor, mesto . .	11		2		9
Murska Sobota .	10	2	9		3
Ptuj		9		5		4
Ptuj, mesto . . .	2	i			3
Šmarje pri Jelšah .	.	2	.		2
Skupaj .	55	15	24	i	45
Ošpice. -		- MorbUlL			
Maribor, levi breg .	35		35 I .		
Murska Sobota . .	15	.	15	1	.		.
Skupaj .	50	•	50 j .		•
Davlca.	— Diphteria et Croup.				
Dolnja Lendava. .	2		2		
Ljutomer		1				i
Maribor, desni breg	1	i	#		2
Maribor, levi breg .	4		2		2
Maribor, mesto . .		i			1
Murska Sobota . .	1				1
Slovenjgradec. . .	1	i	1		1
Skupaj .	10	3	5		8
Dušljivl	kaSel]. — Pertussis.				
; Slovenjgradec. . .	1	•	• 1 •		1
Sen. — Erysipelas.					
Slovenjgradec. . . |	4 1	• 1	3 1 •		1
Vranični prisad. — Anthrax.					
Čakovec 		i	4			4
Dolnja Lendava. .	i 1		i	.	
Skupaj .	i	4 1	i	•	4
V Mariboru, dne 6.julija 1927.
Za velikega župana mariborske oblasti: sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi vojaških oblastev.
Natečaj za gojence konjiške podčastniške šole v Nišu.*
Na podstavi členov 16. in 17. uredbe # podčastniških šolah v stalnem kadru pri glavnih vrstah vojske in odločbe gospoda ministra za vojsko in mornarnico Pov. Gj. br. 2303 z dne 21. aprila 1927. bo sprejemala konjiška podčastniška šola v Nišu dne 28. septembra 1927. gojence iz civilnega prebivalstva in iz stalnega kadra.
Šolski tečaj se začne dne 1. oktobra 1927. in traja dve leti.
Kandidat iz civilnega prebivalstva mora izpolnjevati te-le pogoje ter predložiti naslednje dokumente:
1.	) Biti mora državljan kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar dokaže z občinskim potrdilom — domovnico.
2.	) Biti ne sme mlajši od 17 in ne starejši od 21 lot; za dokaz služi krstni list ali potrdilo iz popisne knjige, potrjeno po političnem oblastvu. (Pravico imajo vsi oni, ki so rojeni leta 1906., 1907., 1908., 1909. in 1910.)
3.	) Biti mora zadosti pismen; predložiti mora tudi šolske dokumente, če jih vobče ima, o kakršnikoli dovršeni šoli.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. julija 1927., št. 147.
4.	) Biti mora dobrega vedenja ter ne sme biti v sodni preiskavi ali sodno obsojen, kar dokaže z občinskim potrdilom.
5.	) Imeti mora očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po oblastvu, da sme vstopiti v konjičko podčastniško šolo.
•	6.) Biti ne sme oženjen, kar dokaže s potrdilom
cerkvenega ali občinskega oblastva.
Kandidati, ki ustrezajo gorenjim pogojem in žele vstopiti v konjiško podčastniško šolo, naj se prijavijo komandantu konjiške podčastniške šole s svojeročno spisano prošnjo (opremljeno s (kolkom za 5 Din), v kateri morajo izjaviti poleg želje, vstopiti v konjiško podčastniško šolo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane z uredbo o podčastniških šolah v stalnem kadru pri glavnih vrstah vojske; prošnji pa morajo priložiti vse spredaj naštete dokumeftto.
Prošnja in ostali dokumenti morajo biti opremljeni s kolki po zakonu o taksah; takse so oproščeni samo oni kandidati, ki so siromašnega stanja, in občina mora izdati potrdilo o siromašnem stanju, ki naj se priloži ostalim dokumentom.
Kandidat iz kadra za sprejem v to šolo mora izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) Dovršiti je moral rekrutsko izučbo v svoji komandi.
2.	) Komanda ga mora priporočati kot dobrega vojaka.
3.	) Biti ne sme v sodni preiskavi ali obsojen.
4.	) Biti mora zadosti pismen, kar se ugotovi pri sprejemnem izpitu.
5.	) Biti ne sme oženjen.
6.	) Biti ne sme starejši od 23 let.
7.	) Imeti mora očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po oblastvu, da sme vstopiti v šolo. To velja za one, ki nimajo 21 let.
