Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo inORSKI DNEVNIK TRST, torek 22. decembra 1959 Leto XV. . Št. 302 (4456) UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. $, II. aad. — TELEFON I3JH IN S«3t - PoStni predal 559 — UPHAVA: UL. SV FRANČIŠKA Se posebej se je dotaknil vprašanja stalnega staleža učiteljev in pgsebnega prehodnega staleža profesorjev. Čeprav to vprašanje še ni urejeno, je dejal prof. Jež, pa je vendarle treba ugotoviti, da je bilo v tem letu doseženih nekaj uspehov, ki se odražajo v 60 stalnih mestih na osnovnih šolah in 32 mestih začasnega prehodnega staleža na srednjih šolah. Naglasil je, da ta mesta sicer še niso bila podeljena, čeprav so priznana in bo verjetno še treba počakati na izglasovanje zakona o slovenskih šolah. Prof. Jež je tudi obravnaval zahtevo po ponovni uvedbi obveznega pouka tujega jezika nih mestih na osnovnih šolah ter strokovnih šolah in tečajih. Poudaril je, da je sindikat v tej zvezi naletel pri pristojnih prosvetnih oblasteh najprej na nerazumevanje, sedaj pa so pristali na to, da se v prihodnjem šolskem letu spet uvede neobvezni pouk tujega jezika, vendar samo na tržaških slovenskih srednjih šolah. Nadalje je govornik omenil koristnost stikov, ki jih je imel odbor sindikata z Odborom za slovensko šolo ter prijateljske ln strokovne vezi s uuuiiMaMMMiimiiiHiitHiimiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiimHiaaiiimiiMiMtiiiiiiiHMiiiiimiMiiitiii Sestanek aktivistov NSZ Razprava o nalogah gibanja in političnih vprašanjih Sprejeta resolucija, ki ostro obsoja napade na slovensko šolo pri Sv. Ivanu V nedeljo dopoldne je bil I meri sodelovalo v sindikalnem sestanek aktivistov Neodvisne socialistične zveze. Na dnevnem redu so bila vprašanja mednarodne politike in krajevna vprašanja ter sedanje naloge gibanja v zvezi s težkimi socialnimi, gospodarskimi in političnimi vprašanji Trsta. Glede mednarodnega položaja so na sestanku podčrtali odločilni pomen vztrajnih naporov vseh sil miru, da se premosti hiacjno vojno in u-stvari mimo sožitje, ki bo slonelo na enakih pravicah in neodvisnosti vseh dežel, na u-kinitvi blokov in končni odstranitvi kolonializma, Z zadovoljstvom so ugotovili, dg prihaja v nacionalni politiki do novih pojavov, na osnovi katerih se lahko 'razširi delovno področje naprednih demokratičnih sil za spremembe strukture družbe in za gospodarski in socialni napredek. Glede krajevnih vprašanj so ugotovili stalno pasivnost vlade glede tržaškega gospodarskega položaja, kar prihaja do izraza z vrsto kriz v najvažnejših gospoadrskih podjetjih, Podčrtali so pomen širokih, sistematičnih in enotnih pobud, da se doseže skupni načrt za obnovo Trsta. Sprejeli so več resolucij glede posameznih vprašanj in nalog gibanja tžr zlasti obveze, da bo gibanje v še večji delovanju ter v še večji meri prispevalo na vseh področjih demokratične in napredne borbe. V kratkem {atu so fašistični zlikovci že drugič napadli poslopje slovenske šole pri Sv. Ivanu in na njem razbili nekaj oken, da bi dali s svojimi dejanji duška sovraštvu do Slovencev in po možnosti za-vrh napore za nenehno izbolj-šavanje p opojev, ki so predpogoj za sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani na tem področju. Očitno je, da netilci narodnostne tnržnje izkoriščajo o-kotnust, da se do sedaj oblasti niso potrudile, da bi izsledile in kaznovale krivce takih in podobnih dejanj, ker niso u-veljavile člena 3 posebnega statuta, po katerem bi morali biti kaznovani povzročitelji in podpihovalci narodnostne mriw nje. Neodvisna socialistična zveza odločno obsoja vsako motnjo sožitja med tukajšnjim prebivalstvom in še posebej take izlive narodnostne mrž-nje ter potiva oblasti, da odkrije in kaznuje krivce, ki Popadajo strogo omejenem in o-btastem gotovo znanem krogu. Istočasno pa obsoja vse one, ki so s svojim ravnanjem posredno ali neposredno krivi az take izpade. Sindikatom slovenskih šolnikov v Gorici. Po poročilu prof. Ježa, ki so ga vsi prisotni pozdravili, je predstavnik goriškega Sindikata slovenskih šolnikov, prof. Močnik v kratkem nagovoru pozdravil tržaške kolege tar jim zaželel še mnogo uspehov v borbi za uspešno delovanje slovenske šole. Sledilo je poročilo profesorja Umeka, ki je govoril o položaju na slovenskih srednjih šolah. Potem ko je prikazal številčno razmerje dijakov v odnosu na prejšnja leta ter se na nekaterih pod- robnostih, je prot/Umek omenit t.Ujli krivice, ki so prišle do izraza zlasti ob odpustu nekaterih šolnikov. Le-ti so po dolgoletnem delovanju morali zaradi dosežene starosti zapustili svoja mesta na slovenskih šolah, ne da bi jim priznali pravico do odpravnine ter jim na ta način omogočili vsaj skromno življenje v starosti. O osnovnih šolah pa je govoril učitelj Prešel, ki je najprej počastil spomin nedavno umrle učiteljice Slavice Ten-ce .Tudi on je prikazal številčno razmerje učencev na slovenskih osnovnih šolah, potem pa je obravnaval nekatera strokovna vprašanja. Poročilo o pedagoškem odseku sindikata je podal prof. Košuta. Iz poročila je bilo razvidno, da je pedagoški odsek priredil v pretekli poslovni dobi nekaj predavanj s filmi, tečaj za žensko in moško ročno delo ter posredoval pri CPSA, da so nabavili nekaj diafil-mov s slovenskim tekstom. Sledilo je blagajniško poročilo učitelja Dobrile, potem pa je bila razprava, v katero so posegli številni šolniki. Po ražrešnici staremu odboru je občni zbor na predlog prof. Jež* najprej izvolil za častne člane sindikata dr. Rudolfa Perhavca, učitelja Janka Gerdola, prof. Andreja Budala, učiteljico Malijo Pahorjevo, učiteljico Alojjijo Brano in učiteljico Marijo Domičelj, in sicer zaradi njihovih dolgoletnih zaslug na šolskem področju. V predzadnji točki dnevnega reda je občni zbor izvolil nov odbor Sindikata slovenske šole. Poleg tega je bil s tajnim glasovanjem ponovno izvoljen za glavnega tajnika prof. Janko Jež, ki je prejel absolutno večino glasov. Na občnem zboru sta bili predloženi v odobritev tudi resolucija, ki je naslovljena prosvetnemu ministru in dr. Palamari ter protestna izjava naslovljena vladnemu generalnemu komisarju. Resolucija, ki obravnava bistvene zahteve šolnikov v zvezi s slovensko Solo, ter protestna izjava, ki obravnava vprašanje nenehnih napadov na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, sta bili soglasno sprejeti in bosta odposlani naslovljencem. • «»------ Časopisi za praznike Federacija italijanskih izdajateljev dnevnikov sporoča na. slednji urnik izhajanja dnevnikov med bližnjimi prazniki: V petek 25. decembra izidejo dnevniki samo zjutraj, V soboto 26. decembra izidejo dnevniki samo popoldne. V petek I. januarja 1960 izidejo vsi dnevniki normalno. Poleg tega opozarja federacija, da morajo biti prodajalne s časopisi odprte 26. decem. bra in 1. januarja ves dan. z izjemo onih, ki so v posebnih turnusih. Predavanje na sedežu PSI vse svoje člane, da se udeleže predavanja tov. odv. dr. Alda Terpina, člana Izvršnega odbora ISS v Trstu, ki bo govoril v sredo 23. t. m. ob 19.30 na sedežu v Ulici Udine 51-1, o temi; »Italijanska ustava in njene kršitve.