Splošni vestnik. t Prof. dr. Karel Glaser je umrl dne 18. t. m. v bolnici v Gradcu, odkoder so ga prepeljali v Hoče na Štajerskem, kjer so ga pokopali. — Zadnje čase je živel v Hočah. kjer ie počival po težkem, nemirnem življenju. Pravega počitka si ni dal niti tu, dasi je bil nrož star že do 80 let. Bavil se je še vedno s svojimi načrti. Imel je cele knpe rokopisov, prevodov in razprav — ki jih ni mogel spraviti v svet. To mu je težilo niegova stara leta. Zdelo se mu je namreč, da ima mnoigo sovražnikov. Dr. K. Glaser je bil izredno priden mož, ki je mnogo študiral. V jezikih m orientalskih študijah bi se z njim težko kdo meril. Imel pa je nesrečo, da se mu nič na svetu ni hotelo posrečiti. Nje^ove družinske razmere so bile neugodne. V življenju se je kazala nervoza, ki je bila posledica marlijivega dela. V mladih letih je deloval kot profesor v Trstu in se je udeleževal tudi društvenega življenja. Zanimal se je za svetovne literature. nafboli ga je zanimal' orientalski svet in Shakespeare. — Napisal je več razprav in prevajal Shakespearja. Potem se je lotil pisanja »Zgodoivine slovenskega slovstva«. Labko rečemo, da ni še nihče trpel toliko za kak svoj spis kakor Glaser zaradi tega svcjega dela. Res je, da Zgodovina ni popolna — leži pa v njej 0'gromno truda. — Kritiki so Glaserja raztrgali — Glaser pa se je branil. kakor je vedel' in znal. Vkliub vsem napakam nam vendar do danes rzborno služi njegova Zgodovina in čakali bomo menda še dalgo, preden bodo kritiki boljšo napisali. Iz Trsta je šel Glaser za profesorja v Oger. Gradišče, kjer je bila zadnja njegova služba. Dr. Glaser je bil1 uverjen, da je njegovo delo dobro — zato so ga neuspehi boleli. — V prejŠTTjih letih je tudi večkrat kaj napisal za naš list. Sploh se je zanimal za gibanje in delovanje naprednega slovenskega učiteljstva. — Bodi m:u ohranjen blag sponrin tudi v naših vrstah! Združenje vseh itaiprednih učiteljskih društev v Avstriji brez razlike narodnosti je dejstvo, ki ima velikanski ponren za bodoči razvo; Ijudske šole. Važno .ie tudi. da se je to zgodilo baš v času. ko se bo Ijudska šola reformirala. Da se bo to zgo»dilo v narodnem in naprednem duhu, to bo največja in najvažnejša naloga imenovane zveze. Zatorej io moTanro pozdravIjati vsi narodni in napredni učitelji iz vsega srca. Živela! _ —c. Učiteljska beda na Češkem. Iz Dečina poročajo: Koncem šolskega leta je bilo 21 nadomestnih učnih oseb za dobo počitnic odpuščenih in jim- je ustavljena plača. Vsega skupai je v tem okraju zdaj 46 učnih cseb nenameščenih. Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 1. do 5. septembra s sledečim vzporedom: V pondeljek 1. septembra od 2. do 4. ure: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadja, V torek 2. septembra od 8. do 10. ure dopoldne: Kipenje. Kisanje zeleniadi. Konserviranje zelenjadi v kozarcih irn pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoldne •od 2. do 4. ure: Naprava mezge, mozge in zdriza. Od 4. do- 6. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo 3. septembra od 8. do 10. dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih konzerv. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoldne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodičevja in drugega sadja. Od 4. do 6.: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek 4. septembra: Dopoldne od 8. do 10. ure: Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2. do 4. ure: Obiranje in spravljevanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje. košarice in sode v svrho kupčije. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek dne 5. septembra: Dopoldhe od 8. do 10. ure: Naprava; sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava oceta. Od 10. do 12 ure: praktično razkazovanje v vinski kleti. PopoMne od 2. do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do 5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja od 1. do 4. septembra so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletam; 4. in 5. pa gospodarjem. Tečaja se ie udeležiti vseh 5 dnij ali pa tudi samo prve 3 dnij a!i pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z oziromi na praktiČTie demoristraciie le omejeno število udeležencev, se ie treba priglasiti do 17. avgusta. Oddaljnim1 in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega. ki za podporo pravočasno po dopisnici prosijo, povrne ravnateljstvo stro- ske za pot do Novega mesta in za prehrano po 1.50 K na dan. Vendar se izplačai podpora le tistim, ki se jim je izrečno dovolila. Priglasilom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik tečaja udeležiti. Prošnje za podporo in priglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kandija, Kranisko). Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metcda do letos v Domžalah v ned'eljo dne 7. septembra. Na predvečer bo zborovanje zaupnikov po § 2. v Ljubljani v »Narodnem domu«. Podružnice naj naznanijo družbini pisarni prav kmalu imena delegatov. jugoslovanska akademija za raziskavanje Jadranskega morja. Jugoslovanska akademiia v Zagrebu je s pomočjo deželrie vlade preskrbela vse potrebno in določila člane za ekspedicijo. ki ima v znanstvene svrhe preiskati Jadransko morje ob hrvaškem primorju. Ekspediciji se ie dala na razpolago šolska ladja »Vila Velebita«. Raziskavanje. ki se bo vršilo po enkrat v vsakem letnem času, se začne prvič koncem avgusta letos. Takemu narodnemu podjetju čast! Tvornica g. Golob na Viču pri Ljubljani, ki izdeluje izborno čistilo za kovine in tla, vazelin in kremo za ustije itd., je zopet podarila Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. Imenovano narodiio podjetje najtopleje priporočamo slov. trgovcem in zavednemu občinstvu. Korist družbenih užigalic. Založnik užigalic v korist družbe sv. Cirila in Metoda, g. Iv. Perdan, veletržec v Ljubljani je nakazal naši šolski družbi zopet znatno ^vsoto 2920 K 20 vin. Družba je prejela v do*bi od 1. julija 1912 do 30. junija 1913 od teh užigalic 7820 K 20 vin. Vsak Slovenec, ki ima pravo pamet in slovensko nepokvarjeno srce, more iz tega spoztiati vrednost tega narodnega blaga iti pospeševati bo vsepovsod razpečavanje in uporabo edinole užigalic v korist Družbe sv. Cirila in Metoda. Škodljivost visokih peta na črevljih. Bazelski zdravnik dr. Hiibscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti visokih pet na črevljih. kakor jih sedaj nosijo ženske Pri nenaravni hoji v takih črevljih morajo mišice celega telesa naporno delovati, o čemer so zlasti- škodljivo prizadeti trebušni organi. Velik del nadložnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji visokih peta. Znano ie, da hoja v takih črevljih silno hitro utrudi- in da vojaki^ v takih črevljih ne bi mogli korakati. Škodljivost visokih peta ie mnogostranska in večja, nego se misli. Na c. kr. umetniški akademiji v Pragi sta bila. kakor čitamo v noticah praških listov. odlikovana1 med drusiimi tudi Slovenca Fran Škof in Mihael Kambič. Lradui razpisi učiteljskih služb. Št. 2411. Kranjsko. Na petrazredni deški ljudski šoli v Ribnid se razpisuje v stalno nameščenje nadučiteljsko mesto z zakonitimi prejemki in s pravico do prostega stanovanja. Vsled razpisa c. kr. dež. šol. sveta z dne 14. marca 1913, št. 630, se pripominja, da so veljavne tudi že na podlagi tuuradnega razpisa z dne 29. oktobra 1912, št. 3833, vložene prošnje ter da imajo pri enakih razmerah prednost prosilci, ki so usposobljeni za pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah. Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo. Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 25. avgusta 1913. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevju, dne 18. julija 1913. Stev.: 2012.-13. Razpis učiteljskih mest v deiinitivno natneščenje v sežanskem okraju. 1. Mesto nadučitelja na dvorazredni ljudski šoli na Repentabru. 2. Mesto učitelja-voditelja na jednorazrednih šolah na Barki, v Branici, v Lipi, na Škofljem in v Stomažu. t^3. Mesto učiteljice na večrazredni šoli v Divači, Kostanjevici, Nabrežini in na Repentabru. Službeni prejemki so določeni v deželnem zakonu od dne 14. januarja 1906. 1. dež. zak. in uk. št. 10. Za mesta navedena pod zap. št. 1. in 2. zavrača se na določbo § 48, 2. odst. drž. šol. zak. od dne 2. maja 1883 drž. zak. št. 53. Pravilno opremljene prošnje morajo se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi 4 (štirih) tednov po oglasu razpisa v uradnem časopisu ,,Osservatore Triestino". |Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošnje se zavrnejo."dne 17. julija 1913. Predsednik: Lasič m. p.