Kandidati iz kadra naj se prijavijo za šolo po redni poti po svojih nadrejenih starejšinah. V svojem zaslišanju morajo izjaviti polog drugega, da pristajajo na vse pogojo in posledice, predpisane z uredbo o podčastniških šolah: zaslišanju pa morajo priložiti tudi vse ostale dokumente.
Prijave vseh kandidatov so sprejemajo o’d današnjega dne do dne 2 0. septembra 192 7. Prošnje in dokumente pa je neizogibno treba poslati Pnli prej, da je mogoče dokument, če ni pravilen, popraviti do sprejemnega dne.
Kandidati iz civilnega prebivalstva, katerih dokumenti se spoznajo za pravilne, se takoj uvrste med kandidate in o tem jih takoj obvesti ta šola po njih občinskem oblastvu. Zato je treba, da zapiše vsak kandidat v prošnji razločno tudi svoj naslov (stanovališče, občino, srez [okraj, kotar], okrožje [županijo], pokrajino m vojaško okrožje).
Kandidati iz civilnega prebivalstva, ki se jim priobči, da so uvrščeni med kandidate, dobe od svojega vojaškega okrožja brezplačno vozovnico za vožnjo Po železnici ali ladji od najbližje postaje do Niša.
se kandidat ne sprejme za gojenca, se mu prav lako izda brezplačna vozovnica za povratek domov.
Vse kandidate iz civilnega prebivalstva pozovejo
0	pravem času njih vojaška okrožja ter jih pošljejo v to šolo v Niš tako, da se dne 28. septembra 1927. zjutraj javijo pri komandantu šole. (Šola jo v niški trdnjavi.)
Kandidate iz kadra pošljejo prav tako v to šolo v Niš njih komande, kakor je to označeno za kandidate iz civilnega prebivalstva.
Oni gojenci, ki uspešno dovrše šolo, imajo pravico do častniškega čina.
Iz pisarne konjiške podčastniške šole v Nišu;
št. 1032.
Natečaj za profesorje na vojaški akademiji v Beogradu.’*
Vojaška akademija potrebuje:
enega rednega profesorja za italijanski jezik;
. enega rednega profesorja za opisno geometrijo 111 aritmetiko;
enega rednega profesorja za fiziko; in
enega rednega profesorja za nižjo in višjo mate-,nattko.
kravico do natečaja imajo vsi gg. profesorji
1	davnih srednjih šol in univerz iz vse naše države.
Pok prijave jo do dne 10. septembra 1 927.
Predavanja na vojaški akademiji se začno dne P oktobra 1927. •
Prošnji je treba priložiti v overovljenem prepisu dokumente o dovršenih študijah in o službovanju kakor tudi curriculum vitae.
Pripomba: Po uredbi o razvrstitvi in porazdelitvi civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev spadajo:
1.	) redni profesorji vojaške akademije z 20 leti aktivne državne službe v 3. skupino I. kategorije;
2.	) redni profesorji z manj nego 20 leti aktivne državne službe (če imajo 12 let aktivne službe) v 4. skupino I. kategorije.
Iz uprave vojaške akademije v Beogradu,
dne 29. junija 1927.; št. 4180.
Razolasi drugih aradov in oblaste».
Preds. 444/4/27—2.	.	‘	3—3
Razpis.
Odda se mesto višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Celju; prav tako se oddado vsa. druga mesta vodečih in pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila zaradi razpisa ali tekom razpisa;
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože naj-kesneje do dne
10. avgusta 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Obširni razpis glej v Uradnem listu 73 z dne
7.	julija 1927.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Celju,
dne 4. julija 1927.
S 13/27—2.	1585
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Ivana Gučka, trgovca v Laškem.
Konkurzni komisar: dr. Arnold Pernat, deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Laškem.
Upravnik mase: dr. Dominik Drnovšek, odvetnik v Laškem.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Laškem dne 28. julija 19 27. ob desetih. Oglasit-veni rok do dne 3 1. avgusta 192 7. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 7. septembra 1 9 2 7. ob desetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 11. julija 1927.
S 14/27—48.	1578
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolžen^a: firma A. Kočevar, prva jugoslovanska nabavljalnica ženitbenih oprem in oblačil-nica na obroke v Mariboru.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 2 8. julija 1927. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 84.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 6. julija 1927.
E 1028/27—2.	~	1417
Dražbeni oklic.
Dne 21. julija 1927. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za kat astralno oibčino Gradiško predmestje, vi. št. 171.