« «»------ Razprava v krožku socialnih študijev Danes bo ob 18.30 na sedežu PSDI v Ul. S. Francesco debata, ki jo bo priredil krožek socialnih študijev o temi: »Nacionalne'tn krajevne perspektive po vsedržavnih kongresih KD in PSDI«. Uvodoma bo govoril prof. Aurelio Ciacchi. Močan potresni sunek Tržaški geofizikalni institut je zabeležil ob 12. uri 27 minut in 34 sekund močan potresni sunek. Središče sunka je 5.100 km od Trsta v vzhodni smeri in verjetno v pogor-ju Hindu Hush v Indiji. O V sredo ob 18. uri bo zasedanje izvršnega odbora Nove delavske zbornice - CGIL, na katerem bodo razpravljali o pripravah za V. vsedržavni kongres CGIL in o stališču sindikalnih organizacij. «» . Tekmovanje v matematiki na tržaški univerzi Med nagrajenimi eden in med pohvaljenimi tudi eden slovenski dijak Na tržaški univerzi je bilo tudi letos tekmovanje v matematiki, ki so se ga udeležili dijaki od 15. leta naprej, ki niso vpisani na univerzi. Prvo nagrado je dobil Rebbi Claudio, dijak realne gimnazije «G. Oberdan« iz Trsta; drugo nagrado je dobil Bemetti Lucio, dijak realne gimnazije »G. Oberdan« iz Trsta; tretjo nagrado je dobil Barattini Antonio, dijak klasične gimnazije »J. Stellini« iz Vidma; četrto nagrado je dobilo več dijakov, med katerimi je tudi Fonda Pavel, dijak tretjega razreda slovenske realne gimnazije v Trstu. Med pohvaljenimi je tudi Aleksi} Volčič, dijak slovenske pimnazije v Trstu. Poleg tega je pokrajinski svet odobril nekatere upravne sklepe pokrajinskega odbora in odobril dodelitev izredne podpore nekaterim ustanovam. Patronatu za umobolne je pokrajina dala 8.QOO lir podpore. Konferenci sv. Vincenca bo dala 50.000, ljr kot prispevek za podporo pripornikom in njihovim družinam, šoli za pse-vodmke za slepce 20.000 lir, dobrodelni ustanovi «La previaenza« 5.000, frančiščanskemu III. redu na Montuzzi 50.000 lir za podporo revnim starkam, Italijanskemu združenju za borbo proti novotvorbam 50.000, novi reviji »Julia Gens« 100.000 in nunam »Piccole suore della assunzione« 200.000 lir. Za umobolnico pri Sv. Ivanu bo pokrajinska uprava kupila 140 ton koksa ter 500 ton črnega premoga. Za darilne pakete otrokom uslužbencev pokrajinske uprave je pokrajinski svet odobril 300.000 lir. — «»------ Izginil je s 3.400.000 lirami tujega denarja «Gero» bar v Ul. Pončana št. 1 je bil včeraj zaprt. Nič posebnega, bi lahko pripomnili in vendar je vest, ki se je hitro razširila po Sv. Jakobu, povzročila najprej zanimanje in pričakovanje ter končno precejšnje razburjenje. Najemnik «Gero» bara Aldo Stradiot je imel v varstvu milijonsko vsoto, last kakih 90 članov ene izmed tolikih blagajn, ki služijo revngjšim ljudem, da si celo leto prihranijo nekaj denarja, ki jim pride prav ob koncu leta. Ta blagajna je bila zakonita, ker so imeli člani privoljenje fmančnih organov. In prav danes bi si morali člani razdeliti prihranjeno vsoto z malenkostnimi obrestmi vred. Toda Stradiota ni bilo in bar je ostal ves dan zaprt. Prvo je to kaj nenavadno dejstvo presenetilo Stradiotovo uslužbenko Adriano, ki se je precej prestrašila in ker gospodarja ni bilo od nikoder je prosila karabinjerje, da bi pogledali 5 v njun dom v Ul. Molino a Vento 10. Ker ni iz stanovanja nihče odgovoril, so poklicali na kraj tudi gasilce, ki so odprli vrata. V notranjosti ni bilo nikogar, re nekaj pohištva in nič drugega. Kje sta torej bila zakonca? Njuno skrivnostno izginotje je še bolj razburilo duhove. V bližnjem baru Pucci se je nabralo precej ljudi in nervozno razpravljalo. Bili so člani »blagajne«, med katerimi se je razširila vest, da je Stradiot izginil z njihovim denarjem, to je s 3.400.000 lirami. Izvedelo se je tudi, da je Stradiot v obupu, ker pač n-imel denarja, ki bi ga moral razdeliti, odšel na policiio in se javil načelniku letečega oddelka, kjer naj bi izročil tudi ključe bara. Policija je seveda uvedla preiskavo, ki še vedno traja. ........................ Primanjkljaj zgoniške občine bo znašal prihodnje leto skupno 19.581.000 lir Občinska uprava je na posebnih sestankih obvestila občane o novem regulacijskem načrtu Kot smo že poročali, je bila preteklo soboto seja zgoniške-ga občinskega sveta. Svetovalci so predvsem odobrili regulacijski načrt, ki ga je pripravil arh. Meng, Občinska u-prava je poskrbela, da so bili z novostmi, ki jih regulacijski načrt predvideva, seznanjeni številni vaščani, in sicer na sestankih, ki so bili po raznih vaseh. Načrt predvideva v glavnem nekatere korekture cest in sprejet je bil tudi predlog svetovalca Pegana, da se v načrtu označijo krajevna imena v obeh jezikih. Občinski svet je tudi izvolil svoje predstavnike v konzorcij kraškega vodovoda, kjer bo zgoniško občino zastopal Vladimir Cibic, v konzorciju za tehnično zdravniško in ži-vinozdravniško službo pa bosta občino zastopala Stanko Milič in Jože Milič. Imenovani so bili tudi pregledniki občinskih računov za leto 1959, in sicer Jože Gruden, Alojz Au-ber in Karel Grilanc. Velja tudi omeniti, da je občinski svet odobril nekaj sklepov upravnega odbora, med njimi sklep o odstopu 1.000 kvadratnih metrov zemljišča uradu za delo, ki sedaj gradi v Zgoniku novo poslopje. Omenimo naj tudi pripombo svetovalca Pegana, ki je ugotovil, da je pokopališče v Zgoniku pre<&j zanemarjeno in da bi bilo treba dobiti človeka, ki bi skrbel za pokopališče. Razprava se je vrtela še o-koli poročila o javnih delih in gospodarskem načrtu, o čemer pa bomo poročali enkrat kasneje, medtem ko je bilo največ' zanimanja za občinski 1 proračun, ki ga je upravni odbor pripravi] za prihodnje leto. Takoj naj poudarimo, da predvideva proračun nekatM* spremembe v odnosu na tekoče leto, ki izhajajo iz zaključnih številk; medtem ko je letos znašal vladni prispevek za kritje občinskega primanjkljaja 11.900.000 lir, predvidevajo, da bi morala pristojna oblast v prihodnjem letu kriti 19 milijonov 581.000 lir primanjkljaja. Osnutek proračuna predvideva za prihodnje leto 10.040.700 lir dohodkov, pri čemer odpade največ na razne davke. Tako je predvidenih 3.127.290 lir dohodka na račun užitninske-ga davka, 2.523.530 lir za razne občinske davke ter 1 milijon 815.263 lir davčnih doklad. Poleg tega bo občina prejela 400.000 lir za najemnino za občinske kamnolome, 101.250 lir za najemnino, ki jo plača Lovska zveza itd. V dohodkih je vključenih tudi 600.000 lir kot ostanek i* tekočega leta. Izdatki so seveda mnogo višji, saj znašajo skupaj z izrednimi stroški 29.622,189 lir. Toda da gremo po vrsti; skoraj 4! milijone lir, ali skoraj' en milijon lir vaj kot lani, j* predvidenih za upravno osebje, 2.450.000 lir za pokojninski sklad občinskih nameščencev. 