Slev. 51.
Posamezna številka stane l Din. V liiSM v nefiei dos шги 1923.
Lete L!.
NatoMna везж ca državo SHSi đa preklical I) p« рвШ шаааВпо l«
doetarljeai nadoirt mesečao ....... u
sa inozemstvo:
»fooao.......Din 98
es Sobotna izdaja: в
v Jagoalavijl.....Din 20
* iaosamatvs....... 4в
MftlMcMin
ив Cen® Inseratom : з®
Кавл!о1рпч r.»t!(na vrsta шаИ oglas: pa Ela.l — is Dln.l ôtt» »elikl ogla»; пв4 ♦» ида rt iiaa po Din. i !>osl«aa .4. po В'П. 3 —,
Pr: vetjem naročila popast
liiseju *xak dan irtzejnlt
ponedeljka lu dneva 1:0 piaï» ni ki ob 3. url zjutsaj.
ОгеОвШте ta v Kopitarjevi elle» Stev. 6/D1. Recopiai a« aa vračajo; neirtnUirasa pisma se aa sprejemalo. Drete. telet Sir. 90, a; ran. Siv. 333.
Političen list za slomsk! narod.
Oprava )о v iopiiarjeri al. 8. — fUuoii po&Saç tiras. iJotMleusie št. 830 sa aarcćaiao ia št. 349 sa oglase, ■Bjpeli 33.011, sarajev. 7JS3, Bra^elBiacaj. 24,707.
Na raivaimafi SSJ.
Ko se je v Sloveniji ustanovila soeial-nodemokratična stranka, so njeni voditelji napovedali novo. zlato dobo za slovenski narod. Proglašali so socialistično stranko za edino pošteno, drugo pa za koristo-lovske, ki so zapisane poginu. Le socialistična stranka se nesebično bori za delovno ljudstvo, so govorili, ostale stranke pa so zgolj zastopnice izkoriščevalcev liud-stva. Socialistični voditelji, so 6e obdajali s svetniškim sijajem gole iu čiste požrtvovalnosti, poštenih namenov ter neomajne značajnosd. Vsi drugi eo bili : prvakarjk, >korupcionisli<, ssleparjk in tako dalje. Precejšen del delavstva je temu verjel iu tudi med inteligenco so so mnogi, cezdalje-bolj začeli nagibati k socialni demokraciji, misleč, da res od nje pride odrešenje ljudstvu.
Prišlo je pa čisto drugače. Nobena tistih strank, proti katerim se je slovenska socialna demokracija dvignila, da slovensko ljudstvo od njih osvobodi in vse politično življenje prerodi, ni danes tako razklana, razdrapana iu ua atome razbita kakor bivša socialnodemokraiska stranka. In to ne vsled kakšnega pritiska odzunai, vsled kakšne silovite reakcije buržuazije ali kaj temu podobnega. Socialnodemo-kratska stranka se je razkropila vsled svo e notranje slabosti, neznačajnosti svojih voditeljev in neiskrenosti njihove politike, ki jo bila v popolnem nasprotju /, njihovimi besedami in programom. In tako sestoji bivša enotna sociršhodemokratska stranka Slovenije danes iz komunistov, peričevcev, bernotovcev. golouhovcev, ko-ranovcev in morebiti še iz katerih.
Programatičnih razlik med temi slra-fami ni čisto nobenih, pač pa vsi drug drugemu očitajo, da so od pristnega programa dejansko odstopili, da so izdajavci interesov delavskega stanu, da so v službi bur-žuuzije, da so kupljeni, oziroma prodani itd. itd. Se bolj značilno pa ie za bivšo sc-cialnodemokratsko stranko to, da so cele trume njenih pristašev in voditeljev prešle v tabor reakcionarnih kapitalističnih strank; tako n. pr. sta dva bivša socialistična voditelja odšla odkrito k radikalom, na n'ihovem programu kandidirata in agitatorske dijeto vlečeta; drugi taki voditelji ee nahajajo v demokratskih vrstah.
Ne pišemo tega iz škodoželjnosti, ne; pišemo to !e v dokaz, da je naša socialna demokracija morala nujno razpasti, ker je bila vsa prožeta od materialistične? ga kapitalističnega mišljenja svojih voditeljev na eni in od brezverske tendence svojega programa ua drugi strani. Voditelji eo oznanjali kulturni boj, uganjali surovo farško goito, delavstvo namenoma razkristjanjevaii in napadali cerkev, do-Hm so se zoper liberalni buržuazni kapi-a! borili le navidezno, na nedolžnem pa-airju, dejansko pa vsak buržuazni režim i>edno podpirali in sami iz tega zase vlekli .iobiček. Duša slovenske socialne demokracije je bil do zadnjih časov človek, katerega bo politična zgodoviua našega naroda prištela med najgenijalnejše štreber-je slovenskega rodu, ki je bil men kakor cerkvena miš, danes pa plava v milijonih, katere mu je prinesla politika. Tisti drugi voditelj pa, ki je ob prevratu oznanjal jugoslovansko federativno republiko, se je črez noč prelevil v najzvestejšega oprodo centralizma, za kar je dobil bogato plačilo v podobi komisarijata za izseljene« v Ameriki.
Sotialnodemokratska stranka po svojih delih nikoli ni bila prava ljudska stranka. Njen program jo bil nekak orakel, ki v mase nikoli ni prav prodrl, iu ki je lo voditeljem služil za \eene medsebojne pravde, kako naj se ga razume; prijel se jo zapeljanega delavstva samo njega proti-verski duh, od katerega proletarci°niso postali bolj siti. Program j>a so zavijali in raztegovali voditelji tako, kakor se jim je zdelo treiiuîno prav v svoje razne namene. V nobeni stranki ljudska masa ni prišla tako malo do sodelovanja, besede in veljave kakor v socialistični >proletarski< stranki. To le bila boli judovska šola, kjer eo
so nadrabini prepirali za črke, delali so pa, kar 60 hoteli.
Slovenski delavci bi delali proti svojim življenskim koristim, ako bi volili 18.' marca katerokoli izmed enih strančic, v katore je razpadla socialna demokracija. To sploh niti strančice niso, tenruč krožki
bivših voditeljev. Edina stranka, ki ji more delavec zaupati svo:o usodo, je SLS, ki obsega vse delovno stanove, kateri od poštenega truda žive in socialno koristno delo opravljao. Zato odločitev nobenemu pravemu, slovenskemu, zavednemu delavcu 18. marca ne bo težka.
Sušak, 3. marca. (Izv.) Danes ob 0. dopoldne so naše čeie vkorakale na Sušak. Sprejem jugoslovanske armade je bil veličasten.
Sušak, 3. marca. (Izv.) Italijanske čete so danes zapustile Sušak. K pozdravu jugoslovanske armade je prihitelo na tisočo ljudstva iz celega Primerja, ki je v radostnem razpoloženju pričakovalo prihoda naših čet. Naše čete so vkorakale v mesto kmalu po 9. uri in so bilo od tiscčgla-ve množice navdušeno pozdravljene. Po pozdravnih govorih so čete okoli il. ure
odkorakale preko Jelačičcvega trga na svoja mesta. Navdušene manifestacije so se ponavljale celo popoldne. Mir in red se ni nikjer kalil in izvršilo »e je vse brez najmanjšega incidenta v najlepšem redu
Snsak, 8. marca. (Izv.) Danes c c je kot pni izmed vseh uradov preselil s Sv. Ane na Sušak poštni in brzojavni urad, ki je takoj začel poslovati. Prva brzojavka io bila pozdrav kralju Aleksandru. Zjutraj carana so tudi finančni stražniki zavzeli svoja nova mesta. Istočasno so zapustili Sušak italijanski vojaki v b<f>jni opremi.
Belgrad, 3. marca. (Izv.) Danes je v ministrstvu za socialno politiko končala svoje delo konferenca ureditev delovnega časa. Poverjeniki so sklenili sledeče izpremembe:
1.	V industrijskih cbralih in v rudnikih ostane v veljavi 8 urni delavnik. Delavni čas se pa lahko podaljša tudi v teh obratih za 1 do 2 uri v soglasju z določili zakona o vsrst.vu delavcev. Za mladoletne delavce in. ženske velja brez izjeme samo 8 urnik..
2.	V podjetjih, ki sc smatrajo za obrtna —» ta podjetja pravilnik natančno določa in izključuje izrecno trgovine — velja v splošnem 10 urno delo. Od le določbe so izvzete obrti, v katerih ja delo težko kakor n. pr. v kovinski in grafični stroki. V teh strokah vcija G urnik. ^ Za mladoletne delavce in žene volja tudi v obrtih samo 8 urnik.
3.	Za trgovine velja analogno 10, 9 aH 8 urni delovni čas. Uro odpiranja in zapiranja določajo inšpekcije dela z ozirom na lokalne navade. Ob nedeljah in praznikih morajo bili trgovine hi obrti brezpogojno zaprte.
4.	Za pekarije bo ministrstvo izdalo potrebna določila pozneje. Tekom meseca marca bodo posamezne sekcijo delovni čas za pekarije definitivno določile, ker so v pekarijah v porabi različni tipi peči. Istočasno se bo ugotovilo, ali jc potrebno nočno delo v pekarijah ali ne.
Te določbe so sedaj predložene posameznim ministrstvom, da se o njih izjavijo. Rok, kdaj naj stopijo te odredbe v veljavo, Sc ni določen.
delovnega časa. Francoz! korakajo ua Karlsruhe
Strassbtirg, 3. marca, (Izv.) Francoske čete so prekoračile Ren pri Maksau-u, in ' korakajo dalje na Karlsruhe.
DENARNE KAZNI. Dfisseldorf, 3. marca. (Izv.) Odredbo generala Degouttea, glasom katere bo obsojena vsaka občina, ki zagreši zločin sabotaže, z občutno denarno kaznijo, so danes prvič uporabili proti občini Kattwig. i;,Xej občini so naložili globo v znesku 1 milijon mark. Ker se jc župan branil plačati la znesek, so župana zaprli, denar pa vzeli iz občinske blagajne.
Diisseldori, 3, marca. (Izv.) V Reck-linghausenu so francoske oblasti zaplenile 80 milijonov mark. Denar jc bil namenjen za stavkujoče železničarje. Občini Bochum so naložili globo v znesku 35 milijonov mark in ta denar so vzeli iz obč. , blagajne. Položaj v Bochuniu se pa v splošnem zbolišuje in tudi iisti so že začeli ! izhajati. Seveda pišejo listi zelo umerjeno.
i ZASEDBA DAIiMSTADTSKE L0K0M0-j	TÏVNE DELAVNICE.
Marmstadt, 3. maca. (Izv.) Danes jo j francoska int'anleri'a zasedbi tukajšnjo de-! lavnicb za lokomotive. Delavci so delo za-; pustili. Infapterija jo zasedla tudi blagov-! ni kolodvor, kjer ju bil promet takoj ustav-! Ijen.
STRAH PRED. NEMČIJO. Pariz, 3. marca. (Izv.) Vojni minister Maginot je izjavil v zbornici pri razpravi o rekrutnem kontingentu, da je francoska politika samo politika miru, politika varnosti in politika reparacij. Francija hoče biii močna, da prepreči obnovitev sovražnosti. Francija koče imeti mir pred napadi, in zato mora Nemčija plačati. Zato pa moramo tudi imeti 32 divizij pripravljenih iu zalo smo uvedli 18 mesečno vojaško službo. Minister je nadalje govoril o naporih Nemčije, da se zopet oboroži, kar se ii je kljub kontrolni komisiji tudi posrečilo. Nemčija ima danes armado, ki šteje i 100.000 mož redne vojske in številne rezervne kadre, brez policije in žandarme-; rije, ki je tudi popolnoma vojaško orga-I nizirana. Nemčija ima pripravljenih danes ? 31 divizij in proti tem se moramo braniti.
ZAPLEMBA PISEMSKIH ZNAMK. Diisielclorf. 3. marca. (Izv.) Ker ko sa j nemški poštni uradniki branili prodajati i Francozom pisemske znamke, so Francozi 1 zaplenili v Diisseldorfu celo zalogo pisem-' skih znamk.
ARETACIJE l\ KONFISKACIJE. Kerlia, 3. marca. (Izv.) župana mesteca Buer so Francozi zaprli, ker ni hotel povedati naslovov nemških uradnikov. V Recklingehausenu eo Francozi odpeljali s seboj <1 železničarje, ki so imeli pri sebi t>0 milijonov mark za izplačilo plač želtv.-niških uslužbencev.
Nis, 3. marca, (Izv.) Konferenca naših iii bolgarskih delegatov za ureditev medsebojnih, zlasti obmejnih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo se nadaljuje. Danes so sklenili pomnožitev vojaških čet ob meji in na ta način okrepiti proti-komitaško akcijo.
VOJNI MINISTER ODSTOPI?
Belgrad, 3, marca. (Izvirno) Današnje «Novosti« javljajo, da bo sedanji vojni minister general Pešič v kratkem odstopil. General Pešit se vrne na svoje staro mesto v generalnem štabu, njegov naslednik na poslane nedavno reaktivirani general Teršič.
ARETACIJE SOCIALISTOV V ITALIJI.
Rim, 3. marca. (Izv.) Včeraj je bilo v Milanu aretirano celokupno redakcijsko osobje »Avantija«, lo jc 11 oseb.
NEMŠKO POSOJILO.
Berlin, 3. marca. (Izv.) Državni ïbor je sprejel zakonski načrt za podpis dolarskega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev. Obligacije začno v kratkem izdajati.
i
Volivna skrinjica S, L. S. v Ljubljani in ш Kranjskem ie prva, na Štajerskem druga.
Minulo je leto. Zopet nas vabi orlovski klic. Čila, zdrava, delavna mladinska or ganizacija nas zopet kliče, da pridemo na njen telovadni teden, da si ogledamo njene akademije, da se osvežimo in preženemo temne misli med živahnimi, navdušenimi Orli.
Upanje naroda, njegova bodočnost jjo v mladini. Zato so oči naroda, ki mu jo mar lastna bodočnost, vedno s skrbjo in pozornostjo obrnjene na to. kakšna je mladina, kaj dela. Narod, ki mn ni mar mladine, tak narod jc brezbrižen za svojo bodočnost.
>Mrakovi so zalili zemljo in pokrili človeško duše v mrazove in teme.« Razburkani, često umazani valovi političnega boja pretresajo temelje družbe, grozijo zrušiti temelj pravično države. Silna razcepljenost', umazano koristolovstvo in brezobzirna sebičnost so razbilo enotnost naroda, porušile vse vezi ljubezni in prijateljstva in ustvarile iz družbe mrzlo, brezupno pustinjo. — Toda je še zelena oaza v tej pustinji, je trdna zemlja sredi razburkanih valov, to je naša idealna, naša vztrajna mladinska organizacija.
Mesijanska misel našega ljudstva je oživotvorjenegu v orlovski organizaciji. Orel vzgaja mladino za krščansko ideale, jih vzgaja v dobroti in ljubezni, ki sta odsev večne Dobrote in večne Ljubezni. Orel no dopusti, da bi materialistični in brezbožni duh časa ugrabil našemu ljudstvu najvišje etične vrednote: resnice naše vere.
Orlovska orçiiirizacija vzgaja » svoja
*	trdnostjo, strogostjo ia vztrajnostjo nov, ! rod. Votli jo pri teiu načelo, da leži jedro j vseh socialnih problemov in je bistvo vseh j socialnih refcrra v tem, da vzgoji poedinca I za sposobnega č!ana družbe. V poedmeu i \zbuditi trajno zavest, da ima dolžnosti do ! družbe, da mora te dolžnosti najprej izpol-' niti in da ima le toliko pravice, kolikor je I izpolnil dolžnosti, to je cilj orlovske social-i ne vzgoje. Dobro se pa zaveda, kakšna i težkoce ima pri tem premagovati vsled se-i bičnosti. vsled kratkovidnosti človeka. Za* i to stopi pred poedinca z avtoritativno za« I htevo Kristusovega nauka: »Ljubi svojega i bližnjega kakor samega sebe!