Cenilna vrednost: 167.700 Din; najmanjši ponu-dek: 83.850 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V.,
dne 11. junija 1927.
E 168/27—.	1543
Dražbeni oklic.
Dne 18. julija 1 927. ob devetih bo na licu mesta v Breški vasi št. 4 dražba nepremičnin: zem-
ljiška knjiga Gradišče, vi. št. 4 (hiša št. 4 v Breški vasi).	/	,
Cenilna vrednost: 130.499 Din 53 p; vrednost pri-tekline: 294 Din; najmanjši ponudek: 87.196 Din.
Dražba se bo vršila po posameznih parcelah, odnosno skupinah.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici,
dne 20. junija 1927.
Št. 5337.	1564 3—2
Razglas o ofertni licitaciji za rekonstrukcijo Dornikovega mostu čez Kokro v km 10.6 Jezerske državne ceste.
(iradbena direkcija v Ljubljani razpisuje po nalogu ministrstva za gradbe br. 15.702 iz lota 1927. ofertno licitacijo za zgoraj označeno zgradbo na dan 4. avgusta 1 927.
Licitacija se bo vršila isti dan ob 10. uri v prostorih strokovnega oddelka te direkcije.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 74 z dne 11. julija 1927.
Načrti, proračun, tehnični in splošni pogoji so do dne licitacije na vpogled med uradnimi urami pri odseku H. podpisane gradbene direkcije, kjer se dobivajo tudi vsa potrebna pojasnila.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 6. julija 1927.
Št. 1047.	1529 3—2
Razglas o ofertni licitaciji za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49.8, 50.1 in 50.3 Trojanske državne ceste pri Vranskem.
Ker prva ofertna licitacija za rekonstrukcijo opornih zidov v km 49-8, 50-1 in 50-3 Trojanske državne ceste, ki se je vršila po nalogu gradbene direkcije z dne 4. junija 1927., št. 4367, dne 4. julija 1927. ni uspela, se razpisuje ponovna ofertna licitacija s skrajšanim rokom. Ta licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 18. julija 1927. ob enajstih v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Popolni razglas je objavljen v Uradnem listu 65 z dne 17. junija 1927.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 4. julija 1927.
Št. 2060.	1562
Razpis.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici prodajo okoli 2000 prm3 bukovih drv na skladišču «Srnjaku» pri Ravnah in okoli 550 prm3 smrekovega lubja franko vagon železniška postaja Bohinjska Bistrica.
Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobivajo pri direkciji šum v Ljubljani ali pa pri šumski upravi na Bohinjski Bistrici, naj se vlože do dne 17. avgusta 1 927. do 11. ure pri direkciji šum v Ljubljani (Križanke).
Ponudbe morajo biti kolkovane s 100 Din in opremljene z 10%no (pri inozemcih z 20%no) varščino.
Pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava na Bohinjski Bistrici.
Direkcija šum kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
dno 1. julija 1927.
Št. 4808/H.	1558 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 100 m trifaznega kabla 3 X 75 mm.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 2 0. julija 1 927/ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 6. julija 1927.
Št. 3300.	1577
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 120 m8 jamskega lesa. Ponudbe naj se vlože do dne 2 3. j u 1 i j a 1 9 2 7. Vet pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(poSta Griže), dne 11. julija 1927.
Št. 3327.	1584
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava raznega električnega materiala.
Ponudbe naj se vlože do dne 2 6. j u 1 i j a 1 9 2 7. Več pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Zabukovci
(pošta Griže), dne 12. julija 1927.
Natečaj za sprejem kandidatov v prvi letnik višje pedagoške šole v Beogradu za šolsko leto 1927./1928.*
Po členu 6. uredbe o višji pedagoški šoli in po odločbi gospoda ministra za prosveto z dne 30. junija 1927., P. br. 8321, se sprejme v prvi letnik te šole za šolsko leto 1927./1928. sto (100) rednih slušateljev.