1.658.000 lir za prispevek kra-škemu vodovodu, 1.370.000 lir za občinske ceste, 1.107.000 lir za šolske postrežnice, 2.176.000 lir za osebje, ki je zaposleno v otroških vrtcih, en milijon lir za hrano v otroških vrtcih, 1 milijon 100.000 lir za plačilo vzdrževalnine v bolnišnicah (ki gredo v breme občine) ter 2.300.000 iir za opremo nove šole v Zgoniku. Proračun — tak kot ga je odobril občinski svet — prav gotovo pristojne oblasti ne bodo potrdile, saj je znano, da vladni generalni komisar iz leta v leto bolj krči tako ime- novani vladni prispevek za kritje primanjkljaja. Ne vemo sicer, kaj bodo pristojne oblasti «rezale», vendar že tokrat izražamo željo, da ne bi »rezanje« zadelo ono postavko, ki predvideva 2.300.000 lir za u-reditev nove šole v Zgoniku. —«»_ Usodna padca v stanovanju Preteklo soboto je na ortopedskem oddelku, kjer je bil od 6. novembra letos, umrl 85-letni Anton Cok od Sv. M. M. Spodnje, ki je tistega nesrečnega dne pri zapiranju vrat sobe tako nerodno padel, da je bilo že tedaj njegovo stanje resno. Na istem oddelku je včeraj podlegla poškodbam tudi 80-letna Margherita Marinig vd. Mirt iz Ul. Marconi, ki se je 18. oktobra leto« med padcem v stanovanju tako poškodovala, da ji ni pomagala nobena zdravniška pomoč. — —-«»— IZ KRIZA Pogreb pokojne Marije Dovšak V nedeljo popoldne so pokopali v Križu pokojno Marijo Dovšafc, ki je po mučni bolezni umrla v petek. Pogreba, ki je bil ob 15. url sp se udeležili poleg sorodnikov skoraj vsi vaščani ter mnogi prijatelji in znanci iz Trsta in okoliških vasi. Pred hiso žalosti je cerkveni pevski zbor zapel žalostin-ke. Nato je krenil sprevod proti župni cerkvi. Kako poznana in priljubljena je bila pokojnica, so pokazali številni venci in cvetje ki so Ji ga za dnji pozdrav podarili znanci. Ob krsti so šle prijateljice pokojnine. Sprevod je krenil na domače pokopališče, kjer so pokojnico položili k zadnjemu počitku. Naj ji bo lahka domača zemlja, prizadetim pa še enkrat iskreno sožalj«. ( ODEPALltČA ) Slovensko gledališče v Trstu V soboto 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v KRIŽU predpremiera VI. Levstik • H. Griin K A STE L K A (Gadje gnezdo) —O— V nedeljo 27. t. m. ob 16.30 v AVDITORIJU v TRSTU premiera VI. Levstik - H. Griin KASTELKA (Gadje gnezdo) Igra v dvanajstih slikah Režiser: JOŽE BABIC Scenograf: JOŽE CESAR Asistent režije: ADRIJAN RUSTJA C:ebe: Polona, prva dekla na Kastelčevini - Leli Nakrstova; Katra, mlada pomožna dekla -Zlata Rodoškova; Cena, hlapec in godec - Edvard Martinuzzi; Kastelka - Nada Gabrijelčiče-va, kot gost; Galjot, sosed -Stane Raztresen; Jože, najstarejši - Julij Guštin; Tone, drugi - Miha Baloh; Janez, benja-minček - Stane Starešinič in Silvij Kobal; Jela, Galjotova starejša - Štefka Drolčeva; Zinka, Galjotova mlajša - Bogdana Bratuževa; Komisar - Justo Košuta; Mrkunov Peter, fant iz vasi, Jožev vojaški sluga - Jožko Lukeš. Prodaja vstopnic v sredo 23. in v četrtek 24. t. m. v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter dve uri pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. VERDI V gledališču Verdi se pripravljajo za predstavo VVagnerjevih oper »Siegfrid« In »Somrak bogov«. Premiera «Siegfrida» bo 4. januarja, »Somraka bogov« pa 13. januarja. Vaak zaveden Slovenec bo imel v svojem domu slovenski betežni koledar, ki ga Je izdala Dijaška Matica finHiiiiniiiiiiitiiiiiiitiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiniinii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE .Dne 21. decembra se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo Je 20 oseb, porok pa je bilo 6. POROČILI SO SE: jedrski tehnik Fernando Fernandelli In dijakinja Nella Cadonl, meteorolog Frederick W. Shaffer in uradnica Leha Topolovec, zidar Josip Ma-tišič in gospodinja Gena Koščuk, natakar bruno Orzan in gospodinja Bruna Schiesaro, prodajalec Just Kaučič in gospodinja Adele Sudič, mehanik Anton Juriča in šivilja Jakina Cučevič. UMRLI SO: 40-letna Evelina Costanzo por. Meniš, 56-letna Ida Fionnl por. Brugiapaglla, 73-letnl Giuseppe Gianmnt, 84-letna Gio-vanna Borsatto por. Brundula, 83-letna Clor.r.da Colautti por. Depoilo, 69-ietni Antonio Pezzer Sadi, 45-letni Matteo Paruta, 87-letna Eugenia Blooh por. Frelnsin-ger, 82-letna Emilia Succi por. Ricci, 78-letna Maria Galeassl vd. Suardi, 53-letna Giuseppina Co-ciancich por. Šantl, 55-letna An-na Della Toffola por. Burlgana, 65-letnl Clro Scarpiello, 56-letnl Glovanni Trampuš, 82-letna Tere-sa Colausich por. Iuch, 61-letnl Edgacdo Apollonlo 59-letni Giuseppe Valentini, 68-letni Rafael Ftrluga, 85-letn.! Anton Cok, 81-letna Luigia Savio por. Umek. <»— NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; De Colle, Ul. P. Kevol-tella 42; Depangher Ul. sv. Justa 1; Alla Madouna del Mare, Trg Piave 2; Zanettl-Testa d’oro. Ul. Mazzini 43 ( I.Jlll)MKA PKONVKTA ] Prosvetno društvo »Zarja v svobodi« v Sempoiaju bo imelo svoj občni zbor dar.es dne 22. decembra t. 1. ob 20.30 v pritličju osnovne Sole v Sempolaju. Prosvetno društvo »Ivan Cankar«. Jutri 23. t. m. ob 20.30 bo v društvenih prostorih odborova seja. Priporoča se točnost. KAZMA OliVKNTII.A C KINO E*ceHlor 16.00 «Igra ljubezni«. Cinemascope, meirocolor, Deb-bie Reynolds, Toiy Randall, Paul Douglas, Fentce 16.00 »Drzna tatvina običajnih neznancev«, Vittorio Gassman. FUodrammatico 16,00 »La notte brava« R. Sčhiafflno, E. Martl-nelll, L. Terziell, J. C. Brialy, A. M. Ferrero, Franco Inter-lenghi, A. Lualdi, M. Demon-get. Mladoletnim prejjoved^no. Grattacieto 16.00 »Ferdinand I., neapeljski kralj«, De Fllippo, R. Schiaftino, J. Sassard, De Sica, M. Mastroianni, R. Rascel, F. Fabnzi, N. Tacamo. Izkaznice, neveljavne. Supercmema 16.00 »Prepovedane ljubavne zgodbe«, G. Ferzatti, A. Debar. Cinemascot*. techni-' color. Arcobaleno 16.00 »Maratonska bitka«. Cinemascope techmcolor s S, Reevesom ln M. Demongeo-tovo. Izkaznice neveljavne. Astra 16.00 «Veliki dan«. De Sica. Aurora 16.30 «Prehod pri Hong Kongu«. Alabarda 16.00 »Kratke ljubezni na Palma de Maiorca«, A. Sor-dl, D. Gray, B. Lee ln A. Ct-fariello. Capitol 15.30 Marylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon v najbolj zabavnem filmu leta »Nekomu uga,a vroče«. Prepovedane vse izkaznice. Cristallo 15.30 »Veliki kapitan«, R. Stack Garibaldi 16.00 «Dinastija sovraštva« (Lorna Doone). Pustolovski film v technicolorju. B. Hale in R. Greene. Impero 16.30 »Hiša treh deklet«, J. Matz, K. Bohm, M. Schnei-der. Italla 16.00 »Eva (izpoved mladoletnice)«. Vesel in provokanten film. R. Schneider, C. Thompson. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Zadnji dnevi Pom-peja«, S. Reeves in C. Kauff-man. Moderno 16.00 »Prvi človek v vse-mirju«, M. Thompson In M. Landi. Viale 16.00 »Indijanska past«, J. Ireland, L. Bridges. Vittorio Veoeto 16.00 »Sad greha«, John Saxon, Sandra Dee, T. VVright. Ideale 16.00 »Kralj praterije«, Don Murray, L. Remkk in P. Ovvens. Marconi 16.00 »Zimake počitnice«, A. Sordi, V, De Sica, E. Rossi-Drago. Savona 16.00, zadnja 22.00 »Zločinec je pustil sled«, R. Loggia. Strogo prepovedano mladini. S. Marco 14.00 »Veliki Herod«, E. Purdom, S. Lopez. Cinemascope, techmcolor. Zadnji dan. Odeon 16.00 »La Violetera«, Šarita Montiel, Raf Vallone. Tech-nicolor. Nepozabna pesem. Novo cine 16.00 »Vsak dan so počitnice«. Zabavni film s Fer-nandelom in M. Mauban. A D ■ O SLOVENSKI FOTOKLUB Jutri 23. t. m. ob 20. uri se začne* tečaj za nove fotoama terje. Vabimo tudi prijatelje, da se prijavijo za to priložnost. Ob 20.30, kot običajno, redni sestanek članov. [PAltOVI IM l»K«NPKVKl) Ga. t*epi Crasso daruje 2.000 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pokojne gg očeta Stefana daruje drutlna Pahor 1000 lir ga Dijaško Matico. N .N. daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Stojana Smerkolja daruje Silvana Malalan looo Ur za Dijajko Matico. ‘arti-Smerkolja izreka Zveza ^jj* zanov NOV Tržaškega ,vo. tovarišici Viki in svoj* je globoko sožalje. R»rk°v' Prosvetno društvo V *» ^tja-ljah Izreka svoji člani ,»■ ni Starčevi svoje najg1■ j,r»t* ■žalje ob bridki iz«utn Stojana Smerkolja. jU
