381
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
V prvi seji, dne 24. novembra t. L, otvoril je deželni glavar grof Thurn deželni zbor s primernim nagovorom povdarjajoč potrebo štedenja v deželnem gospodarstvu in je končal s trikratnim slava-klicom na cesarja, kateri je glasno odmeval po zbornici. — Potem rešil se je sledeči dnevni red:
1.  Otvorenje deželnega zbora.
2.  Obljubovanje novo izvoljenih deželnih poslancev.
3.  Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
4.  Volitev dveh rediteljev.
5.  Volitev dveh verifikatorjev.
6.  Volitev finančnega odseka 11 članov. Predlog deželnega odbora.
7.   Volitev upravnega odseka 11 članov. Predlog deželnega odbora.
8.   Volitev odseka 7 članov za deželno-odborsko letno poročilo. Predlog deželnega odbora.
9.   Poročilo o delovanji deželnega odbora za dobo od 1. decembra 1886 do 15. novembra 1887.
10.  Priloga 1. Deželno-kulturnega zaklada proračun za 1. 1888 in računski zaključek za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
11.   Priloga 2. Deželnega odbora poročilo zastran podpor za šolske zgradbe.
12.  Priloga 3. Normalno-šolskega zaklada proračun za 1. 1888. Deželnega odbora predloga.
13.   Priloga 4. Norrnalno-šolskega zaklada računski zaključek za 1. 1886.   Deželnega odbora predloga.
14.   Priloga 5. Doželnega odbora poročilo zastran povračila za hrano in režijo v deželnih dobrodelnih zavodih.
15.   Priloga 6. Gledališkega zaklada računski za-idjuček za 1. 1886.   Deželnega odbora predloga.
16.   Priloga 7. Računski zaključek zaklada prisilne delavnice za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
17.   Priloga 8. Proračun zaklada prisilne delavnice za leto 1888. Deželnega odbora predloga.
18.   Priloga 9. Glediškega zaklada proračun za 1. 1888.   Deželnega odbora predloga.
382
19.   Priloga 10. Zemljiško-odveznega zaklada računski zaključek za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
20.    Priloga 11. Zemljišiso-odveznega zaklada proračun za 1. 1888. Deželnega odbora predloga.
21.   Priloga 12. Deželnega odbora poročilo glede ustanovitve strokovne šole za lesno obrtnost v Ljubljani.
22.  Priloga 13. Deželnega odbora poročila o volitvi poslanca v volilskem razredu mest in trgov za voleči okraj Postojna, Vrhnika in Lož.
23.    Priloga 14. Deželnega odbora poročilo glede uvrstitve neke občinske ceste v Bledu med okrajne ceste.
24.   Priloga 15. Deželnega odbora poročilo z načrtom zakona, s katerim se prenarede nekatere določbe mitnine mesta Kamnika.
25.   Priloga 16. Proračun deželne vinarske in sadjarske šole na Grmu za 1. 1888. Deželnega odbora predloga.
26.   Priloga 17. Računski zaključek deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu oziroma na Grmu za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
27.   Priloga 18. Muzejskega zaklada računski zaključek za 1. 1888.   Deželnega odbora predloga.
28.   Priloga 19. Muzejskega zaklada proračun za 1. 1888.   Deželnega odbora predloga.
29.   Priloga 20. Deželnega odbora poročilo o nakupu vinograda za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu.
30.   Priloga 21. Hiralniškega zaklada proračun za 1. 1888 in računski zaključek za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
31.   Priloga 22. Proračuni bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenskega zaklada za 1. 1888. Deželnega odbora prodloga.
32.  Priloga 23. Računski zaključki bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdenskega zaklada za 1. 1886. Deželnega odbora predloga.
33.   Priloga 24. Računski zaključki ustanovnih zakladov za 1. 1886.   Deželnega odbora predloga.
34.   Priloga 25. Proračuni ustanovnih zakladov za 1.  1888. Dežekega odbora predloga.
35.  Priloga 26. Deželnega odbora poročilo, s katerim se predlaga statut s programom deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
36.   Priloga 27. Deželnega odbora poročilo z načrtom zakona, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona, dne 13. junija 1882, dež. zak. štev. 25 1. 1886 ob odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe.