Potreba socialne vzgoje ir. vzgoje k i skupnosti je tembolj živa, ker ravno dîmes ! čutimo škodo razkosanosti. neenotnosti,
•	ker je tako malo razumevanja za p o d r e-:ditev osebnih koristi višjim, ' skupnim interesom družbe, j I j u d s t v a. naroda. Za to razuineva-; nje je potrebno sjioznunje, dalekovidnost,
primerno obzorje, kar da! smotrena vzgoja, In tako vzgojo mora dajati mladinska or* ganizacija, da služi skupnosti, da vodi k socialni harmoniji. Čim popolnejša je podreditev. tem trdnejša, tem popolnejša jt organizacija.
Mm nje lorda Dertovja.
Liverpool, 3. marca. (Izv.) Lord Derby je imel tukaj govor, v katerem je r.a-giašal, da je zveza med Francijo in Anglijo najtrdnejša podlaga miru. Francija je formalno popolnoma v pravu, če je od-: klonila posredovanje Bonar Lawa v vpra-i iianju glede zasedbe Porohrja, ker je ver-sajska pogodba se vedno pravomočnu. Vprašanje pa je, če se da imenovati francosko postopanje praktično. Zato je angleška vlada storila prav, da pri zasedb» Poruhrja ne sodeluje,
P0IZKUŠEN ATENTAT NA MA2\HSKK-GA FAŠISTA.
Budimpešta, 3- marca. (Izv.) V hiš? bivšega poslanca in člana > Društva pro-bujajočih ee Madjarovc Hegediisa se je dogodila včeraj velika eksplozija. Neznanec je izročil dekli paket, ki se j;; kmalu vnel in razpočil. Hegediisa slučajno tnkrnl ni bilo donia.
FFANCOSKO-ITALUANSKI BLOK?
Pariz, 3, marca. (Izv.) Tu sc nadaljujejo pogajanja glede ustvarjenja francosko - italijanskega kontinentalnega bioita. Projektiran je obisk italijanskega kralju v Parizu kakor tudi obisk predsednika MiL Icrauda v Rimu,
Janko Jovan:
Dr. Selplovl uspelfl v
Ce hočeš v Belgradu kaj <k>seči, ne piši mnogo, ampak pojdi sani tja, dobi dobro vpeljane advokate in uspeh ti ne izostane. Tako je bilo v Belgradu ves čas od osvobojenja naprej, pa menda tudi še pred vojno, ker tudi Srbijanci sami ne delajo drugače. Pismene vloge se večkrat sploh ne rešujejo ali pa se reševanje zavlačuje. Urgence se sploh ne upoštevajo, najmanj pa, če so iste brzojavne. Odgovore pri brzojavkah plačevati je prava potrata, ker se obrazci za povratni brzojavni odgovor, celo tedaj, če odgovor ros sledi, ne uporabljajo Če pa se tako prakticira z vlogami, ki so pi-вапе v srbskem jeziku, velja to še veliko bolj glede vlog, ki so pisane v drugih jezikih, ne izvzemši slovenskega. Naši ljudje to že tudi dobro vedo, vsled česar hodijo prav pogosto sami v Belgrad, če imajo tam s centralnimi oblasto,' opravka. Tako praktici-ranje se veča, č'm manj slovenskih uradnikov je v centralni prestolici, a bo jih zmi-rom manj, ker ae tam pošteno preživeti ne morejo.
Tudi dr. Sei;< 4 «t> e svojim uradniškim Btrokovnjaškim L_„vjgï. sam šel iskat reše-nja perečih vpro. J \ Belgrad, in kakor je našim ljudem n^oèe dobiti uspešne rešitve le z neposrednim stikom z odločujočimi referenti, tako je tudi njegov prihod imel za njega odnosno za avstrijsko republiko nad vse pričakovanje ugodne uspehe. Izbral si je ugoden čas, neposredno pred 18. marcem
V trgovinskem, finančnem in zunanjem ministrstvu ni nobenega Slovenca, ki bi imel le količkaj odločujočo besedo, vsled česar so odnose med našo državo in Avstrijo reševali referentje, ki naših razr*?r in potreb dosti ne poznajo in jih tudi poznati ne morejo, in vendar so se pri pogajanju z dr. Seiplom obravnavale zadeve, ki se nanašajo v prvi vrsti na naše gospodarske odnošaje z Avstrijo. Če bi bili na čelu oddelkov, v katerih pristojnost spadajo ta vprašanja, sedeli slovenski uradniki, bi do sklepov, kakor so se storili, ne moglo nikdar priti. Sporazum naše vlade z dr. Seiplom je za Slovence škodljiv.
Vlada je pristala na zahtevo po odpravi sekvestrov in povračilo premoženja avstrijskih državljanov, ki so bila po prevratu likvidirana odn. prodana. Ker se ta določitev nanaša predvsem na tiste kulturno-bojne organizacije, ki niso služile kulturnemu razvoju Nemcev, ampak so bile direktno naperjene proti slovenskemu narodu in so imeie namen naš narod, zlasti na obmejnih krajih ponemčevati, katero delo so žal dostikrat uspešno vršile, je opravičljivo, da so se smatrale narodu in državi sovražne, ki so zaslužile, da se zatro, njihova imovina pa konfiscira. Če pa so bile nepremičnine prodane, četudi proti volji njihovih lastnikov, bil bi maksimum popustljivosti, izkupilo izročiti prejšnjim lastnikom. Kaka drugačna cenitev in povrnitev škode je krivica, Id jo vlada pusti, da se godi predvsem slovenskemu narodu.
Povračilo škode, napravljene avstrijskim državljanom na prodiranja naše vojske, ki je bilo provocirano po nemških napadih, je naravnost narodni škandal in to tem večji, ker naša vlada v obrambo naših narodnih interesov in povračil našim državljanom napravljene škode ni storila ničesar.
Naravnost presenetila me je določitev o obračunavanju naših predvojnih terjatev napram Avstriji. Komaj dober mesec je od tega, kar sem naprošen od naših denarnih
zavodov, povpraševal v raznih ministrstvih, kako etoji s to zadevo in kedaj ji mislijo posvetiti vsaj malo pozornosti, a povsod sem naletel na neverjetno desinteresiranost za to, za slovenske denarne zavode tako važno gospodarsko vprašanje. Na večkratno urgi-ranje sem dobil zagotovilo, da bodo rešitev urgirali od reparacijske komisije, ki je pristojna o tem sklepati. A sedaj? Avstrija plača 32 kron za 100 predvojnih kron, ki so bile tedaj vredne več kot 100 frankov. Če računamo sedanjo obrestno mero, tedaj upniki ne dobe niti obresti povrnjenih, a glavnica jim propade cela. Taki bo uspehi naše vlade, a listi poročajo, da se je dr. Seipei z zadovoljstvom vrnil na Dunaj e svojega belgrajskega potovanja.
V kratkem se imajo nadaljevati pogajanja z Avstrijci in sicer v svrho sklepanja trgovinske pogodbe Pri teh pogajanjih bo zlasti važno vprašanje naših izvoznih in uvoznih carin. Avstrijci bodo prišli z zahtevo, da se znižajo naše uvozne •-arine na avstrijske industrijske proizvod«. Žalostna vloga naše vlade, ki jo je pokazala pri prvih pogajanjih z Avstrijo, паз mora navdajati s strahom, da tudi pri nastopnih pogajanjih zastopniki naše vlade ne bodo kos dobro pripravljenim strokovnjakom, ki jih bode poslal dr. Seipei, da poskušajo spraviti naše delegate na led. To pot ne gre le za milijonske vrednosti, kakor so bile zapravljene pri prvih pogajanjih, ampak gre za biti ali ne biti naše mlade industrije. Če smo bili tepeni pri vrednostih, dobljenih pred vojno, moramo pa odbiti udarce, ki nam prete uničiti steber našega gospodarstva. Avstrijski delegati bodo prišli dobro pripravljeni in nujno je potrebno, da se tudi delegati, ki bodo zastopali interëse naše industrije, skrbno pripravijo, da bodo mogli odbiti avstrijske nakane in to zlasti v očigled popustljivosti naše vlade.
Pri celi nesreči pa je treba imeti v umu še to, da imamo še nerešeno razmerje zamenjave denarja v Italijo. To pot nismo upniki, ampak dolžniki in to v prvi vrsti naši denarni zavodi. Naša vlada je o dejanskem stanju pa tudi o naših zahtevah podrobno informirana. Tudi z Italijo se imajo skoro pričeti gospodarska pogajanja. Glasom časopisnih vesti je ves elaborat že iz-getovljen. Vprašanje zamenjave denarja je za naše zavode tolikega pomena, da je isto rešiti pred vsemi drugimi gospodarskimi odnošaji z Italijo, pa je tudi boljo sklepanje trgovinske pogodbe odgoditi, kakor pa skleniti z Italijo nesrečno denarno zamenjavo. Upamo, da se delegati resnosti tega zavedajo in se ne bodo dali speljati, da upropastijo naše zadružne in druge denarne zavode.
_ - ~
*	Nemčija ni revna. William Hicks, zastopnik oddelka za prekomorsko trgovino, je rekel v Southamptonu, da Nemčija ni tako revna, kakor se dela. Mirovna pogodba dovoljuje Nemčiji brodovja za 400 tisoč ton. Danes pa razpolaga Nemčija z dva in pol milijona ton trgovskega brodovja in bo kmalu imela 3 milijone ton, s katerimi bo v doglednem času kmalu zopet resno ogrožala angleško prekomorsko trgovino.
*	Zahteve komunistov na Saksonskem. Danes v nedeljo zborujejo saksonski socialisti v Lipskem. Na tem zborovanju bo padla odločitev, ali se bodo socialni demokratje združili s komunisti ali pa z demokratskimi levičarji. Komunisti so z ozirom na to zborovanja ta teden objavili svoje zahteve. Oni hočejo ustanovitev delavskih oboroženih bataljonov, zaplembo premoženja nekdanje kraljevske rodbine, prepoved vsake monarhistične in protirepubli-kanslce agitacije, odstranitev vseh uradni-
kov, ki nasprotujejo delavskemu gibanju in splošno amnestijo izvzemši za protirevo-lucionaroe. Te zahteve pa znatno nasprotujejo določbam državne nemške ustave in mirovnim pogodbam in zato je dvomljivo, če se bodo dale uveljaviti.
o Nov italijanski narodni praznik. Mussolini je proglasil 24. maj kot narodni praznik. Tega dne je L 1915 napovedala Italija Avstriji vojno.
ввБвавгзпваа&аавзггшаааааа
Danes oti 4. uri popoldne vsi v ljudski dom na akademijo orlovske mladine !
аадивиаввавшаииивиииааaa
balkanlzaclji nase
Med političnim konceptnim uredništvom v Sloveniji vre.
Političnemu konceptnemu radnfku }e pošla potrpežljivost radi gmotno nevzdrž-ljivega položaja, toda mi vidimo v tem vse več: uradnik se je zganil, ko je instimetiv-no začutil, da gre ves razvoj za balkaniza-cijo naše, pohvalno moramo reči, do zdaj poštene uprave.
Iz dnevnih ven» vidimo, da so politični konceptni uradniki zahtevali izredni občni zbor svojega društva, da preudarijo svoj položaj in sklenejo energične korale*: Ob tej priliki, ob tako važnem dogodku za našo upravo, moramo našemu ljudstvu in našemu uradniku povedati, zakaj po naših mislih pravzaprav gre.
V neštetih člankih smo že navajali upravne metode v Srbiji, Vojvodini itd. Tam je javna uprava v rokah po izobrazbi in morali nekvalificiranega uradnika, ki dela v smislu »partije« in »zarade«. »Partija« dobro čuti, da ji kvalificiran uradnik ni tako na milost in nemilost izročen, kajti zmerom je dana možnost, ako le ni pokvarjen petoliznik in stremuh, da kljub vsemu pritisku od zgoraj in od »partije« v danem slučaju odloči po svoji vesti. Zato ni čuda, da kvalificiran uradnik nima pri »partizanskih« priganjačih, recimo, agentih po poklicu in po milosti stranke, prave zaščite; ti nimajo nobene uvidevnosti, da država takih uradnikov potrebuje.
Za »primerno« upravo v Sloveniji je treba, da se upravni uradnik zasužnji »partiji« in »partizanskim« instinktom. Da se to doseže, je treba, da obuboža, da izgubi gmotno neodvisnost — političnim konccptnim uradnikom moramo priznati, da so se že parkrat postavili po robu pri raznih imenovanjih proti vladajoči »partiji« — ko obuboža, je vse drugo lahko. Glad je premagal že mnogo trdnjavi
Vestnemu opazovalcu razmer ne more ostati skrito, da je ta hip, ko se trdnjava mora predati ali pa sprejeti boj do zadnjega moža, prišel.
Ugotavljamo, da upravni uradnik radi poman kanja ne more več vršiti svoje redne službe, kakor jo je bil vajen; mora iskati postranskega zaslužka, a redki so, ki ga dobe. Preostane samo, da se že po sicer v Srbiji in Črni gori običajni, toda nepošteni »zaradi«, toda v tistem hipu brzo zajadra v zavetja stranke, ki je taka »za-rada« ne razburja.
Takemu bodo vsi grehi odpuščeni! Gorje onemu, ki bi ga v Sloveniji zalotili pri »zaradi«, a ni obenem pristaš »zarad« vajene stranke i Tako bi mogla belgrajska porodica ugotoviti, da je v sa-trapiji Sloveniji korupcija, in da te raz-
mere sčisti, bi poslala svoje »poštene« eksponente, ki so se učili upravnih metod pri kadiji.
Za to gre v tem boju in za nič manj.
Zgodilo se bo to sicer v teh razmerah tudi drugače kmalu, kajti beg iz državne upravne službe je tako velik, da lahko nastopi v Sloveniji upravna katastrofa, ki jo bo moril reševati srbski pandur.
Slovenci bomo imeli ne samo pri ca» rini, vojaštvu itd. srbsko upravo, kjer so £« imamo, temveč tudi v politični upravi.
Zato moramo našemu ljudstvu pove« dati, da v zahtevah političnih konceptnlh uradnikov po izboljšanju enotnega položaja ni zapopadena samo ta zahteva, temveč globlji — tem uradnikom morda Se neznan pomen. Gre tu za boj proti balka-nizaciji naše uprave, gre tu za boj proti pandurjem v naši upravi. Kdor pozna makedonska metode, mu je jasno, kaj to pomeni!
Naš list — povedati moramo, da ne pripada naši 3tranki niti ena tretjina omenjenih uradnikov — ugotavlja, da je po-kret političnih konceptnih eradnikov le izraz poštene slovenske duše, ki se zgraža nad vsako korupcijo in socialno krivico.
Naše ljudstvo, naša stranka je s svojim bojem za slovenstvo in avtonomijo na strani naših ponižanih v bedo potisnjenih sinov, ki s skrajno silo in obupom drže zadnje postojanke, da jih ne zasede in po-srbi pandur. Naša stranka r,e rekriminira krivic, ki so jih nekateri uradniki morda po višjem ukazu, iz strahu zagrešili nad našim ljudstvom, temveč z vesel;em beleži, da se je politični konceptni uradnik zganil, ko mu gre za poštenje.
Slovensko ljudstvo, ki ni odvisno od milosti belgrajske porodice, motri s strahom položaj slovenskega upravnega uradnika in uradnika sploh, toda pri tem napoveduje, da bo branilo poštenost v upravi. Zavračalo bo balkanizaeijo naših notranjih razmer s skrajnimi sredstvi in slovenskega političnega uradnika podpiralo, ako se bo boril za svojo poštenost in pravico. Ako slovenski minister, ako slovenski pokrajinski namestnik ne razume položaja, razume položaj slovensko ljudstvo! In gorje mu, ki bi hotel uvesti k nam metode turških kadijev!