Vsak kandidat, ki se hoče vpisati v višjo pedagoško šolo v Beogradu za rednega slušatelja, se mora obrniti najkesneje do dne 2 0. septembra 19 2 7. s prošnjo na rektorat te šole. Prošnji je treba priložiti:
1.	) izpričevalo o učiteljskem zrelostnem izpitu;
2.	) izpričevalo o praktičfem (usposobljenostnem) učiteljskem izpitu;
3.	) potrdilo o letih učiteljske službe in ocenah delovanja v vsem tem času; sprejeti se morejo samo oni, ki so delovali najmanj tri leta z odličnim uspehom na osnovni ali na meščanski šoli;
4.	) izpisek iz rojstvene matice, če pa ga ni mogoče dobiti, po zakonskih predpisih izdano potrdilo o rojstnem dnevu in kraju (kandidat ne sme biti starejši od 38 let);
5.	) zdravniško izpričevalo o zdravstvenem stanju;
6.	) kratek življenjepis, v katerem naj kandidat označi, kje in koliko časa je služil kot učitelj, ali je oženjen ali ne (učiteljica: ali je omožena ali ne) in ali ima kaj otrok.
Prošnje, ki jim niso priloženi vsi navedeni dokumenti, se ne jemljejo v poštev.
Vsak kandidat mora navesti v prošnji, v kateri skupini predmetov se hoče izobražati. Poleg skupine, v kateri se hoče izobražati v prvi vrsti, lahko navede tudi drugo skupino, da se eventualno sprejme v to skupino, če ne bi bilo več prostora v oni skupini, za katero se je najiprej oglasil.
Skupine predmetov so:
I.	skupina: narodni jezik, narodna književnost, zgodovina in geografija;
II.	skupina: tuj jezik (nemški ali francoski), narodni jezik, narodna književnost in zgodovina;
III.	skupina: prirodopisje (zoologija, botanika, mineralogija in geologija), kemija in geografija;
IV.	skupina: matematika, opisna geometrija in fizika;
V.	skupina: matematika, opisna geometrija, vse vrste risanja in modeliranja, kaligrafija,
V vsako skupino se sprejme 20 kandidatov.
Na natečaj se smejo priglasiti učitelji in učiteljice iz vse kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kandidati, ki se hočejo izobražati v H. skupini predmetov, naj označijo v prošnji, v katerem izmed navedenih dveh tujih jezikov se hočejo izobražati. Ob sprejemu v to šolo morajo pokazati predhodno zadostno izobrazbo iz dotičnega tujega jezika, da bi se mogli z uspehom izobražati.
Kandidati, ki se sprejmejo, se obveste po službeni poti o sprejemu in o pričetku predavanj.
Po členu 137. finančnega zakona za leto 1927./ /1928. se dovoli sprejetim učiteljem in učiteljicam, če so v državni službi, za čas dvoletnih študij na tej šoli dopust brez pravice do prejemkov.
Iz pisarne rektorja višje pedagoške šole v Beogradu,
meseca julija 1927.; št. 950.
* cSlužbeno Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 8. julija 1927., št. 151.
St. 17.354/27/ref. X. a.	1580
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec junij 1927. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra 1922., št. 365/113, za mesec junij 1927. mnogokratnik 9-135 za vrednosti in zneske, izražene v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. julija 1927.
Razne objave.
Št. 16.980/1927.	1581
Natečaj.
Po sklepu seje ravnateljstva osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu z dno 18. maja 1927. pod členom 2. sejnega zapisnika se razpisuje s tem natečaj za popolnitev nastopnih izpraznjenih mest pri tem osrednjem uradu:
1.	) za eno mesto referenta zdravniške stroke kategorije A, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo
I 24.600 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
2.	) dve mesti referentov lekarnarske stroke, kategorije A, položaja V., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo
21.000	Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
3.	) za eno mesto referenta inženjerske stroke, kategorije A, položaja IV., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
4.	) za eno mesto referentainženjersko-arhitektonske stroke, kategorije A, položaja IV., z .letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo 24.600 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
5.	) za eno mesto uradnika tehnične (gradbene) stroke, kategorije B, položaja VI., z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z letno položajno plačo 15.000 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
6.	) za eno mesto uradnika knjigovodstvene stroke, kategorije B, položaja VIL, z letno sistemizirano plačo 10.800 Din, z Letno položajno plačo 12.000 Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado;
7.	) za eno mesto referenta koncept n e stroke, kategorije A, položaja VI., z letno sistemizirano plačo 12.000 Din, z letno položajno plačo