37.    Priloga 28. Deželnega odbora poročilo, s katerim se nasvetujejo nekatere prenaredbe zakona dne 20. junija 1886 dež. zak. št. 17 o zagradbi in popravi potoka Trebiža pri Ratečah in s katerim se predlaga načrt novele dotičnega zakona.
38.   Priloga 29. Proračun zaklada učiteljskih penzij za 1. 1888.   Deželnega odbora predloga.
39.   Priloga 30.   Deželnega odbora poročilo,  s ka-
terim se predloži načrt zakona  o povračilu škod storjenih po lovu in divjačini.
40. Priloga 31. Deželnega odbora poročilo, s katerim se predloži načrt občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu za Vojvodino Kranjsko.
Po nagovoru deželnega glavarja pozdravil je zbor tudi deželni predsednik baron Winkler. — Pri volitvah potrdila sta se dosedanja reditelja in verifika-torja, prav tako tudi vsi prejšnji členi finančneg.a odseka. Upravni odsek pridobil je nekaj novih členov, nekoliko sta tudi spremenjena odseka za letno poročilo in pa za občinski red. Izvolitev g. Kreigherja se je takoj potrdila (priloga 13). — Priloga 31 izročila se je občinskemu odseku; priloge 14, 15, 26, 27, 28 in 30 upravnemu odseku, vse druge priloge razun letnega poročila pa finančnemu odseku.
II. seja dne 30. novembra.
Današnja seja imela je rešiti po dnevnem redu 15 toček, med katerimi so se rešile večidel vse uže stvarno deloma zarad nujnosti, kakor: dovolitev začasnega pobiranja deželnih naklad in pa po zahtevi vlade na ena leto omejen sklep za pobiranje posebnega vžituinskega davka od žganja; deloma pa, ker so bila poročila finančnega odseka, o Katerih so poročali gg. poslanci Klunr Luckmann, dr. vit. Bleiweis, Suklje, dr. Voš-njak in dr. Poklukar.
Koj začetkom seje stavil je poslanec L. Svetec sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.   Deputacija deželnega zbora izreče naj v pravem času na primeren način Njegovemu Veličanstvu Franc Jožefu I. o priliki praznovanja 401etnice Njegovega vladanja čestitanje in udanost Vojvodine Kranjske.
2.  Povodom tega praznovanja otvori se leta 1888 deželni muzej „Rudolfinum" in prosi se Najvišjim potoni, da se te slavnosti udeležita Njega cesarsko in kraljevo visočanstvo presvitli cesarjevič in nje cesarsko in kraljevo visočanstvo cesarjevičinja Štefanija.
3.  V pokritje troškov dovoljuje se deželnemu odboru neomejeni kredit.
V Ljubljani dne 30. novembra 1887. L. Svetec, Thurn, dr. Poklukar, Murnik, Jakob Missiaf Apfaltrern, C. Luckmann, L. Gutmansthal-Benvenutti, Schwegel, Mauer, baron Tauflerer, Aifons baron Zois, Ervvin grof Auersperg, Deschmann, Leo baron Lichten-berg, Jakob Hren, Edvard Dev, Luka Robič, Fr. Viš-nikar, dr. A. Mosche, Grasselli, Oton Detela, Jan. Kersnik, A. Kraigher, Mohar, P. Pakiž, dr. Vošnjak, M. Lav-renčič, W. Pfeifer, Hinko Kavčič, F. Stegnar. dr. Ster-benec,   dr. Samec,   dr. Papež,   dr. Bleiweis,   Fr. Suklje,
Karol Klun. Po   sprejeti   nujnosti   za  obravnavo tega  predloga utemeljil ga je predlagatelj s sledečim govorom:
Prihodnje leto obhajali bodo avstrijski narodi, združeni pod blagotvornim žeslom presvitle habsburške dinastije pomenljivi   praznik 401etnice premilostnega našega
383
gospodarja in vladarja Franca Josipa I. Uže v navadnem rodbinskem življenji je tak god povod radosti in veselja. Koliko znameniteji pa je tak praznik v zgodovini prostranega silnega cesarstva, v življenji mogočnega, od štirideset milijonov vernoudanih podanikov presrčno ljubljenega vladarja! Tudi Vojvodina kranjska tekmovala bode pri tej priliki z drugimi kraljestvi in deželami naše monarhije v glasnih nehlinjenih pojavih ljubezni in udanosti.