+ »Slovenski Narod« in avstrijakant-stvo. »Slovenski Narod« sc zgraža nad pisavo »Slovenca«, ker »Slovenec« ne leži v prahu pred Belgradom, ampak si« dovoli včasih tudi kakšno ostro besedo na naslov nesrečne belgrajske иргаде. Kaki šno trdo besedo si dovoli sicer vsakih ste let enkrat tudi »Slovenski Narod«, ampak po mislih »Naroda« je dovoljena samo »Narodu« in drugemu nikomur. Če pa se le najde kdo drugi, n. pr. »Slovenec«, pa »Narod« že voha »veleizdajstvo nad dr. žavo«. Okrog »Naroda« sedi sicer prece| juristov, ampak ti gospodje očividno še danes ne vedo razločevati med Belgradom kot nosilcem centralistične uprave in pa med Belgradom kol glavnim mestom države in sre. d i š č e m srbskega naroda. Proti državi kot taki »Slovenec« ne hujska, pač pa nastopa in bo tudi brez piUostnega d o v o 1 j c « nja od str an i »Naroda« brezob« zirno nastopal proti izrastkom belgrajskega upravnega režima. Tega razločka seveda narodno» napredna zaspanija noče ali pa ne mort razumeti, ampak se vselej oprime rešilne bilke »avstrijakantstvo«, da bi nam na ta način eno namazal na hrbet in nas osmoUl
Prvi zemljanl na mescu.
Čude/ni doživljaji dveh Angležev. 28 Angleški spisal H. G. Wells. — Poslovenil —e—.
(Dalje).
Legla sva in poslušala —.
Glasovi so prihajali in odhajali in hodili krog naju. Videla pa topot nisva ničesar.
Šepniti sem hotel Kavorju, da orra-gujem od gladu in da ne moreni več naprej, pa jezik mi je bil ves osušen.
>Kavor —k sera hripavo rekel, »jaz moram nekaj jesti, — moram —!<
Obrnil se je k meni. Obupna groza mu je stala na licu.
»Vzdržati morava!« je dejal.
»Ampak jaz moram!« sem odgovoril. :<Poglejte moje ustnice!«
»Tudi mene muči žeja že dolgok
»Da bi bilo vsaj kaj snega ostalo!«
»Ves je skopnell — Pred par urami 6va bila na ledenem severnem tečaju — r,e;!aj pa sva kakor pod vročim afriškim Eolnccm.«
Grizel sem si prste.
»Obla —1 Ni druge rešitve ko obla!«
Zbrala sva zadnje moči in lezla naprej.
Nisem mislil na drugo ko na jed, na
in pijačo. Mislil som nn šumeče hladilno poletne pijače —. Kako sem si želel vrček piva! Pred očmi mi je vstajal zaboj piva, ki sem si ga založil v svoji kleti v
Limpnah. Oh —I Mislil sem na prekajeno
slanino, na mrzlo pečenko, na svinjetino --. Gladno zehanje me je krčevito grabilo --.
Lezla sva skozi goščavo živordečega veiastega rastlinja. Debelo, mesnato je bilo. Lomilo se je pod nama in mastna mokrota se je cedila iz njega.
Gledal sem polomljene, maetne veje. Zdelo so se mi užitne. In prijeten vonj je prihajal iz njih.
Utrgal sem vejico in povohal.
»Kavor —1« sem dejal s hripavim pol-glasom.
Obraz se mu je skremžil od krčevitega premagovanja.
»Nikar —!« jo šepnil in oči so mu uhajale po okusnem mesnatem zelišču.
Vrgel sem vejico v stran in lezla erva naprej po zapeljivem pašniku.
»Kavor —,« sem vprašal, »zakaj ne —?«
»Strupeno jo —1« sem ga čul odgovoriti, pa ni me pogledal. —
Spet sva lezla nekaj časa.
In tedaj sem so odločil. Nisem se mogel več držati —.
»Poskusil bom —1« sem dejal.
Obrnil se je in me je prijel za roko.
Prepozno je bilo —1
Že sem si natlačil polna usta počnega, mehkega vejevja — —.
Čepe me je opazoval in lica so se mu spačila od poželenja.
»Jako dobro —k sem momljal s polnimi usti.
»0 Bog —k je vzkliknil.
Gledal me je, kako sem Zeljno jedel, mišice na obrazu so se mu tresle cd premagovanja in od gladnega kopnienja — in podlegel je tudi on —.
Polne pesti si je natrgal bujnega rdečega vejevja in ga nesel k ustom —.
In nekaj časa ni bilo čuti drugega ko cmakanje —.
Meseno debelovejasto zelišče je imelo okus kakor zemeljske gobe, le mnogo redkejšo in rahlejšo vlaknovino je imelo. Mesnato je bilo in ko sem ga požiral, me je grelo po grlu in požiralniku.
Izprva nisva čutila drugega ko zgolj telesno zadovoljstvo nad utešenino gladom. Kako pa se nama je ulila kri topleje po žilah in po ustnicah in prstih nama je go-mazelo. — In smešno bedaste misli so nama vstajale v možganih in jezik se nama je čudno razvozlal —.
»Jako dobro —I« sem ponavljal. »Preklicano dobro! To bi se najedli naši gladni zemljani 1 — Izvrstna rešitev naše socialne bede, tale mesec —! Naše socialne bede — k sem ponavljal in si poželjivo spet na-mašil polna usla slastnega zelišča.
S čudnim, dobrovoljnim zadoščenjem me jo polnila misel, da sva našla tako dobre stvari na mescu. Poprejšnja gladna onemoglost je izginila in mesto nje sem čutil razposajeno vesclost. Strah, groza in
neprijetnost — na vse to sem popolnoma
pozabil. Mesec zame ni bil več planet, s katerega sem hotel na vsak način spet po begniti, ampak udobno pribežališče za ubogo človeštvo. Pozabil sem na eelenite, na goveda, na prepad, na podzemeljski ropot in hrušč — na vse, in čutil edinole mamljivo nasladnost uživanja —« —.
Kavor je odobravajo ponavljal mojo hvalo mesečnih dobrot in vzneseno prikimaval s polnimi usti mojim nazorom o reševanju zemeljske socialne bede.
Čutil sem, da se mi je vrtelo v glavi, pa pripisoval sem to vplivu okusne hrana po dolgem stradanja.
»Ampak —« sem mu dejal med dvema zalogajema, »velikanska reč, tole razkritje mesca, — velepomembna, da jej ni para v zgodovini! Odkar so ljudje našli krompir, še ni bilo kaj takega čuti na svetu, rečem vain, da nek
»Kaj pravite,« je momljal Kavor, »kaj pravite — ? Bazkritje mesca hočete staviti v eno vrsto s krompirjem — ? Krom-pir-jem —?«
Hripavo, robato Je govoril. Pogledal sem ga —.
Pijan je bil, se mi je hipoma zasvetilo, pijan! Tole gobasto zelišče ga je upijanilol — Tudi sem udejstvil, da se moti s svoiim »razkritjem« mesca. N1 ga razkril, ni ga j našel, prav gotovo da ne! Le prvi je prišel : nanil
I	(Dalje.)
pri Srbih. Zato mu hočemo tudi »avstrifa-kantstvo« razložiti nekoliko temeljiteje. V Vošnjakovem procesu je uodnik ugotovil, da so »avstrijakanti« ljudje, ki delajo za teritorialno združitev jugoslovanskih krajev z Avstrijo šn jc dejal, da takih ljudi danes med nami sploh ni. Te vrste »avstrijakanti« torej tudi mi nismo. Smo pa bili »avstri.akanti* v toliko ker srno med vojno
Elačevali davek, jedli sladkor in pili čaj in adili cigarete in cigare, kar je donašalo avstrijskemu cesarju lape dohodke za nadaljevanje vojske. Taki »avstrijakanti« smo bili vsi, tudi narodni naprednjaki z Dolfetom Ribnikarjem vred, ki je Ljubljančane tako dobro redil, da se cela štiri leta niso uprli. Največji avstrijakanti pa so bili in so še ostali dodanestisti, ki se že do danes niso mogli in sc ne morejo otresti avstrijskih vladnih metod, zlasti klicanja po policiji, a c -nuncijantstva in pa pasjega klečeplazenja pred visoko vladno milostjo. To so pra-vi »av-strijakantic in teh bo »Slov. Narod:: največ našel v — narodno-naprednih vrstah ilovenske inteligence.
-f- Poglavje o hvaležnosti. ^Ljudski dnevnike očita dr. Brejcu in dekanu v à t. Vidu g. Zabretu nehvaležnost, čes da napadata danes dr. šusteršiča: ki jima jo nekdaj skazal mnogo dobrega. — Navad- ' uo pravijo ljudjo ^dobrotnike tistemu, ki deli dobrote kot človek, tako du desnica ne ve, kaj del a levica, in tak dobrotnik v pravem pomenu besede ne r a čuti a nikdar s hvaležnost;'o. So pa tudi ljudje, ki izkazujejo :>dobrotec in usluge zalo, ker mislijo, da bodo z >dobrotamk enemu ali drugemu revežu zavezali jezik, zavrli možgane in ga potlačili v svojo politično odvisnost. Taki ljudje pa niso nikaki d o -
b r o t n i k i, ampak so brezsrčni politični s p e k u l a n t j e. Takim ljudem pa ni nihče dolžan ne hvaležnosti in ne spoštovanja.
'-!- Bivši komunisti agitatorji za radikal«. O bivšem nosilcu komunistične liste, Koren", je že znano, da jo prestopil k radikalom; na n'egovo posredovanje sla bila izpuščena iz zaporov komunistična agitatorja Bogve in Suntajs, ki sta tudi prestopila k radikalom, drugi pa baje §e sledijo. Po Trbovljah prirejajo sestanke, kjer obetajo, da bo Koren dosegel izpolnitev vseh zahtev, Ici so jih delavci stavili zadnja štiri leta in še 50 odstot. na sedanje plače, ki bodo do 15. t. ra. rešene, če se delavci izjavijo 7Л radikale. Namen teh govoric je seveda prozoren, a komunistom utegnejo precej zmešati štrene, ker so njihovi agitator'i prešli k radikalom in še imajo iîri delavstvu rdejkonre velik vpliv. V teh voli vnih mdnnacijali radikalne stranke se zrcali vsa koruptnost radikalne stranke.
Slabi volivni izgledi za dr. NinCiiM. Minister vnatijih zadev dr. Ninčič kandidira v Vel. Bečkereku in v Kinkindi. Ker so pa tam radikal,ski glasovi zelo razcepljeni in tudi ostale stranka niso baš slabe, sodijo belgrajski listi, da bo dr. Ninčič težko predrl s svojo kandidaturo.
-!- Nov radikalni list. V Mariboru ao načeli srbski radikalci izdajati nov slovensko tiskani tednik : Naša vase. Dr. Novačim se radltega in iopot opravičeno huduje, da so mu radikali ukradli ime lista, prepovedane in ustavljene : Naše vasi'.:. Ncvačau pravi, da zaničuje r tatove misli . Srbski radikalci imajo sedaj v Sloveniji Že tri ofi-eielne strankine liste, en dnevnik in dva tednika, razentega pa še dva neoficislna lista pod fiimo dr. šusteršiča, en dnevnik in on tednik. Vsi ti listi so brez naročnikov.
VollYII
RADIKALA l KORUPCIJONISTf.
Maribor, 3. marca. (Izv.) Danes se rrši po mariborskih ulicah amerikanska agitacija za volivni shod srbske radikalne stranke, na katerem bo govoril finančni minister dr. Stojadinović. Shod sa vrši v nedeljo v bivši nemški kazini. Na shod vabijo radikali Nemce z nemškimi vabili, v katerih jim obetajo, da jim vrnejo vse njihove pravico in njihovo posest. Na deželi bo se radikalni korupcionisti vrgli zlasti na viničarje in železničarje. Bivši koma-nisti-železničarji na čelu z Naehtigallom so dobili do 20. marca vsi dopuste pod pogojem, da vsak dan vsaj 3 občino prehodijo. Imajo na razpolago ogromne vsoto denarja.
KANDIDATURE NEODVISNE DELAVSKE STRANKE.
Belgrad, 3. marca. (Izv.) Glavni odbor neodvisne delavske stranke je na svoji današnji seji ugotovil, da je stranka postavila v 17 okrožjih svoje kandidate. Z gotovostjo računa, cL?. dobi 7 mandatov, med temi enega v Belgradu.
v Našim agitatorjem zlasti na Štajerskem. Radikali sipljejo denar za agitacijo kakor iz koša. Sedaj, ko pride sam finančni minister na Štajersko, ki je tam kandidiral, bo šlo še hujše. Z ozirom na to dejstvo svetujemo našim agitatorjem, naj govore ljudem tako-le; Ljudje, vzemite denarja, kolikor vam ga dajo! Čim več, tem boljše! Vzemite tudi krave, pa ne samo iu, ampak zahtevajte tudi vole in prasce, Čim več, tem boljše! Samo 18. marca, na dan volitev, nc pozabite, da ste — Slovenci! Ne dajte, da bi vas belgrajska radikalija kupovala kot teličke, ampak pokažite, da v Belgradu ne pravijo r-astonj o Slovencih, da so hujši kot judje. tfe bo Belgrad nas! Narobe mora biti, mi lili bomo! — Tako povejte 1 udern in jih poučite, naj zahtevajo izpolnitev vseh ob-
ljub zadnji čas do 16. marca, torej pred volitvam i. Na dan volitev pa storite svojo slovensko dolžnost in volite vsi kot en mož S. L. S.!
v V Gsilnici je sijajen v oliven shod 27. februarja s temeljitim govorom poslanca g. skulja pokazal moč SLS in popolno razsulo vseh nasprotnih strank, tako da se utegne zgoditi, da od v-ећ ПОО volivcev niti enega glasu ne dobe. — Žalostno je, da si sosedje na hrvatski strani Kulpe in Čabran-ko no znajo pomagati iz Radičevščine, ki se ii pa sami rogajo. Te dni jih je obiskaval njihov kandidat neki dr. Heroeg, ter jih potrjeval za »Radičevo republiko... Ob tej priliki so volivci tudi zvedeli od njega, da je bil on že dosedaj njihov zastopnik, izvoljen 1. 1920. Da, celo učitelji in duhovniki niso vedeli, da je dr. Herceg njihov jboslanec. Našim poslancem, Stauovniku in škulju pa siromaki razkrivajo svoje potrebe, češ, da ga ni, ki bi jih zastopal! Neverjetna neori-entiranost! In vendar je ljudstvo dobro kot nase in vztrajno delo bi razpršilo vse Radi-čeve zmote in bi ga prisililo k rasnemu delu.
v Ima para, ira a 2 Za volitve imajo radikali denarja dovolj. Včeraj smo javili, kako razsipavajo denar po Štajerskem in po Prekmurju. Ljudem obetajo po 400 do 600 kron na roko v obliki »podpore«, obetajo ubogim viničarjem krave, koruzo in kdo ve kaj še vse. V Dalmacijo so poslali 8 milijonov kron v denarju namesto žita, da radikalski prvak? v Dalmaciji lože kupujejo glasove. V Hercegovini ciobe koruzo samo tisti ljudje, ki se odločijo za radikale. Koliko bodo šele razdelili po Prekmurju in po južni Srbiji! To, kar počne radikalna vlada danes ne s svojim strankarskim, ampak z državnim denarjem, presega 2c vse meje. Radikalni vladi se niti ne sana ne o tem. da ona kot vladajoča stranka ni neomejen gospodar in lastnik državnega denarja, ampak samo upravnik državnega imetja, ki mora v prvi vrsti giedaii na lo, da zadovolji državne potrebe. Kako pa radikali
skrbe za kritje državnih potreb, o tem vedo dovolj povedati goli, bosi in lačni državni nameščenci, lahko povedo dovolj duhovniki v raztrganih oblekah, lahko povedo dovolj državni dobavitelji, ki še danes niso prejeli plačil za svoje že pred dvemi leti izvršene dobave, in železničarji in poštarji in monopolski nastavljenci, ki prejemajo skromne plaeč v papirju, čeprav plačujemo voznino na železnicah in tobak v zlatu, in nebroj in nebroj drugih ljudi. Ampak za volitve--tu ima radikalija denarja več kot vrag toče!
v Celje. Demokratski kandidat profesor Mravljak jc sklical v četrtek, 1. marca v Narodnem domu shod državnih nameščencev. Prišlo jih je celih — 8. Istočasno se je vršil pri Belem volu volivni shod Slov. ljudske stranke, katerega se je udeležilo toliko volivcev, da je bila dvorana pri Belem \ olu premajhna.
ljubljansko
V torek, dne 6, marca bo v Rokodelskem domu Komenfkega ulica 12 zadnje zborovanje zaupnikov SLS pri teh volitvah, Dnevni red smo po okrožnici naznanili. Vabimo, da rc zbora udeleže vsi člani krajevz^h odborov in župani, somišljeniki naše stranke. Neobhodno potrebno pa je, da pošlje vsaka občina vsaj enega zastopnika. — Tajništvo SLS.