  • ki so se oblikovale o-j r°g njih? Ali mir za vse — *• napredek? raki glasovi prihajajo se- »eda najpogosteje iz onih de- le! V I"1' Ki se niso uvrstile v ob-; nječe velike formacije, Moto’ ki so taki, ne glede na i da so — jih gledamo 8o0V v svetu. Ko sta se rat zgrabili za vrat dve Lj^Ječi skupini — seveda jbgačni kot današnji — ni L 'e za novo razdelitev tr-i a in kolonij, kot tržišča »blag° in kapitale, ampak za zahtevo po novi de-rjj kolonij kot lastnine, kot L inavadnejšega ščine preteklosti, v kateri je ena stran stalno pričakovala, da se novonastali družbeni sistem zruši, ali pa se je popravljala, da ga ona sama zruši. Toda ta sistem ni le zgodovinsko upravičen, ni le dokazal sposobnosti, da se obdrži, ampak je hkrati tudi dokazal možnosti velikanskega porasta. Bloki so prav tako rezultat razvoja tudi na drugi strani: v novo nastalem sistemu — kot posledica lastnih uspehov in nasprotnikovih notranjih protislovij — se je porodila ideja, da je moč stari svet zrušiti edinole s pritiskom nanj od zunaj. In kakor so bloki nastali po dolgih naporih, bodo mogli in morali izginiti samo z novimi napori, v kolikor svet resnično želi mir. Kajti tega miru niso mogla zajamčiti niti vplivna področja starega tipa, niti bloki novega tipa. Konec koncev mora ta zamisel zmagati znotraj sodobne socialistične misli, kateri se, vsaj danes, po tolikih u-spehih, ni treba bati niti «obkolitve» niti nevarnosti u-ničenja. Na njeni strani so močni zgodovinski argumenti. Na drugi strani pa mora ta zamisel zmagati na drug način: z razpadanjem ne- vzdržnega bloka, zasnovanega in ustvarjenega okrog 1-deje o skupni ogroženosti. Te ogroženosti pa sedaj dejansko ni. •Na ta način je moč mir za res svet vzpostaviti in utrditi samo ob določenih pogojih. K, takemu miru, ne pa k miru blokov, nas potiska še ena resnica sodobnega sveta. To je resnica, da je svet odšel z eno svojo skrajnostjo v razvoju, v materialnem in tehničnem pomenu, daleč »nad oblake)), da pa je druga skrajnost še vedno prisiljena »grebsti« po zemeljski površini z nekimi lesenimi predmeti, ki so jih imenovali delovno orodje že pred mnogimi stoletji. Razvoj razvitih dežel bi hitro opešal, če bi se moral prebijati skozi ovire nerazvitih dežel, skozi njihovo lakoto in zaostalost; zato bo morala osnovna eko-nmska manifestacija dejanskega miru biti gibanje k zaostalim deželam, da jim nudi pomoč za odstranitev te zaostalosti, da bi tudi nerazviti postali razviti. ■ V POSLOVNIH 1 A DE VAH ZAVEZNIŠTVO MALO ZALEŽE .--------------------------- Drugi «letalski spopad» med Francijo Seveda tu ne teče kri, pač pa milijarde, ki bi tako prav prišle Franciji, kakor tudi Američanom, ki si želijo «več razumevanja» Letalski spopad med zavezniki — bi mogli imenovati to, o čemer nameravamo pisati, Da bi se pa kdo ne prestrašil, da smo spet tam, kjer smo bili pred 15 leti, bomo takoj dodali, da je ta spopad sicer zelo oster, hkrati pa brez krvi, kajti med francoskim lovcem na reakcijski pogon »Mi-rage-III» in ameriškim lovcem «F-105» se bitka vodi na zemlji, ali bolje po pisarnah in kabinetih', in namesto pilotov vodijo »bitko« poslovni ljudje, ministri in diplomati, skratka ljudje, ki v primeru vojne čepe na toplem in fronte niti ne povohajo. Namesto strojnic in tope v pa imajo «glavno besedo« prepričevanje, podkupovanje in tudi izsiljevanje. Kot je pač med takimi partnerji vedno v navadi. Sicer pa ni to prva «letalska bitka« v mirni dobi. Takrat doživljamo le reprizo «bdtke», ki smo ji bili priča pred letom Lepo nedeljsko vreme Je tudi golobe zvabilo v park Foto Mario Magajna dni. Zanimivo je pri tem te to, da sta glavna »cilja« ali „ . _ „ . »vzroka« te bitke isti letali, v Nemčijo pd kaliforndjsl ki sta se »spoprijeli« lani. I bale, kar je za taka letal Pred leto'fn dni je 'Zahodna Nemčija hotela nabaviti večje število lovskih letal za svojo novo armado. Ker je šlo za večjo kupčijo, je bilo ponudb več, vendar se je izbira osredotočila na dva »vzorca«. Slo je za >sta dva lovca, ki sta se «spoprijela» sedaj: francoski lovec »Mirage-III« in ameriški lovec «F-105». Pravzaprav se je ameriški lovec tedaj imenoval «F-104», kar pomeni, da je bil le prednik sedanjega «F-105». Večina nemških strokovnjakov — in ti se na vojaško letalstvo spoznajo — se je bila tedaj opredelila za francoskega lovca. Ko je bilo že skoraj sklenjeno, da se nabavijo fčancoska letala, so se v zadevo vmešali politični faktorji.. Predvsem je imel tu glavno besedo zahod-nonemški obrambni minister Strauss. Mož Se na letalstvo sicer spozna, poleg tega je vedel, da so araerišltav letali veliko dražja od francoskih, nadalje je mo| vedel, da je treba ameriška letala pripeljati ij|kf e- jv posestva. VJ Posestniki in oni, ki so postati posestniki, so j 0 gledali na vprašanje, j •'»mčija je bila premagana pgič leta 1945, toda to pot "Jo še niso sklenili mirov-i Pogodbe in zdi se celo, , da se nobenemu posebno ®udi. Toda dobro se je . toniti, da je korenine za k 0 stanje moč najti že v J0’ kako so bili postavljeni 1108 j med zmagovalci za ča-u Voine, zlasti še proti kon-L v°ine. Ali ni na konferen-L* Jalti eden od njenih u-LjWv dejal: »Orel mora [,Innitfi pticam dopustiti, da l( el°> toda ni potrebno, da •iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiitMiitiiiiiiiiiiHiiiiiin ,‘anma za to, kaj one po- '*? Ali ni neki drug de-i^^ako tako: Ali je po. , (||j *. da imajo velesile in “kija iste pravice? ijj. Mb temu, da so progla-•sn'** 8vetinie velike, nove J»vnosti pravici in enako-o miru in svobo-. l> so veliki — in skupi-kLT* «0 jih ustvarili v med-konkurenčni borbi — ao, kadar je bilo to mož-d® teh načel ne spoštuje-so glasovi proti mi-l* velesile, proti miru za V, *> upravičeni kot rezul-tod gih izkušenj. 