Pred 4 leti, takrat, ko se je praznovala šeststolet-nica one prisege, s kojo so se predniki naši za vse veke zavezali presvitli habsburški rodbini, bila je dežela naša toliko srečna, da jo je obiskalo Nj. veličanstvo. Pri tej priložnosti položil je cesar Franc Josip sam temeljni kamen veličastni zgradbi, katera se po Najvišjem premi-lostnem dovoljenji imenuje po Nj. ces. visokosti presto-lanasledniku Rudolfu. Ponosno dviguje se naš „Rudol-finum"; preznamenite zbirke njegove so prava dika deželi naši. To delo bode popolnem dovršeno prihodnje leto. Gotovo je opravičena iskrena želja zvestega prebivalstva Vojvodine kranjske, da, kar je presvitli oče pričel, dovrši naj Nj. prevzvišeni sin, spremljan od svoje pre-blage soproge, katera s svojo ljubeznjivostjo očaruje milijone vernih podanikov. Sam po sebi utemeljuje se toraj moj nasvet, mereč na to, naj se prosi Nj. veličanstvo premilostljive dovolitve, da se Nj. ces. visokost cesarje-vič prestolonaslednik in Nj. ces. visokost cesaričinja Štefanija osebno udeležita slovesnega otvorenja našega „Ru-dolfinuma".
In ako nas doide ta sreča, da se usliši preponižna naša prošnja, tedaj sprejemali bodemo prevzvišena naša gosta ne le z običajnim Nju dostojnim ceremonijelom, temveč z ono iz globine naših src kipečo ljubeznijo, s katero je dežela naša vedno bila vdana presvitli habsburški dinastiji. Z možato zavednostjo smemo ponavljati besede, izražene v adresi kranjskega deželnega zbora leta 1883 do Njih Veličanstva: „Sest stoletij je minulo, odkar je kranjska dežela preslavni habsburški ro-dovini prisegala udanost in zvestobo. Zgodovina spri-čuje, da se ta prisega nikdar ni prelomila, da se Kranjska zvestoba nikdar ni majala." V tej zvestobi vztraja naš narod, pričakujoč zgolj od svojega vitežkega vladarja obrambo svojih ustavnih pravic in vresničenje svojih materijalnih teženj. Narod naš, ne zmenečseza neke osamljene iz tujine donešene glasove, koje je dežela naša uže odločno obsodila in katerih pri tej slovesni priliki nečem dalje omenjati, narod naš bode vedno neustrašeno stal na braniku avstrijske državne ideje ter srečno svojo bodočnost iskal in nahajal v tesni zvezi s presvitlo habsburško dinastijo.
Stoječ na tem stališči nasvetujem v soglasji in pooblaščen od vseh deželnih poslancev.    (Sledi spredaj.)
Govor spremljala je zbornica pri mnogih vročega domoljubja polnih stavkih z burnim odobravanjem.
Potem sprejele ste se prve dve točki predloga takoj dokonečno, tretji del predloga pa se je izročil finančnemu odseku.
V daljni razpravi  potrdila  se je izvolitev poslanca
Višnikarja   za mestno skupino kočevsko po kratkem poročilu poročevalca Murnika brez ugovora.
Potem rešila so se daljne točke dnevnega reda.
Prihodnja javna seja bo v soqoto.