Celje. Dne 1. marca zvečer se je vršil v Celju voliven shod SLS. Vrtna dvorana pri. Belem volu je bila za zborovale® premajhna. Shod je vodil krajevni načelnik SLS dr. O g ri z e k. Govoril je profesor V e -s e n j a k o potrebi zakonodajne avtonomije predvsem z gospodarskega vidika. Vihar navdušenja je zaoril po dvorani, ko ie svoj govor kratko posnel v besedah: ^Slovenec bodi gospodar r.a svoji zemlji in imej sad svojega dela sam! Invalid T e k a v c je govoril v imenu invalidov, delavski tajnik Gaj šek v imenu krščanskega organiziranega delavstva, dr. R a k u n je v kratkih, a krepkih potezah označil nasprotne stranke. Zopet je pokazal shod v Celju, da naša stranka in njen avtonomistični program ni prevzel samo našega kmetskega ljudstva, ampak da je do globine prekinil tudi naše delavstvo, obrtništvo, uradništvo v mestih.
Mi, najbednejsi med bednimi smo zopet pridobili vnetega zagovornika za odpravo maksimiranja :n to v osebi našega dičnoga g. Reisnerja. čudo prečudno, kdo bi bil pričakoval kaj takega! Ni §e minulo leto drii, kar so je tri naš novi zaščitnik na sestanku JDSarjev odločno izjavil za maksimiranje (samo za nižje seveda) rekoč: : Maksimiranju v principu no moremo ugovarjati, skušati moramo, da pridemo v redno razmere.* Tako in podobno .je predlagal Reisner večkrat tudi pri sejah >Osr. Kveze«. In glejte! Ni preteklo mesec dni ^o teh Reisuerjevih besedah, pa smo se mi maksimirano! naenkrat znašli sredi rednih razmere, kajti -tehtna besedac g. Reisnerja v Belgradu ni našla gluhih ušes in je obveljala.
Ka pa prebiram te dni neko februarsko številko ;>Jutra:*, kjer je govor o novih dravinjskih dokladali, pa namah zagledam debelo tiskano vrstico: r-govornik (R.) izjavlja, da bo v specialni debati predlagal ukinjenje maksimiranja.* Skoro nisem verjel lastnim očem. Ali je to isti Reisner ali tu'?! Ali nam res no privošči več vese-
Dom In Svet.
Pravkar jo izšla 2. številka letošnjega letnika z naslednjo vsebino:
Leposlovni del: I. Pesmi: A. Remec: Vizija. — T. Debeljak: Rajska ptica. — Vodnik Fr. V album. — J. Pogačnik: Menihi. — Dante Alighieri, La Diviim Commedia, Nebo, 11. — II. Miran Jsrc: Ognjeni zmaj. Pesnitev v dramatični obliki. — IIL Leposlovna proza: I. Pregelj: Bogovec Jernej. -- G. Jeglič: Obrazi.
Prosvetni del: I. Članki: I. Pregelj: Medved-lirik. —• II. Zapiski: Jezikovne ocene (Breznik). — Ocene novih knjig (Debovec, Lovrenčie, Pregelj). — Umetnost (Maniuaui, Stelè). — Opera (Premrl). — Iz pisma urednikoma. — Priloga: Grottger A.: Komet.
Ilustrirana je v. reprodukcijami lesorezov B. Jalcca. Poleg Bogovca Jerneja opozarjamo na daljšo simbolično pesnitev Mirana Jarca Ognjeni zmaj, ki slika v silni viziji prepleteni tu in tam s pristno liriko, ki smo se jo že skoroda odvadili v novejših pesmih, vso veličastno erozo sedanje dobe 2 nje-
nimi prekucijami v realnem in duhovnem svetu človeštvu.
Gitateije »Slovenca« ponovno opozarjamo na »Dom in Svete. Naj so dvignejo enkrat od svojega samo zabavnega čtiva in sežejo po tem glasniku našo kulturne generacije, ob katerem je od številko do številke čutiti zorenje njenega duha in umetniških problemov, ki jih zasleduje. Naj ne izostane od narocbe nikdo, ki to količkaj zmore. Ne pozabimo, da je kulturna bodočnost slovenstva v naših rokah, v rokah nas vsakdanjih ljudi, ki od meseca do meseca štejemo krone za naročnino naših publikacij. N e pozabi m o, da je najlepši z a -pvo r ii i k n a š e kultur n e v olje in zrelosti ravno Dom in S v e t. Kdor se pravočasno naroiii, dobi še vse številke, ker je uprava tiskala primerno število nad dosedanjo Število naročnikov. Ne pozabite, dû se vam danes v knjigo naložen denar najbolje rentira, posebno v vsebinsko in po opremi reprezentativno knjigo kot je »Dom in Svete, Naj leži na vaših mizah kot simbol vaše kulturno zavednosti, naj se br;mi v Vas!h krjiž-nieaii, — bodoči rod Vam bo hvaležen.
,.Vko ga ne naročite, ga boste mogočo pozneje za drag denar kupovali iz rok prekupcev.
Pri tej priliki opozarjamo že naprej na 3. 21 c v i 1 k o, ki bo izredno pestra samega najboljšega čtiva, ki bo kakor čudovita melodija neslo po vsi domovini pesem o koncu in vstajenju Slovenstvu. (I. Pregelj: Slovenska legenda).
Iz vsebine opozarjamo na sledečo sestavke:
Leposlovje: 1. Pregelj: Finis Sloveniae. — St. Majcen: Apokalipsa.
—	; Iv. Cankar: O človeškem napuhu.
—	J. Jalen: Dom (Drama). — C. Jeglič: Obrazi. — N. Velikonja: Verižica. — Miran J are: Zakaj vas ni med nas?
P r o s v e t a : I. Pregelj : Medved-dramatik. — Fr. Mesesnel: Mladostna slika Prbnčeve Julije. Slovstveni eseji.
Ponavljamo se enkrat: ki ljubi slovensko ktiliuro. pravočasno priglasiti aaroč ca zadostuje; naročnino poravnate po položnici; uprava dovoljuje plačilo v dveh obrokih.
St. Majcen:
Naj nilue,
ne zamudi ')c. D ipisni
lega življenja v teh »rednih razmerah«, katerih smo se že tako privadili, da bi uam uleguiio škoditi, če bi se spet enkrat do sitega najedli. Gosp. profesor! pomislite vendar, kaka katastrofa lahko nastane vsled vašega velikodušnega namena.
Vsekakor je ta nenadni preobrat v nazorih g. kandidata izreden pojav, ki na» lahko zopet privede nazaj v »izredne razmere;:. Ker jih pa ne želimo, bomo dne 18. marca že poskrbeli, da g. Reisner ne pade več v podrobne skušnjave.
h
k Smrt blagega koroškega duhovnika;, V Železni Kipi i je umrl tamkajšnji župnik in duh. svetnik Matevž G e r m , vnet in blag duhovnik in zvest sin svojega naroda. 14 let ie župnikoval v Kapii in doživet končno razdejanje ob vpadu volkeverov-cev, Ici so mu župniščo popolnoma podrli in uničili velik del njegovega imetja. Odpustil jo vsem in vsem delil le dobrote. Zato je končno zmagal tudi srca svojih nasprotnikov in ko jo umrl, so se vsi aolzili-za njim. Bog mu bedi večni plačnik!
kLjudsko štetje na Koroškem. Dne 7. marca bo zopet preizkusni dan za koroške Slovence, ki co ostali pod Avstrijo. Tedaj ce vrši ljudsko glasovanje, ki bo pokazalo, kako se drže po plebiscitu naši ljudje. Seveda niti misliti ne smemo, da bi bil uspeh nepotvorjen, da bi se popisovanje vršilo brez pritiska in brez zvi aC-Vendar bomo na aplošno dobili vpogled y duševni razvoj naših koroških bratov. Že» obrazec ljudskega štetja stavi v narodnostnem pogledu toliko zanjk, da mora v eni ali drugi kaj obtičali za nemštvo, Vprašai nja eo štiri: a) jezikovna pripadnost, bj znanje nemščine, c) narodnostna pripada nost, in d) pleme (velja za Žide). Trikrat! se bo moral torej preprost Slovenec izviti iz nastavljene pasti, in to pod omamljujo-čim pogledom — ako ne naravnost pritiskom — nemškega učitelja in biriča. Pod staro Avstrijo je služil kot past za Slova-ne pri ljudskem štetju »občevalni jezik«. Tedaj jc vsako štetje izkazalo na Koroškem manj Slovencev: 1880. 1. 102.252, 1890. 1. 10Î.030, 1900. 1. 90.495, 1910. U 82.212. V približno enakem razmerju je! naraščalo število Nemcev. Kako bo topot?i »Koroški Slovenec« je na straži; budi ia opominja neprestano, a zadnjo številko jc popolnoma posvetil temu dogodku. A tudi nasprotnild so na delu in celo oblasti. Tako je zloglasni okrajni glavar Rainer izdal okrožnico, v kateri pravi: »Števno komisije morajo poskrbeti posamezna občine in se pri tem v prvi vrsti ozirati na ï a v ft xs uradnike in nastavljene« Nemce, ki so bili izgnani iz na« rodnih držav.* Potemtakem naj popisujejo slovensko prebivalstvo ne samb Nemci, ampak tujci. Dobro je le to, da sc kakega naroda s potvorjenim ljudskim štetjem 2e ne spravi з sveta.
k :»Когобка Domovinam
isto kas
nekdanji : Štajerc: hajati.
je začela zopet is-
ti Zadeva atentatorjev na CiriIo\o tf-stariio. Voditelji mariborske demokratske stranke so poslali včeraj in predvČe* rajanjim več deputacij k predsednik» okrožnega sodišča in k državnemu pravd-niku z zahtevo, da se vsi zaprti Orjuncï izpuste. Sodišče jim jo ugodilo doslej samo gledo faktorja demokratsko tiskarne Lor'zeta Strašnika, 10 atentatorjev pa je ostalo še nadalje v zaporih.
š Iz demokratske stranke je izstopil iri odložil mandat obč. svetovalec vele tržeč Rj Stermecki v Celju. Njegovo mesto v obč svetu zavzame veletrgovee Ivan Ravnikar. Stermecki je odjadral k radikalom.
3 Smrtna kose. V Celju je umri faktor Zvesne. tiskarno j. Edvard Rudolf. ~ I:='co!am je umrla soproga mestnega orgauisla in lastnika orglarske. Solo v Celju ga Josipina Bervar. — N. p. r m.f S Ušive p.)5tne po?iljat?c. >Straža: poročal Na peronu glavnega kolodvora v Mariboru stojita že več dni dva poStna ročna vozička, naložena * i;oštnimi paketi za rekrute iz Srbije, Orne goro iu Macedonije. Na obeh vozičkih so priirjeni napisi, Ki svarijo potnike, naj se nn približajo paketom, ker so — okuženi od uči. Pisce teli vi^tio si j*-ojjledal oba vozička s pakeli. ia kuj jo videl'.1 Po paketih kar mrgoli — maccdonskih in črnogorskih u5i. Mariborsko pošta se brani provzeti le. pakete. Menda bodo uši s pa'coti vreč! transporliraîl zoptl nazaj ua Balkan. — Stvar je zelo resna, ker so uši prcna3»lko pegavco, ki jo prav io dni zaht:-' val med nami drago žrtev (kaplana Kojdiža).
Sesfasiek" шрп11!ш SLS
sodega okraja Novo mesto
I bo v ponedeljek, 5. marca, točno ob 10, dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mer-tu. Naše zaupnike prosimo, dn sc tega j sestanka zanesljivo udeleže.
IL teSovadnl teden Jugosl. orlovske zveze 4.-11, marca 1.1.
»Orel« je kulturnovzgojna katoliško-narodna organizacija, ki ji njena načela in pravila določajo nalogo, da naj vse sile posveča tako telesni kakor duševni vzgoji mladine na temelju krščanskih načel, mladini ustvari zdravo podlago za krščansko življenje v družini, krepi njeno narodno zavest in ji da temeljito državljansko vzgojo in izobrazbo. Po tem načrtu prerojena mladina, organizirana in vzgojena v Orlu, naj zbuja, utrjuje in vnema ljudstvo za vzore krščanskega mišljenja in življenja.
Telesno, umsko in nravno dviganje ljudstva na podlagi vsej javnosti očitnega načrta v Zlati knjigi Orlov in Poslovniku je tako tesno strnjeno v eno nerazdeljivo celoto, da so Orlu vse tri panoge delovanja enako važne glede praktičnega izvrševanja njegovega poslanstva v ljudstvu. Ker pa je uspeh telesne vzgoje čutno lažje zajemijiv, svoje delo in uspehe Orel najlažje pokaže s svojimi telovadnimi nastopi, ki naj obenem služijo za merilo tudi duševnega napredka in stanja te 16 let stare mladinske organizacije.
Da položi ljudstvu na najskromnejši in najcenejši način javen račun svojega dela in omogoči vpogled v praktično izvajanja svojega programa prijatelju in nasprotniku, podporniku in omaiovaževalcu, priredi letos v drugo Jugosl. orl. zveza svoj telovadni teden s 5 telovadnimi večeri v telovadnici Ljudskega doma, akademiji naraščaja in Orlic v dvorani Ljudskega doma in zaključno orlovsko akademijo v Unionu. Vsi ti nastopi »o vsakomur dostopni, posebno še tistim, ki se za delo naše mladine zanimajo, in onim, ki to delo radi prezirajo, za-nikavajo ali smešijo.
Spored celega tedna, objavljen na plakatih in programnih listih, za tekoče dneve nastopov hidi v »Slovencu«, obsega nebroj vsakovrstnih telovadnih vaj: 24 raznih sestav prostih vaj, 11 sestav vaj z orodjem (palico, kiji, batonom, ročkami, venci, robci, loparji, bobenčki), 8 različnih skupinskih vaj, rajalne pohode in redovne vaje; simbolične in osnovne vaje, nagovore; dekla-macije (več izvirnih), demonstracijo tekem, rajanje, skoke; vaje na drogu, visečem drogu, gredeh, bradlji, mizi, konju, krogih, lestvi; boks, rokobcrfca, lahka atletika, na-tezanje vrvi, dviganje bremen, igre. Skoro vse vaje spremlja godba (klavir ali na lok, deloma celotna vojaška) ; več kompozicij je izvirnih, za orlovske vaie. Godba igra tudi med kratkimi premori. Nastopi trajajo povprečno po 2 uri.
Lanski I. tel. teden je bil (izvzemši en večer) dobro obiskan, zlasti glavni trije nastopi. S svojim delom in nastopi — zlasti v Brnu! — si je Orel pridobil novega ugleda. Kdor hoče zanesljivo dobiti mesto, naj si preskrbi pravi čas vstopnice in pride pred pričetkom, posebno v Union 11. marca ob 8. uri zvečer! Tam bodo razstavljena tudi darila, ki si jih je priboril Orel v Franciji in Češkoslovaški.
Pridite in sodite 1
J. H.
-— Osebna vest z naše univerze. Do zadnjega časa je bilo rojstno mesto rim^ko-ga pesnika Propercija neznano. Klasični fi-lologi so domnevali, da je bilo mesto Assisi, a gotovih dokazov za to niso imeli. Univerzitetnemu profesorju klasične filologijo dr. Ivanu L u n j a k u v Ljubljani pa se je posrečilo na podlagi starih rokopisov dokazati, da je bilo mesto Assisi res Propercijev rojstni kraj. Z oairom na ta znanstveni uspeh je italijanska »Academia Proper-tiana« v Assisiju imenovala našega učenjaka za svojega častnega dopisujočega čiana. Odličnemu znanstveniku prisrčno čestitamo.
—	Papež za Rusijo. Iz Moskve poročajo, da je dospela tjekaj velika pošiljatev zdravil in sanitetnih potrebščin, ki jih jo daroval papež Pij XI.