15.000	Din in z ustrezno krajevno in rodbinsko doklado.
Pogoji za namestitev so:
1.	) Prosilec mora biti državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter mora biti vešč srbsko-hrvatskemu ali slovenskemu jeziku;
2.	) imeti mora telesno, duševno in moralno sposobnost za službo osrednjega urada za zavarovanje delavcev vobče;
3.	) star ne sme biti nad 40 let, razen če je bil prej v službi osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali drugega zavoda za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4.	) biti ne sme pod skrbstvom ali v konkurzu, ne v preiskavi zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja in obsojen ne sme biti pravnomočno s sodbo rednega sodišča zaradi hudodelstva ali pregreška iz koristoljubja, nadalje ne obsojen na izgubo službe ali političnih pravic za čas, določen s sodno sodbo;
5.	) službovanje pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev ali drugem zavodu za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi mu ni smelo prestati iz vzrokov, omenjenih v § 112. in v točkah 5.) in 7.) § 113. službenega pravilnika za uslužbence osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
'6.) imeti mora:
a)	za mesto pod točko 1.) popolno fakultetno izobrazbo, diplomo doktorja vsega zdravilstva in pravico, izvrševati zdravniško prakso v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, in po možnosti specialno izobrazbo za ortopedijo ali fizikalno terapijo;
b)	za mesti pod točko 2.) popolno fakultetno izobrazbo in diplomo magistra farmacije;
c)	za mesto pod točko 3.) popolno fakultetno izobrazbo na visoki tehnični šoli z vsemi predpisanimi izpiti in z inženjersko diplomo;
d)	za mesto pod točko 4.) popolno fakultetno izobrazbo na visoki tehnični šoli (arhitektonski oddelek) z vsemi predpisanimi izpiti in z inženjersko diplomo;
e)	za mesto pod točko 5.) popolno izobrazbo s končnim izpitom na srednji tehnični (gradbeni) šoli;
f)	za mesto pod točko 6.) popolno srednješolsko izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za izvrševanje strokovnih poslov, znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci; in
g)	za mesto pod točka 7.) popolno fakultetno izobrazbo, če pa je nima, mora dokazati sposobnost za samostalno izvrševanje konceptnih poslov, popolno znanje zakonskih predpisov o zavarovanju delavcev kakor tudi občo orientacijo o socialnem zakonodaj-stvu, obče znanje o organizaciji, upravi, knjigovodstvu in računovodstvu osrednjega urada ali okrožnega urada za zavarovanje delavcev in potrebno inteligenco za službeno občevanje s strankami in uslužbenci.
Prošnji mora priložiti vsak prosilec rojstni list, izpričevala o domovinstvu, o zakoniti zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala, potrdilo o dosedanjem poklicu, o zdravju in o ureditvi vojaške obveze. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovih krajevnih organov ali pa zdravnika državnih ali samoupravnih oblastev in še z izpričevalom, ki ga je izdal državen ali drug javen dispanzer ali zdravnik specialist za tuberkulozo.
Vse ostale pravice in dolžnosti so določene s službenim pravilnikom za uslužbence osrednjega urada.
Svojeročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili, naj se vlože pri podpisanem uradu do vštetega dne 2 0. avgusta 1927. ob dvanajstih.
Zakesnele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 2. julija 1927.
1548	Objava.
Izgubil sem unikat šolskega izpričevala državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani z dne 19ega septembra 1920. na ime: Fran Medja iz Lesc. Proglašam ga za neveljavnega.
Fran Medja s. r.
1575	Objava.
Izgubil sem izpričevalo zadružne trgovske šole v Ljubljani za šolsko leto 1926./1927. na ime: Ivan I Onuk, Sv. Primož pri Muti.
Proglašam ga za neveljavno.
Ivan Onuk s. r.
Naročnina
za
„Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti"
znaša za kraljevino Srbov, Hrvatov	in Slovencev:
mesečno................10	Din,
četrtletno.............30	Din,
poluletno..............60	Din,
vseletno..............120	Din.
Naročnina se mora plačevati vedno naprej. Kdor lista ne namerja več naročiti, naj to naznani takoj pismeno ali ustno upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16, ter pošlje obenem morebiti še neporavnano naročnino.
Na reklamacije posameznih morda neprejetih kosov lista se ozira upravništvo samo deset dni po izdaji lista; pozneje reklamirane kose pa pošilja, če so še v zalogi, samo proti plačilu.
Vsaka izprememba naslova, pošte i. dr. naj se upravništvu nemudoma javi.
Naročnina naj se pošilja pod naslovom, na katerega se list prejema, ne pa pod imeni upravništvu neznanih oseb ali firm.
Neporabljene ali preostale položnice naj se vrnejo upravništvu kot tiskovina.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.