8 ti glasovi so hkrati ( novega stanja stva-L-jtozetu, ki je nastalo v *ster »»i'*1 desetletjih, in na V ® Se opozarja z vsakim O.ktom. Ali ni povsem K iiaV’ delavski raz- 5}j’j t^Upno z drugimi naj- 1 Plastmi meščanske Vi M korakajo z njim. i igrati drugačno in več- V j ®°’ kot je bil to pri f0|.e Pre‘«iti s le da znanost mo svet “ mal° ie P* 1,t0v’ ki goje take ■lej ' °na obljublja, da ga "Uj u,tvarila. na nov in 'ijjj uačin, v neoosredni L z Naravo. NaS®’ da iz tega logično Kri Južek' 3e mir 5»e) na^in (ali na stare J' kakll&poimliiv in nemo' P°sta,a nem°-1'^ni.i- st.arinska vojna s ;'ot . Klmi bombicami« — K* u|ia Hlhremburg i- \ uničevalno orožje iz pj Seruge svetovne vojne. Jtoilij "bombice# računajo i*tlsko°r'e ton, vojna pa bi | tj .Pomenila uničenje, vojno. tSifj, i'bost- rnega kota se v fftcii osvetljujejo tudi 28 razorožitev. Sa- k "o ih . ___y .... . . l'b je moč tudi o-če je svet prišel K j 0 nemožnosti vojne, t«(ja. 'deje dejansko pri-k tiJ *»o moral napravi-** al ' korak: da se 1 drug način razoro- i-v »dari način je ne-'ie ijj. le v obliki, v ka-»vbi Uresničen po prvi i.it h)AV°ini« namreč t de-V«. 'n vplivnih pod-b bo« l,a vPliv»® področ-M 8 kasneje žarišča t Vin'r, i* nemogoč tudi .'htva’ ,kakor so ga sku-“ihi rlui Po drugi svetov-‘® ^ Pot je »« za blo-a biadpo vojno, ki »e tolinj P°,*me*niH krajih totoj.* v pravo vojno. 1 bloki seveda niso dni, eno od tistih desetletij v zgodovini človeštva, na katere se v stoletjih, pa morda tudi v tisočletjih, spominjamo kot na velike prelomnice. Ce ne zaradi drugega, se tomo nanj spominjali zaradi podvigov, ki jih je v tem razdobju uresničila avstronavti-ka. S tem, da je izstrelila prvi' zemeljski satelit, prvi u-metni planet, prvo raketo na Luno in prvič slikala do sedaj neznano Lunino polovico, je ta veja znanosti v razdobju med letom 1950 in 1960 Premostila prepad, ki je ločil znanstveno utoanjo od stvarnosti. Kaj nam na tem področju pripravlja naslednje desetletje 1960 — 1970? Ko je v začetku letošnjega leta ameriški tednik »Nevvs-week» intervjuval 56 slovitih ameriških astronavtov, astronomov in raketnih strokovnjakov, ni ti eden od njih dvomil v to. da bo človek stopil na Luno pred letom 1970 Prognoze so bile deljene samo glede tega, ali bo ta prvi človek Američan ali Rus. Podobno anketo, ki so jo organizirali v teh dneh. je dala odgovor tudi na to vprašanje: pretežna večina ameriških strokovnjakov je globoko prepričana ,da bo prvi človek na l.uni — Rus. Danes je moč seveda napraviti mnogo bolj zanesljive prognoze v naslednjem desetletju, kakor se je to moglo v začetku letošnjega leta, ker so že za nami dejansko epohalni letošnji uspehi astronavtike. Strokovnjak, se še nadalje strinjajo v tem, da se bodo prvi prebivalci naše Zemlje spustili na Luno še pred letom 1970; toda strinjajo se tudi glede tega, da se to po vsej verjetnosti, ne bo zgodilo pred letom 1969. Spri- ni spremenila prognoza o vsekakor najbolj zanimivem a-stronavtskem podvigu, niti se je pomaknil bliže datum njegove ostvaritve. S čim bodo izpolnjena naslednja leta? Program je ne samo bogat in ambiciozen, ampak tudi izredno zanimiv mogli bi pa tudi reči pester Oglejmo si, kaj o tem napovedujejo Američani. Seveda imajo tudi sovjetski učenjaki in tehniki vsaj toliko (verjetno pa tudi več) načrtov, toda drže se prakse, ki so jo uporabili v vseh dosedanjih primerih: ne delati in ne objavljati prognoz, ampak obvestiti svet samo o tem, kar je že doseženo. Kaj bodo torej Američani (po njihovih lastnih progno zah) uresničili na področju astronavtike v prvem letu naslednjega desetletja? Anketirani strokovnjaki se stri njajo v naslednji prognozi: v letu 1960 bo Američanom u-spelo »zadeti« Luno z raketo. da bi ponovili uspeh Rusov, katerih raketa je obletela Luno, da pa hkrati dosežejo tudi tako imenovano «mehko» spuščanje na Lunino površino. Za kaj gre pri tem? Gre za načrt, da se raketa spusti nepoškodovana na Lunino površino. Vsekakor pomemben podvig, s katerim bi ohranili avtomatske naprave za znanstvena opazovanja na sami površini našega naravnega satelita. Kakor je znano, se sedem ameriških astronavtov (vesoljskih Kolumbov, kakor jih i-menuje ameriški tisk), pripravlja za «Operacijo Mer-cury». Gre za podvig, s katerim nameravajo poslati človeka v vesolje v raketi polsatelitu, ki bo enkrat ali dvakrat obletel našo Zemljo Med ženskim filmskim svetom sicer ni kdo ve kolikšnega prijateljstva, toda Anna Magnani in A v a Gardner, kot vidimo, se lepo razumeta. Zlobni Jeziki pravijo, da se Je Ava Gardner hudo postarala. Kdor Jo Je v zadnjih časih videl od blizu, pravi, da ne bo mogla več »vžigati« kot Je nekoč. Pač tudi zanjo leta tečejo... v višin« nekaj sto kilometrov, nato pa se spet spustil na njeno površino. Rok za uresničenje tega podviga? Sele 1. 1961. Za leto 1962 Američani predvidevajo uresničenje dveh ambicioznih, v vsakem primeru pa tudi pomembnih podvigov. Pri prvem gre za raketo (seveda brez posadke), ki jo mislijo poslati do neposredne bližine Marsa. Raketa bo opremljena z radijskimi napravami z radiusom kakih 60 milijonov kilometrov, ki bodo pošiljale na Zemljo opažene znanstvene podatke. Pri drugem podvigu pa gre za izstrelitev velikih umetnih satelite v brez posadke, ki bodo služili kot televizijske relejne postaje. Kakšna bo praktična korist od tega? »Globalna televizija«, oziroma možnost, da vsaka televizijska postaja na Zemlji, ki bo povezana s ta kim satelitom, oddaja t svoj program tako, da ga je moč gledati, oziroma sprejeti na vsej zemeljski obli. Za astronome bo zlasti pomembno leto 1963. V tem letu se namreč predvideva Izstrelitev velikih umetnih satelitov, na katere bodo montirali velike astronomske optične teleskope. Za astronome hc to imelo neprecenljivo korist, ker takih teleskopov v vesolju ne bo ovirala zemeljska atmosfera, pa bo njimi moč opazovati razne vesoljske »pojave«, ki so nam danes, vprav zaradi zemeljske atmosfere, nedostopne. Sele v letu 1964 (»če bo šlo vse tako, kakor bi moralo iti«), Američani predvidevajo izstrelitev prvih ameriških satelitov s posadkami. To ne bodo satelitske postaje, ampak večji umetni sateliti z dvema članoma posadke, ki kodo ostali na krožni poti okrog naše Zemlje največ nekaj tednov. Leto 1965 bo prineslo prve stalne umetne meteorološke satelite, ki bodo s televizijskimi napravami prenašali na Zemljo sliko njene lastne atmosfere in tega, kar se v njej dogaja. Kakšen bo praktičen pomen tega? Meteorološke prognoze bodo imele tako visoko stopnjo natančnosti in zanesljivosti, kakršne si danes ne moremo niti zamisliti. Za leto 1967 je predvidena raketa na Venero, hkrati z »mehkim« spuščanjem na nje-ro površino, toda brez posadke. Namesto ljudi bodo odšli na to potovanje avtomati — roboti. V letu 1968 se Američani nadejajo, da bodo poslali ra-ktto v bližino Sonca, ki nam utegne posredovati povsem nove podatke o tem, viru vsega življenja na naši Zemlji. Eno ali morda dve leti kasneje bo prišlo do prvega poleta ljudi na Mesec. Deset let je hkrati kratko, pa tudi dolgo razdobje: vendar ni tako dolgo, da na pragu leta 1970 ne bi mogli preveriti odstotka realnosti gornjih prognoz. Morda se ram zde tudi nekoliko fantastične; toda ali se ni tudi