—	Na Karlovi univerzi v Pragi jo pro-moviral dne 27. februarja za doktorja vsega zdravilstva Juraj II r e n č e v i č, senior »Kreka«.
—	Izjava. Ker se širi vest, da sem jaz določen za čuvarja skrinjico dr. šusterši-čeve stranke pri prihodnjih volitvah, izjavljam, da se je to zgodilo popolnoma brez moje vednosti in proti moji volji ter da tega posla seveda tudi ne prevzamem. — Pre-serje, dne 3. marca 1923. — M. Peršič 1. r., župnik.
—	Medsebojna pomoS. — Kar napiše »Ljudski dnevnik« proti SLS, takoj ponatisne »Slovenski Narod« in doda še nekoliko zaspanih opazk na naslov policijske direkcije. To godljo zabeli potem »Jutro« s par ocvirki in jo servira »Jutranjim Novostim«. Ostanek iz »Jutranjih Novosti« pa zalije še »Kmetijski list« s svojo samostojno gnojnico in tako prekuhana in za-beljena pacarija pride zopet v »Ljudski Dnevnik«! — Tak je večen obtok vseh stvari na tem svetu.
—	Prelevil se je »Slovenec« iz avstro-filske unije v pravcatega jugosloveuskega revoluciionaria in nibilističnega komuni-
sta. — Tako piše »Slovenski Narod«. Po Ljubljani pa se govori, da bo nekdaj ra-dikalno-slovenski »Slovenski Narod« prihodnjo dni izpremenil svoje ime v »Poli-zeiblatt fiir das Herzogthum Krain, offent-liches Organ for angenehmen Schlaf und gute Verdauung.«
—	»Slovenski Narod« je hud. Kadar je »Narod« hud, to nekaj pomeni. Predno se namreč stari ata prebude iz svojega spanja, traja navadno zelo dolgo. Kadar se pa prebude, oblečejo »šlafrok«, se vsedejo za mizo, popijejo svojo belo kavo in se zadovoljno obrišejo. Potem stari ata nataknejo očala na konec nosa, šo enkrat zazehajo in potem začno brati »Slovenca«, ker »Narod« jim jo predolgočasen. Tega bero samo zvečer, da lažjo zadremljejo. Ko so pa pred dvemi ali tremi dnevi ata vzeli »Slovenca« v roko, so se siino razjezili. Brali so namreč v »Slovencu« nekaj o uradnikih, kjer je stalo zapisano: »Sicer se pa državni nameščenci dobro zavedajo tega, da jim bo šele takrat boljše, kadar bomo Slovenci s svojim denarjem sami gospodarili . Belgrad pomeni ne samo za državne nameščence, ampak za vso Slovenijo le pogin.« Ko so ata te pregrešne besedo prebrali, so pomeknili očala na čelo, si z rokavom obrisali kapljico na koncu nosa in petem udarili po mizi: »Falotje! Lumpje! Kam smo prišli, oj, kam smo prišli! Nobenega spoštovanja ni več pred oblasto na svetu, prav nobenega! Njega dni, ko smo bili še mi mladi, smo se kar valjali po tleh pred gosposko in čim bolj nas jo ta tepla po hrbtu, bolj smo vpili: »Ach, welche Elire, Herr Hofrat!« Danes pa ta klerikalna banda pravi, da se noče več dati tepsti, niti od visoko gosposke ne! No od dunajske in ne od belgraj-ske in ne od laške, sploh od nobene. Ti ljudje hočejo kar vse podreti. Je pa moj »pubi« že boljši.« »Na, pubi,« kličejo ata nato svojega cucka, »na cukerčka, schon bilten, Pubi, so, sehr schon, Pubi.« Atu je »Pubi« še danes vzor vseh živalskih in človeških in narodnih vrlin, ker »Pubi« lepo parira in se vsede na zadnje noge lepo na komando, samo da cukerčka dobi — ampak taki klerikalci, ki nočejo več za cukerček sesti na zadnje noge in lepo pa-rirati, so pa atu groza in strah, da kar začno kričati: Polizei, Polizei...
—	Liberalno gospodarstvo. Iz Hrastnika nam poročajo: Tukajšni Krajni šolski svet je oddal stavbeni material podirajočo se šole Sokolu, ozir. kakor sedaj trdijo, združenim narodnokultnrnim društvom kar pod roko, odklanja pa druge ponudnike, ki obljubljajo 70.000 kron in še več kot Sokol, že napovedano licitacijo pa je preklical. Tako se dela na Balkanu, pri nas pa se je desedaj delal o skupnem premoženju javen obračun in se je na licitaciji oddajalo. Balkanske metode pa odklanjamo, čeprav to slavni žlahli ni po godu. Seveda »učiteljstvo« to zahteva, kakor pravi »Jutro«. Zopet to slavno hrastniško učiteljstvo, ki pošilja v višji šolski svet Gnusa, da ne bi odkril gotovih aktov in bi se zagnusilo celi domovini. Če pa želite kakega pojasnila, pa kar naznanite, sicer pa je sedaj post, čas pokore in poboljšanja.
—	Nov Protićev list. V Novem Sadu je začel izhajati Protičev list »Nova Srbija«.
—	Dva nova otroška domova se ustanovita v Šabcn in Nišu.
—	Umrl je v Gradcu vpok. vseučiliški profesor Heinrich Bank, ki je 41 let deloval na graški tehniki. Pokojnik je dosegel starost 88 let.
—	Ravnateljica ameriškega Rdečega križa gdč. Benedilctin jo dospela v Belgrad, kjer se dogovarja z vodstvom srbskega Rdečega križa zaradi skupne akcije na Balkanu.
—	Od lakote umrl jo v Valjovu 70 letni Rndovan Jeremic.
—	Na naslov tobačne režije. Iz vrst to-bakarjev smo prejeli ta-le vzdih: Slišali smo in brali, da je Jugoslavija glede pridelovanja tobaka, če ne na prvem, pa vendar na odličnem mestu med državami na kontinenti!. Odlikovale so se naše tovarne tudi pri izdelavi in pripravi raznih vrst tobačnih izdelkov. Našo smodke so bile na Bavarskem in sploh v Nemčiji neka zaželjena posebnost. Kako velika in blagodejna jo bila razlika med cigaretnim tobaJcom — izdelanim pri nas (v Ljubljani) in pa na Mažar-skera. Le en primer: fini hercegovski na Mažarskem je bil mnogo slabši, kot pri nas srednji turški: in vendar je bila za hercegovski in srednji turški cena tu in tam ista. Naša tobačna režija je pa menda mnenja, da se moramo tudi tu zednačiti. (Se je že! Op. ured.) Konsumente cigaret je udarila najproj s tem, da je prepovedala v zadnjem času najboljši cigaretni papir »klub« in »go-lub«. Pred vedsko smo imeli še boljše vrste. Sedaj smo pa izgubili najbolj priljubljeno vrsto cigaretnega tobaka: »srednji turški« in dobili za nadomestilo ničvredni, pa dražji ïzetski duvan«.
—	Prometne izboljšave. Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic se bori s finančnimi težavami, o katerih jo izjavil ravnatelj Vrbančlič: Zagrebško ravnatelj-stvo je zahtevalo od prometnega ministrstva za leto 1922/23 700 milijonov Din; dobilo ie pa samo 371 milijonov Din. Ker to
ni zadoščalo, je zahtevalo še 154 milijonov Din, kar pa tudi ne more zadostovati, ker so cene potrebščinam silno poskočile in ker se je promet pomnožil. Napovedal je tudi, da bodo izenačili v Srbiji in Črni gori veljavne plače s plačami prečanskih železniških uradnikov. Uredile se bodo tudi stanarine.
—	Denarja dovolj — za kvartanje. No
vosadska »Zastava« poroča, da so v Belgradu tri gospe, seveda soproge visokih oseb, igralo karte in je dobila ena izmed teh visokih belgraiskih dam v igri poldrugi milijon dinarjev, izgubila pa je ena 900 tisoč, druga pa 600 tisoč dinarjev. — Pri nas pa gledajo ljudjo za koščkom kruha.
—	Zagorje ob Savi. Katoliško slov. izobražev. društvo priredi v nedeljo, dno 4. marca popoldno ob pol štirih skioptično predavanje: >0 katoliških misijonih v Aziji«. 60 barvanih slik bo pojasnjevalo življenje in trpljenje katoliških misijonarjev in razširjanje sv. vero med azijskimi narodi. — Vabimo.
—	Hrastnik. V noči od 1. na 2. t. m. se je ponesrečil v rovu pri delu rudar TIr ^ San ter je 2. t. m. zjutraj umrl. Bil jo miren in skrben oče. Zapušča ïsiio in tri male otroke. R. I. P.!
—	Zahvala društvu >Skala«. Ob priliki smučarske tekme c'- štva rSkalac dno 17. svečana t 1. v PlD":."i pri Rateče1 jo iObmejno prosvetno društvo« nabralo Din 223 med člani društva :SkaIa<. Ob tej priliki se Skalarjem najtor'^jo zahvaljujemo za njih dar ia želimo, da bi imeli mnogo posno-malcev, posebno ker je ^Obmejno prosv. društvo« šele v razvoju. Društvo je nepolitičnoga značaja in prepotrebno za našo vas, ker stoji tik ob italijanski in avstrijski meji. Državljani v notranjosti Jugoslavije, spominjajte se svojili mejnšev! Vsak najmanjši dar bo z veseljem sprejet. Darovi nr.j se pošiljajo na lObmejno prosvetno društvo« v Ratečah. —
—	TJdeležnike II. hotelsko razstave v Pragi opozarjamo, da so odpeljejo dne 5. marca s praškim brzovlakom, ki odliajr. ob dvanajstih opoldno iz Ljubljano.
—	Neznana vtopIj^iVi. Na Vevčah oo 1. t m. potegnili ;z Ljubljanico truplo ženske, katero je ležalo vsaj 3—4 mesece v vodi. Stara jo okoli 80 let. Truplo so prenesli v mrtv "nico k sv. Urhu.
—	Listnica uprave: Gospod inserent pod šifro »Trgovec« naj pošlje v upravo po došle ponudbe.
—	Čevlje kupujîe od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	3322
Prevoz zem
Odbor za prenos L 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je poslal na politične stranke v Sloveniji in na narodne in kulturne organizacije poziv, iz katerega posnemamo sledeče:
V	maju leta 191S je bilo po prekem sodu v Judenburgu ustreljenih 6 vojakov bivšega 17. pp.
Zemeljski ostanki ustreljenih žrtev so pokopani v judenburgu.
Za upori v čeških polkih je sledil upor v slovenskih polkih in bataljonih. Nemško in mažarsko vojaštvo pa je ostalo trdo in ne-omajano v globoki zavesti, da se morajo strahote vojne nadaljevati, ker gre iza koristi nen.štva in inažarstva — proti koristim Slovanov,
V	dušah slovenskih vojakov je zažarela iskra odpora proti duhu, s katerim je bilo pre-nasičeno stremljenje nadaljevati vojno do najskrajnejših sil, proti duhu germanskega in ma-žarskega nasilja.
V	mislih naših vojakov ie dozorela volja in hotenje po narodni svobodi, po lastni državni individualnosti.
Temu svojemu notranjemu razpoloženju so slovenski vojaki dali viden izraz z uporom 17. pp. v Judenburgu. Ta upor je v slovenskem narodu še globlje zrahljal vero v Avstrijo in je ustvaril in utrdil tla, na katerih je mogel dozoreli razpad monarhije in na katerih je vzcvetela naša jugoslovanska država,
V	Judenburgu ustreljeni slovenski vojaki so se zgrudili kot Žrtve na žriveniku za našo svobodo.
Njih spomin ne more narod, lepše proslaviti in svoje globoke hvaležnosti ne izrazitejše pokazati, kakor da povzroči prevoz njih zemeljskih ostankov iz mrzle tujine v domačo •frudo, da jim tu postavi dostojen spomenik.
Iniciativa za to misel je izšla iz vrst bivših vojakov 17. pp., kl so za izvršitev opisane;^ namena ustanovili izvrševalni odbor.
Dnevi prevoza in pokopa judenburških žrtev morajo biti veličastno počeščenje spomina teh naših sinov. V teh dneh morajo naša srcT postati kresovi vrh naših gora, vidni daleč tja v notranjost vseh tujih držav. V teh dneh mora biti dokumentirana enotna volja naroda živeti svobodno v svobodni državi.
Prevozu in pokopu judenburSkili žrtev je treba dati veličasten zunanji sijaj; tega čina pietete ln te manifestacije za našo svobodo se mora udeležiti ves narod po svojih najboljših zastopnikih. Radi tega se podpisani odbor obrača na vse politične stranke, na vsa naša najvažnejša kulturna zastopstva, na gospodar-
ske organizacije, na narodna in stanovska društva, telovadne organizacije, na vse, kaj predstavlja narodovo politično, kulturno, gospodarsko in social, življenje z vljudnim predlogom, da osvoje v dopisu izraženo misel in da se kot vrhovne institucije narodovega udejstvovanja odločijo s svojim enotnim Lo složnim sodelovanjem dvigniti sijaj zamišlje-nega vsenarodnega čina hvaležnosti do onih, ki so za našo boljšo bodočnost žrtvovali avoj» mlada življenja.
Svojo izdatno pomoč sta obljubila predstavnika civilne in vojaške oblasti, gospod pokrajinski namestnik in gospod divlzijonai dravske divizijske oblasti. Gospod pokrajinski namestnik jc blagovolil prevzeli pokroviteljstvo,
IstočaSno s prevozom in pokopom se ln» izvršiti odkritje velikega nagrobnega spomenika, in sicer namenjenega vsem, ki so «e zgrudili in umrli v odporu proti nasilju za na. šo svobodo.
Podpisani odbor je skromnega mnenja, 3a bi predstavniki političnih strank, kulturnih organizacij, narodnih in stanovskih druStev in telovadnih organizacij tvorili širši odbor, Id bi podpisal oklic na narod in v čigar imenu bi se cela misel izvršila.
Odbor si dovoljuje izraziti proSnJo, da M omenjene institucije blagovolile izraziti svoje soglašanje s stavljenim predlogom in da bi oznr.čile osebe svojih predstavnikov, katerim bi si podpisani odbor dovolil predložiti v podpis oklic na narod in katere bi tvorile predlagani širši odbor, čigar željam bi podpisani izvrševalni odbor podredil svoje delo. Odbor za prenos 1.1913 vsled upora ▼ Jaden-burga po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17, pp.
iulus,
Dne 2. marca 1923 so se v Ljubljani sestali
zastopniki vseh obstoječih želzničarskih organizacij in po temeljiti obravnavi sedanjega obupnega gospodarskega položaja železniškega osobja enoglasno sklenili:
Na eni strani okolnost, da vlada do danes še ni dovolila železniškemu osobju povišanih drag'aj-skih in stanarinskih doklad, kakor jih je nakazala in tudi že izplačala državnim nameščencem z veljavnostjo od 1. marca, na drugi stran: pa okolnost, da so se baš zadnji čas življenjsko potrebščine v ceni tako podražile, da so železniško osobje čuti na svoji pošteni eksistenci najresnejo ogroženo, je prisilila vo železničarske organizacije, da se v obrambo pravic in življenjskih interesov celokupnega železniškega osobja, neglede na njih politično mišljenje in pripadnost, sporazumejo za solidaren nastop polom skupnih protestnih odnosno manife-slačnih shodov, ki naj se vrše po vseh večjih prometnih centrih po možnosti dne 16. marca. Krajevne skupine in podružnice sporazumlfenih organizacij so pozvane, da nemudoma stopijo v dogovor z vsemi v kraju nahajajočimi organizacijami odnosno njih tvorbami in podvzameio takoj vse more, da se moro manifestačno zborovanje, ki bodi enodušnl izraz obupnega gospodarskega položaja celokupnega železniškega osobja, vršiti nemoteno in v znamenju absolutne solidarnosti vsega osobja brez izjem.
Sporazumljeno organizacije dopošljejo svojim edinicam in posestrinam čimprej podrobnejša n» vodila.
Celokupno železniško uslužbenstvo je pozv» no, da v interesu solidarnosti vsega osobja takoj ustavi ali ublaži vsa nasprotstva, ki izvirajo Iz po-litično-strankarsldh nagibov, in deluje za vsestransko strpljivo in solidarno zbližanje dosedaj — žal — tako razkosanega osobja.
V Ljubljani, dne 2. marca 1923.
Sporazmnljone strokovne ïcloznlîarske organizacija,
ij Telovadci teden J. O. Z, Kot otvoritvena prireditev se bo vršila danes popoldne ob 4. v veliki dvorani Ljudskega doma mladinska akademija, na kateri bo nastopala orlovska mladina vseh ljubljanskih odsekov in krožkov. Spored te akademije je sledeči: 1. Govor predsednika OP
—	Ljubljana. 2. Proste vaje za leto 1923 — Orličl Sv. Jakob. 3. Deklamacija. 4. Vaje s palicami —> Orličice Šiška. 5. Skupine na prostih tleh — 0> Hči Sv. Jakob. 6. Proste vaje — Mladenke Vič.
7.	Dcklamacija. 8. Vaje vaditeljev 8 palicami —• Dijaški naraščaj. 9. Skoki čez konja na Sir — Or-liči Krakovo-Trnovo, 10. Proste vaje — Mladenk« Krakovo-Trnovo. 11. Dcklamacija. 12. Skupinske vaje — Orličl Krakovo-Trnovo. 13, Skupinske vaje z robci in venci — Orličice Sv. Peter. 14. šaljivo rajanje: Nagajivkl z medvedki. — Pri akademiji bo sodeloval salonski orkester. Cene prostorom so sledeče: Sedeži po 8, 6, 5, 4 Din, stojiSča po 2 Din. Dvorana bo toplo zakurjena. Najvljudneje vabimo vse prijatelje naSe mladine, da si ogledajo pri tej njeni prireditvi nnpredek ln pogumno delo naših najmlajših.
lj Prvi telovadni večer a« bo vrSO v ponedeljek 5. t. m. v telovadnici Ljudskega doma ob
8.	uri zvečer. Nastopili bodo vsi ljubljanski orlovski odseki, vsak predvsem z lastnimi vajami, nato bo .nastopila okrožna vrsta na drogu — dalje s- bo vadilo: skoke čez mizo — telovadne Igre
—	vaje na visečem drogu — »koke v daljavo -natezanje vrvi ln skupno člansko proste vaje ra 1. 1923 z rajalnlra pohodom. — Cene: Sedeži po 3 in 2 Din, stojiSča po 1 Din. — Vaje bo spremljal orkester s klavirjem.
lj Skioptično predavanje v Rokodelskem domu. V ponedeljek, dne 5. t. m. bo predaval v dvorani Rokodelskega doma,
Konienskega ulica 6L 12, profesor dr. J. D e b e v e c o starem Kimu. Predavanje bo pojasnjevalo bd skiopticnih slik. Pricetek preuavanja je točno ob b. uri zvečer. Vatop prost
ij Promeaadnl koncert muziko Dravske
divizije Mi vrši, kakor vsako nedeljo, tudi v nedelo 4. marca. Zanimanje za te koncerte je vselej veliao, saj prinašajo vedno zanimive, izvrsmo naàtudirane programe. Dne 12. marca pa zaključi muzika Dravske divizije svojo š e t r t o koncertno sezono z velikim simfoničnim koncertom v dvorani hotela »Union«. Naši publiki se ponuja takrat priiika, da izkaže požrtvovalnemu orkestru in njegovemu kapelniku dr. J. Čerinu svojo hvaležnost za uesltmlne glasbene užitke. Za ta koncert je kapelnik dr. Čerin sestavil posebno zanimiv program. Zadnji veliki koncert je prinesel muziki znaten deficit. Predp ustnih veselic je konec; zdaj je dolžnost našega občinstva, da se znova pokloni glasbeni umetnosti in izrazi s svojim posetctm naši vrli muziki svojo naklonjenosti Naj bi bil simfonični koncert 12. marca povsem razprodani
lj Mladinski dom Kodeijevo. Danes, dne 4. marca, ob 5. uri popoldne žaioigra »Očetova kletev«, iz dobe Mavrov. Vabimol
lj Prosveta frančiškanske župnije. V torek ob osmih predava g. Miklavčič o potovanju po tropičnih deželah, kar bo nudilo mnogo novega, čudovitega. Pridite! V sredo redna odborova seja.
Ij Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob pol osmih bo skioplično predavanje: »Izlet na slovanski jug.« Slike po naravi iz Bosne, Črne gore, Srbije itd. Vabimol
lj Stolna prosveta ima v ponedeljek ob 8, uri v dvorani v Križankah svoje redno predavanje. Predava vseučiliški profesor gospod dr. Ehrlich. Pridite v obilnem številu I
Odbor zveze bivših salezijanskih go-|snccv, poslujoč sedaj v Mladinskem domu na Kodeljevem, poživlja vse bivše gojence in oraterijance salezijinskih zavodov, da javijo svoj sedanji naslov v svrho vabila k občnemu zboru due 2. aprila t. 1. na Rakovniku,
lj Volivni lepaki. Ker stojimo tik pred volitvami v narodno skupščino, opozarja policijsko ravnateljstvo znova na določila § 23 tisk. zakona, glasom katerega jc nalepljcsje lepakov dovoljeno samo na krajih, ki so oblastveno nalašč v ta namen določeni; nedopustno jo vsako tako lepljenjo na raznih javnih, kakor privatnih poslopjih in napravah. — Ker so pri zadnjih občinski" kakor tudi prejSnjih volitvah posamezno stranke z agitato-ričnimi napisi in nalepljenjem lepakov hudo poškodovalo razna poslopja ln celo posamezna volišča, so objavlja, da bo policijsko ravnateljstvo pri oredstoječih volitvah vsako poakc lbo tuje lastnino, ta katero jo odgovorna poleg storilca t"di politična Btrankq, po katore nalogu, oziroma v katere interese se jo izvršila, najstrožjo zasledovala.
lj Smolo i?, imel ponoči na 3. t. m. neznani vlomilec, kateri jo odprl s ponarejenim ključem vrata v bolniško blagajno v Gradišču. Strokovnja-5ko je nato vrtal Wertheimcrico in bi se mu bil vlom v njo posrečil, čo bi eo mu ne bilo zlomilo vlomilno orodje, ki so mu dali kriminalisti ime »prešičev zob t. Izvrtal je žo procej veliko luknjo. Ko so mu jo zlomil prešičev zob, je pobral šila in kopita in izginil. Ker so ob sobotah izplačujejo v bolniški blagajni bolestnine, Je bilo v blagajni 212 tisoč kron, kar jo »nesrečni« vlomilec gotovo dobro vedel.
IJ Pobegnil Je starBem 12 letni Mlljutln Pla-
aine.
lj Trboveljski premog ln drva v zalogi tsako množino. Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Tel. 220.	1222
g Dohodki monopolov. Dohodki monopolske oprave so znaiali v milijonih dinarjev mcscca decembra 1922i Srbija: takse in tobak 28, sol 12, petrolej 15, vžigalice 2, cigaretni pair VA. Bosna in Hercegovina: eol 4, tobak 10, petrolej 2Уз, drugi dohodki 4. Dalmacija: tobak 3, sol 2Vi, d. agi dohodki 4. Črna gora: vsi dohodki 2V>. Hrvatska ia Slavonija: tobak 20.7, sol 10.2, drugi dohodki 12.7. Banat in Baranja: tobak 7.9, sol 2, drugi dohodki 3 milijone.
g Prcosnova plovnega sindikata. Prometno ministrstvo v Belgradu je izdelalo načrt o pre-osnovl plovnega sindikata. Po načrtu bo imelu država večino v sindikatu in bo založila polovico kapitala. V novi sindikat bo vstopil tudi srbski 'lovni sindikat in več večjih plovnih podjetij.
g Ležarino eo pri vagonu zviîall dnevno od 10 na 30 Din.
g Novo podjetje. V Belgradu se Je ustano-rila delniška družba «Beogradska garaža« z glavnico 3,000.000 Din.
g Jugoslovansko skladišče vina se bo, kakor poročajo «Narodni Listi«, ustanovilo na ČeSko-tlovaškem.
g Na belgrajski borzi je bilo skleujenih kupčij tn sicer leta 1919. za 161,837.039.28 Din, leta 1920. ta 642,723.353.03 Din, leta 1921. za 1.051,950.029 dinarjev 47 par in leta 1922. za 1.197,300.876.70 Din.
g Novi predpisi o poslovanju rarinarnie. Generalna direkcija carin v Belgradu izdeluje predpise o poelovanju glavnih in sporodnih carinarnic. Karedbo bodo objavili 16. marca.
Cerkveni vestnik.
c Ljubljanski škof bo zadnje tri tedne
stiridebotdnevnega posta vsak dan od 5. ure
zjutraj in od 5. ure popoldne spovedoval v stolnici v prvi k:;; 4 na d osno od dav-
nega vhoda. Začel bo v sredo 7. marca ob 5. uri popoldne iu nehal na veliki četrtek 29. marca zjutraj.
c Aiarijii, . »ougicg.n ija za muio in mladeniče pri sv. Jožetu ima svoj redni shod šote v uedo-ljo, dne 11. marca ob uavuiini uri. Današnji suod odpade.
flarodno gledišče.
oi'iiUA.	" : J
Nedelja, 4. marca: T0SCA. Izven. 1'oiideijek, 5. marca: Zaprto. Torek, U. marca: UiGOLhiiO. Red A.
DRAMA.
Nedelja, 4. marca: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven.
Ob treii popoldne.
UGRALulhNli SABINKE. Izven. Ob osu.ili zv. Pondeljek, 5. marca: ЈАЛЈОГ. Ued 1». Torek, U. marca: Zaprto.
Vrag in Katra. Po daljšem premoru nas jo dolžuost zopet privedla v liram modric k Dvoîa-kovi operi »Vraga in Katri«. Nepopisno nas jo presenetilo, kako globoko se smejo vpričo Ljubljane teptati umetnine, ne da bi z očmi trenila. Če izvzamemo g. B e t e 11 a in go. T h i e r r y j e v o, ki eta eo — pač z nadčloveško muko — vzdržala na umetniški višini in se rešilo iz vesoljnega potopa, jo komaj kdo vedel, zakaj v igri gre, da o režiji sploh uo izgubljamo bese.i. Vse je duicko nad-kriljevala gčna Thalerjeva, pa ji tole povejmo: če misli, da imajo neslane neotesanosti, neverjetno gnusno nespodobnosti, neštevilne, prostaški brezobzirno zarobljenosti ie najrahlejši stik z umetnostjo ali z Dvorakovo Katro kot tako, se neusmiljeno kruto moti. Zaradi Dvorakove veličine, zaradi dobrega glasu gledališke uprave, zaradi slovesa slovenske reproduktivno umetnosti, v imenu umetnosti same na sebi pozivamo gledališko vodstvo, naj ne pusti še dalje na tak neopravičljiv način gaziti Dvoroka, ampak naj njegovo opero odstavi з sporeda, dokler je ni moči podati take, kakršna je.
Dr. Fr. K i m ov e c.
»Cthello.« Drama pripravlja Shakespearejevo tragedijo »Olhello« v blestcčem prevodu g. O. Zupančiča. Premiera bo v sredo, dne 7. t. m. za izven. V naslovni vlo£;. nastopi kot gost operni pevec g. Ivan Levar, ki za časa skušenj za >Othella: v operi no bo pel. Jaga igra g. Rogoz, Pcsdemono ga Sa-ričeva, Kasija g. Kralj, Emilijo ga Juvanova, Bra-bantia g. Skrbinšek. V ostalih vlogah sodelujejo gdčna Gaberjevčičeva, gg. Lipah, Medven, Sancin, Cesar, Drenovec, Gregorin, Peček in Terčič. Režijo vodi g. Sest, ki jo tragedijo insceniral. Glasbo je zložil kapelnik g. Balatka. Dekoracije je naslikal g. Skruzny, kostume pa sta izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry.
i
V LJUBLJANI, MESTNI DOM:
Nedelja, 4. marca: Ob 15. in 18. uri: »TROJČKI IZ
DAMASKA« in »TRI ZELJE;.
Prosveta.
pr Most r življenje. Anton C a d e ž, duhovni svetnik, katehet. V Ljubljani 1923. Založila prodajalna KTD (Ničman). Natisnila Jugoslovanska tiskarna. — Knjiga na 134 straneh podaja sestavno urejena navodila za krščansko življenje. V pomoč naj bi bila pred vsem gojenkam višjih dekliških, gospodinjskih in tem podobnih šol; koristila pa bo vsem, ki naj vodijo mladino črez brezdno, ki zija med idilično mladostno dobo in viharnim življenjem. Srečen bi bil naš narod, če bi knjigo imela vsaka slovenska mati in bi po njenih navodilih vzgajala. Pa vsaj noben vzgojitelj, ki se med nami kolikor toliko resno bavi z važnim vzgojnim vprašanjem, naj knjige ne prezre. Učiteljem in učiteljicam, katehetom, predavateljem po Marijinih družbah in izobraževalnih društvih nudi knjiga prelepo vsebino podprto z vzgledi, ki so vzeti iz življenja in 7. rt o tudi vplivajo na življenje. Izredno lepo darilo je knjiga tudi odrasli ženski mladini, ki je most v življonje sicer že prestopila, pa je vendar še vedno v nevarnemu, di ne zaide v zanke prevar. Zanesljiva svetovalka, dobra prijateljica, sočutna tolažnica bo knjiga vsaki zrelejši deklici v njenem dolu in hrepenenju, v njenih bojih in prevarah. Naj najdo I o/o vzgojno delo pot v naše družine, noj pomaga vzgojiteljem in naj vodi mladino! Plemenit namen je <'.?! '■•••ligi življenje, plemenit bo sad, ki ga bo knjiga rodili}. — Knjiga stane 13 Din, po pošti denar naprej poslan Din 17.50.
pr Spored koncerta, katerega priredi koncertna pianistinja gdč. Mirni Švajgar v pondeljek, dne 5. marca v dvorani Filharmonične družbe: 1. Cesar Franck: Preludij, Koral in Fuga. 2. Vit. Novak: Balada »Manfred«. 3. Chopin: Sonata op. 58 v h-molu. Allegro maestoso, Scherzo, Largo, Finale. 1. Smetana: Češki plesi: Oves, Hulan, Slavnost čeških kmetov. — Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Muzika dravsko «livizijsko oblasti. V pondeljek, dne 12. marra 1923 ob csmih zvečer priredi Muzika dravske divizijske oblasti III. (XII.) sinfonični koncert v Unlonski dvorani z zelo zanimivim in bogatim sporedom, ki obsega sledeče točke: Viktor Parma: Predigra k operi Stara pesem. Ludvig Van Beethoven: : navija št. 5, e-mol, op. 67. I. Allegro con brio. II. Andante con moto.
III.	Allegro. IV. Allegro. Presto. Frano Liszt: Klavirski koncert v es-duru. I. Allegro maestoso. Tempo giusto. II. Quasi adagio. III. Allegretto vivaco.
IV.	Allegro animato. Presto. Svira g. Anton Trosf. Karel Goldmark: Sakuntala-ouverture, op. 13. — Vstopnice bodo v predprodaji v Matični knjigarni. Na ta koncert naše občinstvo žo danes opozarjamo, ker obeta mnogo umetniškega užitka.
pr Glasbena M .-.tira v Ljubljani. Začetkom aprila priredi Glasbena Malica koncert, ki ne bo pomenjal samo 30 let Matičnega obstoja, marveč vspon glasbeno kulture. Glasbena Matica prolzve-nr>. lom koncertu Lnjovicev Psalm (11. in 12.),
delo, ki bo brezdvomno emocioualno vplivalo na razvitek svetovne glasbene kulture. S psalmom konkurra na istem koncertu "eethovnova osma sintonija...
pr Anton Lajovic je napisal k svetopisemskemu tekstu psalniista Davida (Psalm 41. in 42.) glasbeni komea.ar, ki ga tudi zanamci ne bodo mcg!i prezreti. Napisan je za veliki orkester, tenor-solo in mešani zbor, aparat, ki je slovenski ponižnosti procej tuj. Ta Lajov'čeva pesem hrepenenja bo mejnik v naši glasbeni literaturi, energičen od-vrst od pedantske malenkostarije, v katero emo Slovenci zal zalezli. Glasbena Matica, budna čuva-rica glasbenih dogodijajev, bo proizvajala Lajovčev psalm na svojem koncertu začetkom aprila. Sodelovali bodo: Orkestralno društvo Glasbene Matico in orkester Zvezo godbei;!Vov za Slovenijo, operni tenorist žinienc in ppvfki zbor Glasbene Matice. Dirigiral bo Niko Štritof.
vestnik.
Avha I. Vsi ljubljanski odseki, ki bosto nastopali'pri prvem telovadnem večeru našega tetina, t. j. v pondeljek, se opozarjate še enkrat, da so vrši danes ob desetih dopoldne v telovadnici javna skušnja. — II. Ob 11. dopoldne je skušnja za tekmovalne vaie, katere se bodo v.n.lilo v petek zvečer. Istota' o v telovadnici. — III. Ve? naraščaj, ki bo dano3 popoldne nastopil pri akademiji, mora bili zbr:m na od.'u dvorano že ob treh popoldne in pod zadustnim nadzorstvom. — IV. Neposredno po mladinski akademiji se vrši na odru skušnja za orliško akademijo z orkestrom. Članice nastop v garderobi takoj po zaključku ака-lemije! — Za pripravljalni odbor: Načelnik.
Turistika in sport.
t Motoklub Slovenija v Ljubljani. Z ozirom
na vedno naraščajoči motociklistiški šport, sestali so so motociklisti ier sklenili ustanoviti gori imenovani motoklub z namenom, da organizirajo v tem klubu vse motocikliste Slovenije v svrho intenzivne gojitve inotociklistike. Namen lduba je predvsem preskrbovati svojim članom potrošni materijal po znižanih cenah, združevati tozadevne športnike v raznih prireditvah in tekmah, urediti razmerje za prekoračenje državnih mej ter stopiti v stik z inozemskimi motoklubi. Upoštevajoč navedeno, vabijo se vsi motociklisti, kakor tudi vsi prijatelji moto-ciklistike, da so udeleže ustanovnega občnega zbora imenovanega kluba, kateri se vrši v petek, dno 9. t. in. ob osmih zvečer v klubovi sobi restavracijo pri Slonu. — Pripravljalni odbor.
Klub kolesarjev in motociklistor »Ilirija* v Ljubljani vabi na VI. redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 11. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma v Ljubljani. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva, 2. tajnika, 3. blagajnika, 4. preglednikov, 5. klubovega gospodarja, C. volitev odbora, preglednikov, rediteljev, 7. slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor v smislu § 22 klubovih pravil 1 uro pozneje, kateri jo ob vsakem številu članov sklepčen. Samo-jtojni predlogi se morajo 8 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti podpredsedniku kluba g. Radu Paternostu, Rimska cesta 2. Pozneje prijavljeni predlogi se ne bodo upoštevali. — Odbor.
Najdena usnjena torbica za spise. Leta 1921 je bila najdena v železniškem vozu na progi Prager-sko—Slov. Bistrica popolnoma rjava usnjena torbica za spise, v kateri je bilo tudi par glace rokavic. Izgubitelj, oziroma oni, ki bi mogel dati kako podatke o sedanjem bivališču izgubitelja, so naproša, da to javi Policijski direkciji v Ljubljani, soba št. 1.
*
Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za pro-liveto in bogoi-astje, višjemu šolskemu svetu v Ljubljani, okrajnemu šolskemu svetu v Laškem, vsem davkoplačevalcem občiuo Trbovlje, občine Dol ter občino Sv. Krišto! in pošteni slovenski javnosti!
Ker me veže dolžnost kot mandatarja v krojnem šolskem svetu v Hrastniku, hočem nakratko poročati o delovanju lcrajnega šolskega sveta v Hrastniku. Moj dopis je namenjen proti krivici, ki jo hoče napraviti liberalno-socialistična večina našim davkoplačevalcem, zato prosim, če so kaj motim ali če komu krivico delam, da me opozori; ra-devoljo bom popravil.
Kakor so že poročali listi, je posialo desno pobočje Hraslniškega hriba nevarno tukajšnji šoli in drugemu sosednjemu poslopju, ker se vedno niža. Stara šola je delj časa pokala. Krajni šolski svet se je večkrat s tem pečal, na kar je sklenil, da se šola podre ter tako reši vsaj materijah S stavbenikom
* Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
so je Krasni bulsiu svet puguuU za podiranju bule zix loo.uuO k. iuujui ùoisiii b»ui je utajo o.uuuii, ua b<i г oiiïoui ua puuiuiijiutii^u piucuuiii diuusiev piouu uuti.ij uiuierijuiu puioiii javna ш«шј(ј. v nouuijo, dne 4. iebr utaja j« unu шеи tirugiui tutu na i/иш po prvi uiu^i шшиши, ua eo piu^a z^juiuj uiuuuju-ш uiiuerijui il, icuiuuija риршиие uu juvm tiimoi ud licu muoid. tutu leui ca^uui biu pu prisil, ka^of znano, dve puuuubi: t na uu g. A. ùtrcutu'ja, utuga pa ou uuruuiitii urubtev. Ualera so ta ши^ииа uia-bivu, jo i'uiuauo iz poročilu iz iirasiuina v >ouuuc i dno 1. uiaua 1M&, b.ev. M. tmijiu eolski svet jo iutci uaio bojo duo J. leururja, na Kalen je razveljavit biuep bvoje Ziitntje đeju, punuubo g. A. fatre-narja oiikiunii, ponudbo uaroduUi urusiev pa spre-jei. lako jo biciena, uu se uu ишишш urusivuin ves muiurijui «aon ^ai' cl-.cn za ceno loii.UOO u, torej kolikor biuuo pouuunje. иагиипа urustvu pa bodo sezidala dvuraao ter jo dum soa za teiovauuo na rai-polagu. Pod io pretvezo бо lioeralci ш soci-uiisU giusuvaii ш io liupctjo ier reiai, da tako uobi bula ca ru-reu tam, ujer jo zdaj ic^uvauiiica.
i\ied leui vasom je pa posial g. A. Luger ugod« nejšo ponuuuo iu sicer 'Juu.000 iv, toruj oV.UUO K vuč, pripomnil pu, ua s tem be ni rečena zuunja beseua giedo vibine bvuto, ker bo z.dal dvorano ia jo tudi ual šoli za teiovamuco ua ruzpoiago. Ker pravi poročno >Jutra{, ua jo materijal kupljen, jo verjetno, ua omunjeuu večina uuce več razpravljati o te.ii 1er ua ta писш da možnost privatno špekulacije z javno lastnino, iuiuia uamreč pričo, ua jo izjavil en član io večine nekemu gospodu, ki ga je vprašal za maturi jat: »Sokol ituK no oo vsega poraoil; boste pa od Sokola kupili« — in šo veâ podobnih Niucajuv. Omenim še, ua na seji dne 9. iebruarja nisem bil navzoč, pač pu sem dobil ustno poročilo imena članov večine, lii so za to kupčijo glasovali so: g. Miloš Babic (nadpaznik) predsednik, dalje gg. Ferdo Ros ml., Jos. hto/bauer, Sureau, nadučitelj, Anton Gnus, ravnatelj in član višjega šolskega sveta ter Jazbec, rudar in čiau iier-notove SSJ. S tem upam, da sein storil dolžnost, katero mi nalaga moja vest, ter javno poživljam poklicano oblast, da tudi ona izvrši svojo zakonito dolžnost.
V Hrastniku, dne 2. marca 1923.
Janko A ni ïck, član krajnega šolskega sveta v Hrastniku.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča cerkvenim zborom za velikonočno dobo sledečo skladbe:
Faist Ant: 10 cerkvenih pesmi za mešani »bor.
Part. 12 Din, glasovi po 2 Din. Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor.
Part. 12 Din, glasovi po 1 Din.	>
Foerstcr A.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor, Part. 8 Din.
Foerster A.: Cantica saera za moški zbor, III. deL 20 Din.
Gruin Aut: Asperges me Sc vidi aquam, za mešani zbor, 4 Din.
Gram Ant.: Odpevanja pri lavretanskih litanijah,
za mešani zbor, 12 Din. Hladnilr L: Velikonočno pesmi in regina coell, za
mešani zbor. Part. 6 Din. Hribar p. Ang. Postni in velikonočni napevl za
mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. Kimnvcc F.: Riliar renatus, za moški zbor. 1'art
14 Din, glasovi po 4 Din. Laharnar I.: Velikonočne pesmi za mešani zbor.
Part. 10 Din. Premrl St: Praeludia organi. 100 orgeljskih pre« ludijev. 28 Din.
LEPOTA? SVEZOST MLADOSTI? Priljubljene zunanjost? Vse to si lahko prihranite in za» branite prerano ostarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, vašega iclesn, vaših las in zobl Izrednega delovanja so že nad 25 lei priljubljeni Elzn-izdclki za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomadn 12 lončka Z omotom in poštnino 25 Din), Elza-pomadn za rast las (2 lončka z omotom in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose z omotom in poštnino 35 Din) in drugi E!za-izde!ki, kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itc1. ; Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUDICA DONJA, Elzatrg št. 134, Hrvatsko.
шШм\
kompletni v premeru 15, 20, 25, 30, 40, 50 cm prodaja popolno dobro ohranjene s skladišča KARL JETZBACHER D. D., ZAGREB, Vlaška nllca broj 25. 963
NAPRODAJ imam dvoje malih in dvoje
blizu trga in četrt ure oddaljena od žel postaje, 4—5 oralov zemlje, kjer sc redi 2—3 glave živine. Poslopje čisto novo, pripr. za industr. podjetje, ker je v bližini močna in stalna voda. Ccr.a po dogovoru. — Dalje je naprodaj tudi mala, zidana HIŠICA za ceno 50.000 DIN. Vei se izve v torek, 6. marca ob 11. dop> v gostil, pri Star. ТШеф, Kolodv. nI.
1Ш
U!
marca 1923.
Ugodnosti za posetnike:
75% popusta pri vldirsam potnih listov, 33°j9 popusta pri osebnih in brzovlakih čsl. železnic pri potovanj« v Prago in naza*.
Legitimacije in informacije:
Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg S, Д1оша Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Prodajalka I VABIL0 "
IŠČE SLUŽBE. Vešča je slov. in nem-
STJEï»Г	'""'^elektrarne skofja loka
_' __j	IN OKOLICA D. D,
SPREJMEM takoj	[kateri se bode vriffl dne 25. marca 1923
krojaškega pomočnika job lL cri d°p°ldne т Mestni dvcraal
ва boljša, sialna dela. — Hrana in sta-eovanje v hiSi. — IVAN STUPICA, kro-jaški mojster, DOB pri Domžalah.
Sprejmem učenko
Za. modistovsko obrt, - IVANKA STEGNAR, Rimska cesta 10.
Љт,
Уиш
■y
IŠČEMO. — V tej stroki popolnoma izvežbani reflektanti z dobrimi spričevali naj pošljejo ponudbo na upravo lista pod Šifro: cBAGER 1204*.
t Škctji Loki, glavni îr£ it. 121.
DNEVNI RED:
t. Poročilo predaednistva; 2. poročilo nadzorstvenega ave'ca; fî-oStenih staršev, pridna in zanesljiva, u 3 odobritev bilanc c in računskega rrimerno šolsko izobrazb.-), ŽELI V5TO-zaključka :a pa razdelitev čistega i ITI KOT UČENKA v trgovino, kjer bi dobička.	: imela vso oskrbo. — Več povedo ood
'r.aslovom tGORENJKA« Poštno ležeče, JESENICE—FUŽINE, Gorenjsko.

Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah vložiti v družbeni pisarni (Škofja ' oka, SDodnjš trg St. 57) v roku osem dni do tu majo svoj PLETILNI STROJ, dobijo а;с urj prec] 0bčmm zborom. (Pisarna -	_ .
DELO. -- Plača dobra. - GNJEZDA, jc odprfa vsa!, delavnik o-} 8. do 12. in jjÇÔg	t»
Turjaški trg »t. 6.	1262 ;	0j ц jg, urC-)
Služba organlsta te
fcdružena s cerkvenikovo, se odda j v ZIBÏKL /— Prošnje na župni urad ZIBIKA, p. PRISTAVA. "31
I Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime, navaja število založenih delnic iu glasov pripadajočih na nje.
V Skoiji Loki, dr.c 4, marca 1023.
PREDSEDNIŠTVO.
Trgovski
z dolgo orakso, perfekten KNJIGOVODJA in KORESPONDENT, IŠČE MESTA pri velikem podjetju. — Ponudbe pod «Prvovrstna moč« na upravništvo «Slovenca«.
Naprodaj je železna
posteljica
TRAFIKA, Stari trg št. 17.
VELEINDUSTRIJA v bî'zini Ljubljane
VEČ MASIVNIH
spinih oprav
it orehovega, hrastovega io cešnjevega lesa PRODA poceni IVAN NAPAST, Vižmarje 76 pri LJubljani,	1197
službo skladiščnika, blagajničarja, oskrbnika, gozdnega čuvaja ali kot pisarniške meč, tprejme v mestu ali na deželi vpo-kojeni erožniški podčastnik takoj ali pa pozneje. Naslov pove uprava aSlovenca« pod številko ' 1295.
kompletna, s parnim pogonom, je NAPRODAJ. — Pojasnila daje IVAN RUS, GROSUPLJE.	1252
pošiija po najnižji dnevni ceni od 25 kg naprej po povzetju HINKO HUMER, Sv. Križ pri Litiji.
veščega slovenske, hrvatske ia nemške korespondence, utrojepisja ia vseh picer-niških del. Prednost imajo osi, ki so tuči nekoliko izvežbani v knjigovodstvu. Re-flektira so le na prvovrstne izvežbane moči. Plača dobra. - Ponudbe e prepisi spričeval, navedbo referenc, po možnosti t
V NAJEM na dobrem, prometnem kraju na periferiji mesta. Na zahtevo tudi klet. Ponudbe :ia upravničtvo iSiovcncu» pod šifro iLOKAL*.	1249
in z inventarjem, na prometnem kraju, na periferiji Ljubljane naprodaj. Evcnt. stanovanje takoj prosto. Ponudbe na upravo tega lista pod Šifro «HIŠA«.	1257
.V
dvovprežen, sedeži, PRODA «Prostovoîjùo gasilno društvo« v Smledniku.
Sli
ž{ir:o>il!it komoleks, cirka 10.000 ta*, :ia BEŽIGRADOM naprodaj. Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 1253.
pripravno za strojarno, za žago a!s kako drugo tovarniško podjetje, DAM V NA» JEM. Stavbeno zemljišče na razpolago, Kaslov sa izve v upr:.vništvu »Slovenca« pod itovilko 1254.
SrfioSrviiššiDi, sfGHSOšLlna. ШКШвз
(na Ledini, Komenskoga ulica, v mestno-olskem poslopju) viSjš ia začetni tečaji,
e vso oakrbo SPREJMEM gospodično, i»«"11"	žiae ia
tudi dijakinjo. — Naslov pove uprava Jranlco vagon. Ponudbe prosim »Slovenca-" pod številko 119S. 5j?na, Jeranova uiica Stev. 13.
jar- Kupimo vsako množino lepih
, smre-m ore-
z navedbo rnno-cene Ljub-
no reierenc, po moznesu,	.	v	,. - Vpisovanje vsak dan pri Sol. «lugu Li
sliko, naj se blagovolijo vposlati pod državni uradnik HIŠICO Z VRTOM ali	ob'7. uri pred poukom. 1263
,,	. ______I П1ћ1л nneoatvft xr S%j**t«»« Saia «m	r	*
itr:)a na deželi 1
upravništvo tega lista.«
îifro: «Yelcindnstrija na deželi 1225, ва ' ™Jvepo,e!v bliiiai 5olc in {arnt:
šifro
Ponudbe ji upravo lista pod DELAVNOST
1230.
Zalivala.
sma;
Za vse izraze sočutja povodom smrti našegi nepozabnega brata in strica, gospoda
f. JOSIPA ZENTRICH
■	poštnega kontrolorja
najprisrčnejša zahvala! Iskreao se zahvaljujemo vsem za darovane vence in šopke ter za mnogobrojno spremstvo dragega rajnkega ca njegovi zadnji poti!
Nimborg—Rodite, dae 3. marca 1923.
Žalujoči rodbini: ZENTRICH - RODE.
ïïûš dU ï%ys Cd|IUIIUI
sprejme KOLINSKA TOVARNA v Ljub-! îjani. — Pogoj: popoino znanje sïbohrvn-^čine, slovenščine icr strojepisja. — Natančne Glertc z navedbo plače naj se odda osebno ali po poŠti,
za 2 gospodični IŠČEM. — Ponudbe se prosi na upravo «Slovenca« pod šifro «SNAŽNA SOBA«.
V LJUBLJANI pripraven za DELAVN!-CO. Prednost imajo dvoriičn« zgradbe. Ponudbe pod «TAKOJa na anončno in reklamno družbo ALOMA COMPANY. Ljubljana, Kongresni trg 3,	121t
aznanilo. brivnico kupim
j v večjem trgu Slovenije. Dopise z zahte« Naznanjava cenj. občinstvu, da sva vami prosim na SLAVKO HORVATIĆ,
GOSPODIČNA, zmožna elc.-. in nemške-1 ga jezika govoru ia pisavi ter strojepisja, z večletno prakso, ŽELI MESTA kot samostojna pisarniška moč. — Cenj. uonudbe na uprr.vo «Slovencai pod šifro SAMO STOJ NA MOČ«.
prevzela r lastno režijo na noro urejeno
pri »Kaîrïneku«
v LESCAH, in se priporočava zu mnogobrojni pose t ter zagotavljava solidno in ceno postrežbo. RUDOLF in PEPCA MED VEN.
LOŽ pri Rakeku štev. 16.
1140
se dobe pri »VRT«, DŽAMON1JA IN DRUGOVI, dr. z o. z. Maribor, Čopova ulica.	Zahtevajte CENIKI
potrebuje za žego z d verni reziii in se!cu-iarjem, popolnoma v dobrem stanu. Žagal bo sam. Nastop 36. marca. S prostim stanovanjem in kurjavo. Oženjen ni izključen. — Ponudbe ustrr.eno na IVAN AV-SENIK, posestnik, St. Lacija, poŠta Begunje pri Lescah.	1230
na drobno I n deSielo
Za ljubeznive izraze sožalja ob priliki težkega uiîarca, ki nas je zadel ob izgubi naSega predragega soproga, očeta, starega očeta in tasta
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem, Savezu dobrovoljcev ter gg. pevcem za ganljive ža-lostinke kakor tudi mnogoštevilnemu občinstvu za spremstvo k večnemu počitku najiskretiejšo zahvalo, Bog plačaj vsem!
Ljubl-jana, dne 3. marca 1923.
Veliko, leno, z razgledom na cesto, v sredini mesta, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, oddam proti dobri nagradi. Več se poizve v pisarni Anončnega zavoda Drago Bsseljak, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.	1255
za SENO. — Naslov se izve pri upravi lista pod štev. 1191.
• ^ « л л. sus» а*)
ti 1rs z îesom, drvaml, premogem In dragim kurivom na drobno In debele.
Skladišče: Streliška ulica št 29 (baraka). Pismena mrmh je nasloviti na sv. Petra cesta 17,
к|9Г SS	!idimflt«4 иисплПч 1239

žalujoči ostali.
barvarn sive lase v vseh barvah — (tudi modnih). — Izdelojeja vsa LASNA DELA. - M. POBKRAJŠEK, Ljnb-
Ijaca, St. Petra cesta.	Î20&
špedicija Ш. ševar vd.,
R:\KEK, sprejme
špedicijskega prak-
Ponudbe z referencami na gorenji naslov.	<244
ki sc vrši dne 12. event. 13. marca 1923 ob pol 9. uri dopoldne * Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, II. nadstr. na levo.
Prodajo se razni sttrinski predmeti, kakor: Omara s tabernakelnastla acetat kom, razne omare, komode, mize, stoli in skrinje, vse vloženo z Sntarzijo, rez-ij&ao veliko zrcalo, dalje razne stare in novejše oljnate olike znamenitih e!i-kerjev (Layer, Varpotič, Grilc itd.), cerkveni predmeti iz 17. stoletja, kakor STečciki, lestenci U medi in drugo, benečanske svetilke Sn mnogo dregih antl'
kvaričnlh predmetov.
Tvrdka K. МДЈСЕ in DRUG
naznanja slav. občinstvu, da je zopet pričela izvrševati £ev!jarsko obrt. Začasna delavnica se nahaja v Ljubljani, Celovška cesta 8t. 1, Spodnja Šiška. Tvrdka izvršuje vsa v stroko spadajoča dela, zlasti pa kot specijaliteta ortopedična obuvala. — Vodstvo tvrdke je prevzel g. D. Majce, strok, učitelj. Vsa naročila se izvršijo točno in solidno.
K. MAJCE in DRUG.
Pisalne stroje najmodernejših sestav kakor
» IjyPEBWnOP, IDKAffr KRTKA :: Zahtevajte ponndbe!
TEIE MEX CO.
L1UBL1ANA
Gradišče IO Telefon 26S
Razmnoževalni aparat OPALOGRAPH razmnožuje potom nelzrabîjive STEKLENE PLOSCE	::
Zuhteva§te ponudbe!

Zajamčeno popravljene
hrast, črešnja, javor, oreh, lipa v plohih; smreka, borovec in mecesen v deskah, vsako, tudi malo množino
mastni lesarski mojster
LJubljana, Linhartova ulica it. 29
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcelo.
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana Wolf-Lcurui vsake velikosti.
Stabilne in vozeče
lokomobile Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkuSen« Kurljive z vsakim gorivom
ter se naj ponudi na naslov J, CERNE, Ljubljana, "I" pohištva, Dunajska c. 28.
'Uiipujean kože e!s!£je, kune, krte, polha zajca itd. po namSJifc dnevnih cenah.
motor za vrtil. tok 5 k. s. 220/380 volt za Din 7500,-motor za vrtil. tok 3 k. s. 220/380 volt za Din 5500.-motor za vrtil. tok 2 k. s. 220/380 volt za Din 4500,-motor za vrtil. tok 1 k. s. 220/380 volt za Din 3500,-z jermenico, tračnicami in zaganjačem, V zalogi vse druj motorjev.
K^roS FSm iarrâfô f!e3S0 Telefon St. 74.
Ljubljana, Križevniška 7
najboljSo, {Isto, zdravo, v balah preSano,
po najnižji ceni, kakor tudi
^ oves In koruzo ^
azpoiiija dnevno na vaako postajo v
Sloveniji FRANC KAMBIC, Zagreb, Tkaliićeva ulica 71 B.	1159
ružba ,llklja' Ljubljana, Kralja Petra trg 8
na drobno in debolo, Žaganie drv Dostava na dom. Telefon t,tev. 220,

Nelboljâi so pravi! ANSrj^NSKi ln angleSki
Pantovčak S
Sîn;)er-?gîe m
nadomestni veli
Singer-oli« ankaneo svila Itd.
LAB1KA
Ji£iiA№.ÔNA DE'jAVi-iICA
PRODA/A NA
OBROKU
ШШт, Bohoričevo ulico 20.
se priporoča ta vsa v to stroko spada oča đeia.
JgP? K \ ao boste tudi VI "j nlzkl?n csnam, po issl®»^*^ katerih se prodaja — eukno, volna, plat-
ЈШШШШ n0> 0Bfir' madro"
^'•ШИк »Ina, hlačsvlna, robci In sploh vsa Ш&ФГ ^Шк manufakturna ro-V	ha v veletrgovini
> R. Stermecki,
CELIŠ, kotera dobiva stalno velikanske poSIlJatve robe direktno Iz prvih svetovnih tovarn.	Zahtevajte oenlk.
— Slragep-ššvailRS stroji Eoisrn® 4 Co Wew York —
CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruiičeva 5. — Podružnice
fl. SINK0VIC nasl K. SOSS
L5l«BLJ-;N Mestni ir® šiav. 19,
Zagreb, Knrlovac, Varaždin, Osijek. Vinko vel, Bjelovar, Brod a/S, Su-botica, N ovi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, Banjalutta, Tuzla. Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruâevac, NiS, Skoplje, Vele*. Bitolj, Kragu. jevuc, Zaječar i Stlp. — Zastopstva so v vseli večjih krajih.
œaS Pokladajte živini, osobito kravam, mladi govedi in prašičem
po Din 3-50 za kg, lil je strokovno priznano naJtcČRfiJSo, najizdalnojSa ln raz-merno najesnejše krmilo. Osušeni zrezki so najprej namočijo v vroči vodi ter se pokrmijo ohlajeni ali mlačrn. Naročajte to krmilo takoj pri
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
«mane šivalne s8ro|e
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne delo, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri
na staro industrijsko podjetje proti 10—12 odstotnim obrestim na prvo mesto. Čas je do 10. MARCA 1923. — Pismene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod šifro: «ZLATA GRUDA«.
v Ljubljani,
'k<TUBi«mrm,	Sv. Petra našita 7.
Podnh t vezenju	'
brezplačen Isto	* /MKF '
tam galnntarila,	t
srajce, kravata,	~гмК? л
potrebščina za	œfeitM
šivilja, krojača,	ЧЕЗжВДвМ^®^
csvijarjo, sedlar-	јШ je, auatbl, žlioe,
noži. Na veliko	if^^
tn malo. Več-	, M JM
letna garancija,	É№i№l
Cene najnižje.	^l'4^^ 1
Najhitrejši parniki sveta. Direktna niSka in tovorna vožnja od
Hamburga In Clscrboarjja za АсегЉо !n Canado
4 dimniki, 6i/f dneva, lastna kabine za potnike Ш. razr. Potmke odvedo Izkušeni uradniki do luke ukrcanja ter jim nato dragevoljo nudtjo vsako pomoč, Pojasnila daje;
СШАШ1 UNE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo« Jugoslovanska fcaaka d. d. Zagreb«
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Patentovanl
vrteči sa
za ohlajenja prostorov in izdelovanje ledu. - Izdehk Brown Boverl.
Brez napolnje- §)Ж\,	To I«
Van^al	celoten proiz-
Brez postrežbe i Ш '^Шш' '«ЈВУ vajalec mraza I
fâMAS ©E&LEMT <&. Co.,
Ingenieurbiiro fiir Kiihl & Eisan'.agen Telefon 58-6-56 Wien IV., Wiedaergiirtel 58. Telefon 58-6-66
шпмввнивпшвк/	лквкммкм&амш
Dr. PeSnik ordinira za j etične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajto njegove 3 knjige o jetiki.
je najbolj zoriva iti tečna hrana.
Cenik
zastonj !
Industrijske
„—" ^	„	'	I, l.lllll ,!■ i 11И11—i
siaîSi, ри!§§анв» staaeg, &£mki
11 vsa golazen mora poginiti, »ko porabljate noia rajbolie proiEhaSomi in eplošno hvalioca itedatva, hot prot.i poljski m m hišnim mièim It 28, za iod;;ano K 28; za ЈбтЉо li. 30; za ato-Uoe K 28 riničovaloo тоЦвт K 10 in !0; proti mrče.oia K 10 in 20; ша/.ilo proti u5om nri tinSeh K 10—; m živini K 10-—j za n3i v ob! «Hi |n perUn K 10 in 20; proti mrâasu na saâjn '« zeionjačtl proti mravljam 10 in ao li. Poàilja po povr.etju a»voa ва olisjiort
Л Jttnrer, Po'rlnjska ul. 3. Ziflreb 39.
Vrte, g c gm pri veôjem oćl.Jsmn oo'just.
kot glavni ali stranski obrt uredi strokovno ln ceno tovarna valilnic
MIci&es't & Co.
i Inzersdorl toel Wien.
iiiii:i:!iiiuiiii(iiHi;ii:iiiii:n
«(■IIIIIIK 1,11«, 111,1111,1,1,tll*M
Električni obraî. Hajmodtrnejši iîrojl
Poravna lté naročnino!
Iščem
МШШ^ TJS??!?
Za^rcSî. dosšov1€c¥q m. 3.
Brzojavl: Gradivo, Telcton 533
f Polni gumi Q za tovorne auto
Vse velikosti v zalogi Potrebščine za auto
Stev- 51	___________SLOVENEC, dne '4. marca Ï923.
Stran 7.
Najboljše peči sedanjosti so

emajlirane
jïecl
Glavna zaloga, prodaje Bit zaslopsivo
za Slovenijo In )u£r,o Kraje pri
F.
trgovina stavbnega materJjala PreSemora ul. IJHIBEiJANA. Prešernov
a ul.
r
Bremen - New York
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekosni po udobnosti, čistoči in po
izborni oskrbi , Nagle in varne ladje I „George Washington«	„America"
„Président RooseveW „Président Harding" Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list. Ш.
Generalno rastopstvo ra Jugoslavijo :
^ Belgrad, Palata Beogradske Zadruge.
A'
SLOVENEC, dne 4. marca 1923. VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
sc dobi pri
: tovarnar v S!obu, pošla Domžale.
Prevzemajo se iudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACFVIĆ i TRSAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica šiev. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposko ulica 4.
m hoiijsho opremo
Butonia d. d.
fvornica цштшу, rojenih In koîitishlli Izdelkov Telefon 12-93 z&mm ivoraconska c. 29.

дгфа j 0.3.
v Sjubljtmi
vljudno naznanja vsem cenjenim fvrdkam, da se je preselila v svoje nove pisarniške prostore zgradbe Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta la, il. tiadsir

Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Obiava 4 dinarje.)
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogataj, tionces. elektrotehnično podjetje, Sv. Petra cesta 30.
KLEPARJI: Remžgar L Smerkol. Horijanska ul 13 Produktivna zadruga kleparjev, inSlnla-teriev, kollaiiev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska uPico Stev 28 Kom T., Poljanska cesia stev 8.
MEHANIČNA DELAVNICA:
pisalne, računske, razmnoževalne in dru-tfe pisarn stroje popravlja in prtnavlja Ludorik Baraga, Sclcnburgcva ulica 6/1.
PARNA PEKARNA: fean Schreya casleđ. Jakob KAVČIČ,
Gradišče Stev. 5.
KLOBUKI: iri TELOV. POTREBŠČINE: Kunovar Ivan, Stari trg šiev 10. STAVB IN GALANT. KLEPARSTVO: Terene & Fuchs, Ljubljana, Mine štev 2
ŠPEDICIISKA PODIETIA: =Orienl« d. d., Sodna ulica 3, Tel 463 Ranzinger R.. Cesta no luž železn 7—9
TRGOVINA 7. 4ELEZNINO: SuSnik A, Zaloška cesta ši 21. Ljubljana
TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L, Mestni trg 15 TRGOV. Z ZELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »Zlati lopati«, Vatva-zorjev Irg štev 7.
ZALOGA POHIŠTVA:
i F. Faidiga srn, Sv Petra cesta šiev 17
h rabljene Mpi вббје
Џ &
* & Џ Џ
Tvirâlc»
Mestni trg 24:
Ф
Ф ф
<$>
z navedlo cene naj ш pošljs lice 1Г UR.
џ nazuauja cenj. občinstvo, da so bo prodajala sedanja caloga ф
x	m 15. marca |
ф>	veled skorjaàuje preselitve v no^i loka!
Z	po Mite® zntienffi ccnals.
Шзшшш vinskega In
X 0. Жш
vljudno naznanja vsem cenjenim tvrdkam, da se je preselila v svoje nove pisarniške prostore zgradbe Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Dunajska cesta 1 a, II. nadstropje.
Mi isrfelufemo v svoji 10.000 ms veliki tovarni e električnim pogonom na 200 strojih:
v
IfJJJLf »ШЖШЈ
B
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
.Odgovorni urednik: МВД Moškerc v LjubljanT
MOSICE »SČKE DEKLICE
Mi imamo velike tovarniške eeloge nemSkih la Ceâkih predilnic.
DAME
GOSPODE OTROKE
Sl¥» * *» é>
Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,