zamisel o Lunini raketi zdela fantastična pred desetimi leti’ Pri tem vsem pa je treba seveda rešiti vrsto tehničnih vprašanj. Ze z raketnimi napravami za izstrelitev sateli- tov so težave, saj predstavlja danes v ZDA vsaka druga ali tretja izstrelitev neuspeh. Zapadnonemški raketni strokovnjak ing. Robert Lusser, direktor zahodnonemške tovarne letal »Messerschmitt« pripisuje te neuspehe kompliciranosti raketnih naprav in njene avtomatike (sovjetske rakete so baje manj komplicirane). Zanesljivost take naprave kot celote je odvisna od zanesljivosti njenih sestavnih delov. Denimo, da ima posamezni sestavni del (tranzistor, kondenzator, stikalo itd.) zanesljivostni faktor 0,99, kar pomeni, da je povprečno od 100 delov eden nezanesljiv, in da je naprava sestavljena iz 100 takih delov, ki so odločilni za pravilno delovanje, tedaj dobimo zanesljivostni faktor celotne naprave, če faktorje posameznih delov pomnožimo med seboj (na primer 0,99 x 0,99...). Pri 100 kritičnih sestavnih delih dobimo 0,99'°° = 0,365, kar pomeni, da bo komaj vsaka tretja naprava pravilno delovala. Medcelinske rakete, ki se uporabljajo za izstrelitev satelitov, imajo okrog 300.000 kritičnih elementov. Zanesljivost tak« naprave bi bila enaka ničli, če bi vsak element imel samo zanesljivostni faktor 0,99. Ker p? so sestavni deli takih raket mnogo bolj zanesljivi, se danes zanesljivostni faktor takih raket giblje v povprečju ra višini 0,4, zanesljivostni faktor posameznega sestavnega dela pa znaša 0,999.997. Z drugimi besedami, od 300.000 delov odpove povprečno le eden. Ce bi pa s takim materialom zgradili vesoljsko ladjo, ki ima neprimerno v«č kritičnih sestavnih delov (približno 3 milijone), bi dobili zanesljivostni faktor celotne naprave, ki bt znašal komaj 0,000,01, se pravi, od 100.000 ladij bi le ena izvršjla svojo nalogo (bi pristala na tujem planetu in se spet vrnila). Propagatorji vesoljnih poletov se vsega tega dobro ne zavedajo. Da bi dobili za vesoljsko ladjo kot celoto za-nesljivostni faktor 0,99, z drugimi besedami, da bi od 100 poletov le eden verjetno končal s katastrofo, bi morali zanesljivost milijonov sestavnih delov tako povečati, da bi od ene milijarde sestavnih delov povprečno odpovedal le eden. Po mnenju inženirja Lusser-ja nam le bistvena poenostavitev aeronavtičnih naprav da v daljši perspektivi nekaj u-panja na uspeh. Pri poletih v vesolje z vesoljskimi ladjami se namreč ne moremo zadovoljiti z zanesljivostnim faktorjem recimo 0,5, se pravi, da bi pri vsakem drugem poletu tvegali posadko in pa ladjo, ki bi stala milijarde. Gori povedano velja za vesoljske Udje, ki bi pristajale na tujih planetih in se vračale. Prej bi seveda uspeli z majhnimi poleti okrog Meseca, brez pristanka; toda v tem primeru ne bi mnogo ostalo od fantastičnih pričakovanj o zavojevanju vesoljstva. liko; vse to je Strauss vedel, toda Bonn je kupil draga in slabša letala ameriške proizvodnje in s tem «hudo užalil« Francoze, ki so tedaj rekli, da to pomeni »miniranje zahodnoevropske solidarnosti«, predvsem pa miniranje »dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov« med Parizom in Bonnom. Danes pa smo spet tam, le da tokrat Nemci niso med prvimi akterji, pač pa igrajo to pot njihovo vlogo Nizozemci in Belgijci, Nizozemska in Belgija bi želeli »pomladiti« svoje vojaš/ko letalstvo. Nizozemska bi potrebovala 270, Belgija pa 170 reakcijskih lovcev. Po francoskih vesteh so tako bglgijski kot nizozemski strokovnjaki bolj navdušeni Za francoskega lovca kot za ameriškega. To ni nič čudnega, ker je francoski bayec «Mirage-lH» vefikp bpijŠifod ameriškega »F-105«. Predvsem je «MiTa|e-Tn»: mnogo lfžje letalo in je zato v zraku bolj gibčno. Nadjlje je «Mirage-II|» bolj enostavno letalo in se jato laže sestavlja in vzdržuje. Razlika v teži med «Mi-rage-IIir m «F-105ir je velikan-Pryo tehta 8, (Jrugo pa 20 ton: Pa še nekaj prednosti francoskega letala: francosko lovsko letalo more po potre-bi pristati tudi na navadnem travniku in ne potrebuje kdo ve kako dolgega vzletišča. A-meriški lovec «F-105» pa potrebuje za vzlet ali pristanek posebno betonsko vzletišče, ki je dolgo najmanj 3 kilometre V tem primeru prihaja v poštev še izredna razlika v teži. Francosko letalo- ima, skratka. cel kup prednosti pred a-meriškim in to prednosti, ki v primeru vojne veliko pomenijo. Pa še ena karta na račun francoskega lovca Francoski «Mirage-III» stane eno milijardo frankov, ameriška lovec «F-105» pa stane 2 milijardi frankov. In ko gre za 170 ali celo 270 letal, tudi ta razlika ogromno pomeni Američani se zavedajo, do je francosko letalo iz neštetih razlogov boljše od njihovega in da bi te prednosti odličnega francoskega «Mirag«-U|» mogle na Belgijce in Nizozemce odločujoče vplivati. Zato je tudi tokrat stopila v akcijo — «diplomacija». Nizozemcem so ameriški zavezniki »nakazali«, da bi jim v primera, če bi namesto njihovega *K-105» vzeli francoski »Mirage-III« finančno pomoč, ki Je daje Washington, skrčili ali celo ukinili. To je sicer neko liko ostra grožnja in težko bi si bilo zamisliti, da se v diplomatskih krogih tako ostro »pogovarjajo«. Toda francoeki tisk prihaja s takimi stvarmi na dan. Američani baje Nizozemcem groze tudi z drugimi represalijami. Nizozemskim civilnim letalom naj bi prepovedali pristajanje na letališč« v Los Angelesu, ki je eno izmed važnih križišč nizozem- iiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiitmiiiiiiiMiiiHiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniini,,,m, Borzna špekulacija svojevrsten hobby LONDON, 21. — 2e neKaj časa angleški delavec in angleški mali človek zapušča nogometne stave in se raje predaja borznim špekulacijam, češ da so bolj vzburljive kot nogometne stave. Do tega zaključka je prišla posebna komisija, ki je po nalogu londonske družbe «Action fund trust« zbirala podatke, da bi ugotovila, v katero družbeno plast, ali bolje, v kateri razred spadajo lastniki majhnega števila delnic, ki so se v zadnjem času pomnožili v„j pravo vojsko. Sedaj šb v Londonu objavili rezultate te ankete. Zt 'omenjena pomišlja je zbrala podatke mtd 1600 delavci, ki so povečini izjavili, da nakup dflnic mj le doy bro vložen denar, pač p* Ihkra-ti »vzburljiv Mbbya. Ta nova smer v iskanju «hobbyja» pa bi po mnenju znanega gospodarstvenika lorda Keynesa mogla biti nevarna, kajti val špekulacij bi mogel postati nekakšna hazardnim igram sorodna igra. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIUIIIIIIItllUlllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllMinillllllllllMllIlllllllliliiiiiinilllHIlililHiiiiiiiiii Otvoritvena razstava nove galerije v prostorih «Novejga gledaiišča» Trst je končno prišel do svoje stalne razstavne galerije, celo bolj dostojne in bolj prostorne od one, ki je bila v nalašč za to zgrajenem poslopju v Ljudskem o rtu. (Te dajejo že vsa povojna leta vse res eprosvet-Ijenes občinske uprave v zakup raznim barom, kino-podjetjem, za neke zabavne krotke in podobne «kul tur-no-vzgojne institucije). Gledališka uprava in sindikat tržaških likovnikov sta se sporazumela, vsak po svoji strani s precejšnjo žrtvijo, do nudita prostore za likovne razstave na dostojni umetniški ravni, ki si jo sami določata po lastnem, neovrgljivem presojanju, brez kupčijskih namenov in ne da bi s tem hotela komurkoli konkurirati. To bi bila približna vsebina tega, kar je napisal za uvodno besedo v katalog te zanimive razstave tržaški likovni kritik Decio Gioseffi. Isti, ki je pred nekaj tedni rtapisal precej o-stro kritiko na račun tržaške občinske uprave, ki je s svojim samovoljnim ravnanjem izzvala odstop u-metniške komisije za upravo občinske galerije, To je pač res eleganten in kulturen odgovor na vse prej kot enakovredno ravnanje občinske uprave, pa četudi le pri galeriji, ki jo je v umet- nostne namene velikodušno izročil občini v upravo »Ban-co di Napoli«. Novi razstaviti prOstori v atriju Novega gledališča se precej prostornejši od občinske galerije in res primerni za take prireditve. O-premljeni so z neonsko razsvetljavo. Skupna razstava 55 najvidnejših tržaških slikarjev in 10 kiparjev, vsakega z enim delom, je dobro pripravljena in zbrana s pravo manifestativno vnemo, da se prikaze, kar zmore Trst nuditi najlepšega. Predaleč bi šli, če bi hoteli le označiti vsa dela. Seveda tudi zdaleč niso vsa na isti višini, Narobe bi bilo za prireditev celo koristno, če bi posamezno delo odpadlo. Očitno je, da se skoro vsi umetniki usmerjajo vedno bolj v modernejše, bolj abstraktne ali *in-formskes smeri. Le nekaj prav redkih ostaja nespremenljivo zvestih svojim starim izraznim sredstvom, kot kak Psacaropulo, ' Glgnz-mann, Walcher, Rosignano, Lannes, Bastianutto, Daneo itd. Nekateri pa so šli prav v čisto abstraktnost. Morda najdalj je šel Predonzani s svojim božičnim vtisom. Naš Černigoj je s svojo ve-drobarvno geometrizirano kompozicijo prav tako zelo daleč. Po ogromni večini pa so bolj umerjeni in niso povsem pretrgali vezi z real- nim svetom, pa četudi so že v najnovejši informski smeri kot na pr. Caraian, Chersicla in celo Lupierije-va z Rimsko cesto, ki pa bi bila lahko tudi realistična. Koj v začetku imamo Spacal a z grafiko Začarano mesto v rahlih mračnih tonih, Ce me z dobro zamišljeno skulpturo, ki pa je skoro formalno nedovršena. Colo- ni ima skoro abstraktno skomponirano akvarelno sliko, lepih, četudi temnih barv do skrajnosti poeno- stavljenega Orodja. Rosignano pa je .ostal trd neorea-list s socialno tematiko mračne Matere z otrokom. Sormanni z geometričnim, primitivističnim Predmet-jem skoro malo spominja na Spacala. Od kiparjev je seveda najvidnejši Mascherini s skoro nekoliko dekorativna. figuro, medtem ko je De-qtielova ležeča podoba izredno plastično podana. Fumo-lo ima do skrajnosti geometrizirano skulpturo Objem, Sbisd pa arhaistično zamišljene Deklice pri vodnjaku. Med bolj zanimivimi ni prezreti slik obeh Fetiši jev, različno programski usmerjene, Devette, Lotte, s ■ skoro abstraktno, mračno kompozicijo, pa Orlando, Mene-ghini, Metallinč, ki je edina s »Hrealističuo nadahnje no Gostilno itd. ' |l'f-š«I JELINČIČ I (Nadaljevanje na 5. strani) niiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiro Niko Dominiko 90-Ietnik Pred nekaj dnevi je dopolnil 90 let bivši generalni prokurator oziroma vrhovni državni tožitelj v Zagrebu Niko Dominiko. Njegovo zdravstveno stanje je zares presenetljivo, če vsak dan ob 11. uri predpoldne iz svojega Gornjega grada pride v kavarno Corso, na Iliči, in vsak večer ob 6. uri v Plavi po-drum v stalno družbo prijateljev na dva ali celo štiri de-ci vina s kislo vodo. Kulturno-prosvetno društvo »Slovenski dom« v Zagrebu mu je na njegov rojstni dan čestitalo na domu z malim priložnostnim darilcem. Prav tako je ta znameniti dan bil proslavljen v Plavem podru-mu v krogu slavljenčevih naj. bližjih prijateljev. Zdrav, živahen, veder, bistrega vida in spomina in krepkega glasu mi je rad nadrobil nekaj svojih spominov, ki jih bom tu nanizal. Rojen je bil 20. 12. 1869 v Pevmi pri Gorici. Po končani gimnaziji v Gorici je opravil vojaški rok pri «Dajčmajstrih» na Dunaju, nato pa je tudi na Dunaju študiral in končal pravo. Kot sodni auskultant je služil v Gorici, Sežani, pa zopet v Gorici, končno še v Vodnjanu v Istri, kjer je postal sodnik. Kot tak je služil še v Pulju in v Voloskem. Leta 1906 je postal dvorni tajnik v tajništvu Vrhovnega sodišča na Dunaju in je tu o-sta! do izbruha prve svetovne Vojne. Tedaj je bil mobilizi-an. in prišel je na fronto v ijo|kot nadporočnik. Od e prijavil na poziv za avditorja v Divizijskeih sodišču v Gorici, ki je, v vojni s Ste« HOROSKOP JLA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Presenetljiv uspeh v financ nih poslih. Prijeten obisk, ki bo povezan z vrsto presenečenj. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Poklicali vas bodo na pomoč zaradi razčiščenja neke zadeve. Bodite skrajno objektivni DVOJČKA (od 21. 5. do 22, 6.) Ne zahtevajte od drugih več kot jim morete nuditi vi. Skušajte biti pomirljivi v sporu, iki se pripravlja, RAK (od 23. 6. ko 22 V.) Dopoldne boste zvedeli nekaj sas. prav bi lahko se i prav bi lahko d 2f, 7. do K. 8. a vam bo zaupal: lo pozjtivno v a v, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Možna je večja sprememba, ki bi znala odločati o poteku dogodkov, ki so za vas odločilnega pomena. TEHTNICA (od 23. 9, do 23. 10.) Ljudje, ki sodelujejo z vami, bodo pokazali izred-no voljo. Skušajte se potruditi, da jim boste enakovredni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Finančni posel, ki ga boste načeli, bo imel za gotovo dober rezultat. Ne razmetavajte. STRELEC (od 23. 11. d0 20. 12.) Srečen dan za tiste, ki se pripravljajo na pot. V svojih zahtevah bodite zmerni. KOZOROG (od 21 12. do 20. 1.) Možna so srečanja, ki vam ni$o po volji. Nič zato, ker se bo vse dobro izteklo. VODNAR (od 21. 1. do 19 2.) Načrte za prihodnje dni boste morali spremeniti, ker bo prišlo vmes nekaj nepričakovanega. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Dopoldnč boste doživeli neprijetnost, ki vas bo spravila v slabo voljo. Otresite se tega, ker ni tolikšne važnosti BREZ B vojaških zadevah, to je prišel k Vrhovnemu vojaškemu sodišču na Dunaju, kjer je dočakal zlom avstro-ogrske monarhije. Po vojni je bil v Jugoslaviji imenovan za državnega pravdnika v Celju. Tu je doživel burne čase ko so Nemci za časa mirovnih pogajanj vdrli s Koroškega do pred samo Celje in grozili z divjim maščevanjem vsem Slovencem. V hudi rili je skupaj z okrajnim glavarjem in predsednikom okrožnega sodišča raz-glasil preki sod, ki pa ni prišel do pravega dela, ker so se Nemci na povelje mirovne, ga sveta v Parizu morali u-makniti. Nato je postal prvi državni pravdnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Leta 1925 je postal namestnik vrhovnega državnega pravdnika v Zagrebu, leta 1928 pa vrhovni državni pravdnik, na katerem mestu je ostal do svoje upokojitve leta 1936. Pokoj uživa v Zagrebu, pa tudi v svoji Pevmi. Dominiko je slovel kot izvrsten pravnik, strog in pravičen sodnik, oziroma državni pravdnik, vesten in briljanten voditelj sodnih razprav; zato je popolnoma razumljivo, da je dosegel vrhunec kariere in sicer izključno po lastnih zaslugah izvrstnega strokovnjaka. Kot izvrsten poznavalec svoje stroke je živahno sodeloval tudi pri ustvarjanju e-notne zakonodaje za pet zakonodajnih področij stare Jugoslavije oziroma držav, iz katerih je ta nastala. Kot Goričan, prepojen z narodnostnim ČutOm, široko razgledan, se je vedno in povsod ter odločno zavzemal za pravice slovenskega človeka, iz dna duše pa sovražil malenkostne politične in kulturne prepire tedanjih slovenskih strank in vsako politično nepoštenje. Bil je samostojen in neupogljiv značaj. In kakrien je bil tedaj, takšen je jubi-lant tudi danes. Niko Dominiko, še vsaj lo let zdravja m veselja' UH. FK. n. Ssja gtriskaga »hčinsksga svata BftrannaM iriračnasKih poslan Predlogi gleda plačavaaja draiinskega davka * Andrejev sejem naj ima tudi gospodarski in ne same zabavni pomen Na včerajšnji seji goriškega občinskega sveta so pričeli obravnavati posamezne proračunske postavke za prihodnje leto. Samo poročilo k proračunu so sprejeli na petkovi seji. Glede davkov je nastala ob- •ežna diskusija, v katero so posegli svetovalci odv. Pedro-ni, Attems in odv. Sfiligoj •Slednji je zahteval, da plačujejo družinske davke v Gorici vse tiste osebe, ki tukaj dejansko bivajo. Svetovalec Madriz je zahteval znižanje davkov na živino vsaj na polovico, če ga že ne morejo povsem odpraviti, ker tisti poldrugi milijon, ki ga občina dobi od tega davka prav gotovo ne predstavlja nepogrešljivega dohodka. Isto je zahteval tudi svetovalec Attems. Odv. Pedroni pa je zahteval naj ugotovitve Vanonijeve prijave služijo tudi za družinski davek. Podprl je Sfiligo-jevo zahtevo, da naj plačujejo družinski davek v Gorici vsi tisti, ki tu dejansko stanujejo, ne pa samo tisti, ki imajo pri nas stalno anagraf-sko bivališče. Svetovalec Batti je rekel, da je njegova skupina že pred časom predložila izdelan načrt za ureditev družinskega davka in davka na živino. Vendar so oba načrta zavrnili, V predlogu o davku na živino je KPI predlagala oprostitev za prvi dve glavi živine, toda odbor predloga ni sprejel. Odbornik za finance dr. Ga-larotti, ki je vodil obravnavo, je potem postregel z nekaterimi zanimivimi podatki o pla. čevanju družinskega davka. V glavnem seznamu je bilo lani vpisanih 7.700 davkoplačevalcev; od teh jih 7.000 plačuje mani kot 15.000 lir, 5.000 manj kot 10.000 lir. 1.400 pa manj kot 2.000 lir družinskega davka na leto. Naglasil je, da davka na živino najbrž niso uvedli v aktivnih občinah. O izdajanju obrtnic za bencinske črpalke so odboru priporočili, naj ol tistih lastnikov bencinskih črpalk, ki so na neprikladnih mestih, zahtevajo ob zapadlosti pogodbe, da si izberejo primernejši kraj, kjer ne bodo ovirali prometa In kazili okolico. Zelo obsežna diskusija je nastala o prejemkih sejmov. Monarhist odv. Pedroni je zahteval, naj se zabaviščem od-kaže prostor v okolici. Zupan je rekel, da so skušali najti primeren kraj, kjer bi bila vsa zabavišča skupaj, vendar takega kraja v okolici niso našli, zato so jih tudi letos pridržali v središču, s tem v zvezi je župan naglasil, da bi moral Andrejev sejem, ki «e praznuje že 700 let, ohraniti tisti pomen, ki ga je imel vedno; pritegovati pozornost o-brtnikov, kmetovalcev, skratka imeti bi moral tudi gospodarski in ne samo zabavni pomen. Zaradi tega naj bi se ena izmed dvoran preuredila v razstavišče, na katerem bi prikazali kmetijske stroje, o-brtniške izdelke, gospodinjske stroje in izdelke tovarn pru ste cone. Svetovalec Attems jc predlagal, naj bi se ustanovil pripravljalni odboi, ki bi skrbel za uresničitev te zamisli. Odbornik dr. Poterzio pa mu je odgovoril, da je trgovinska zbornica že vprašala za mnenje stroKovr.o zvezo o-peraterjev. Na vprašanje dr. Batt.ella, ali namerava uprava še nadalje ohraniti 14-dnevne četrtkove sejme, je župan odgovoril, da so tedenske četrtkove sejme spremenili v 14-dnevne na zahtevo nekaterih malih trgovcev iz Raštela, katerim so sejmarji od zunaj delali hudo konkurenco. Obravnava o proračunskih postavkah se bo nadaljevala po božičnih praznikih. Grozen zločin v Foljanu Z nožem zaklala upokojenega orožnika Napadalca sta prišla v hišo ponoči Kaj sta iskala, če ne denar? V nedeljo dopoldne so od- našli 70.000 lir na dokaj vid-krili v Redipugli grozen zlo- nem kraju, čin; neznanci so vdrli v stanovanje in ubili 84-letnega u-pokojenega orožnika Antonia Clocchiattija. Po vseh dosedanjih znakih, ki jih je zbrala kvestura v Tržiču in znanstveni policijski oddelek v Gorici, sta morali pri zločinu sodelovati dve o-sebi, ki sta vdrli v poslopje upokojenega orožnika ponoči, ko je žrtev spala. Zavrgli so tudi misel, da bi bil umor zasnovan zaradi pohlepa po de narju, ker so v stanovanju V prostorih ASK (Simon Gregorčiča Razstava akvarelov in predavanje tržaškega slikarja R. iHavalvja Razstavljenih je 20 akvarelov in 3 tempere - Predavanje z naslovom (Realno in nerealno v slikarstvu» V nedeljo 20. decembra je slikar Robert Hlavaty razstavljal v Gorici. Ob otvoritvi je predaval o »Realnem in nerealnem v slikarstvu*. Razstavo je priredil ASK »Simon Gregorčič* v novih lepih društvenih prostorih na Verdijevem korzu, kjer smo še pred kratkim videli Saksidove slike. Zbralo se je lepo število ljubiteljev Mikarške u-metnosti, ki so si z užitkom ogledali zares lepe Hlavatyje-ve akvarele. Filibert Benedetič je v Imenu kluba pozdravil gosta, ki se je vljudno odzval vabilu in ki je poleg razstave tudi predaval o zanimivi temi, zaradi katere se danes mnogi kritiki prepirajo med seboj. Pri predavanju, ki ga je številno občinstvo poslušalo z velikim zanimanjem, smo videli številne skioptične slike, ki, jih je Hlavaty Skrbno izbral za potrditev svojih kri-tičnih izvajanj. Razstava je bila pripravljena zelo skrbno in v intim nosti prostorov pridejo slike v popolni meri do izraza. Razstavljenih je 30 akvarelov in 3 tempere. Razstava bo odprta do 6. januarja vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 17. ure. Videti je, da se je v »Simon Gregorčič* zelo poživila zato moramo pozdraviti požrtvovalnost naše mladine, Vi čuti veliko potrebo po kulturnem življenju. č. č. 550 meničnih protestov v drugi polovici novembra Po podatkih trgovinske zbornice je bilo v drugi polovici meseca novembra v naši pokrajini 550 meničnih protestov. Capriva 4, Krmin 9, Doberdob 5, Dolenje 1, Far-ra 1, Fogliano-Redipuglia 6, Gorica 287, Gradiška 48, Gra-dež 8, Mariano 2, Medea 1, Tržič 97, Morarc 1, Moša 5, Romane 2, Ronke 35, Zagraj 4, Škocjan 25; Steverjan 1, San Lorenzo 2. San Pier d’I-sonzo 1, Sovodnje 1, Staran-can 8, Turjak 6, Villesse 1. Urnik trgovin za praznike Zveza goriških trgovcev sporoča, da je prefekt izdal urnik, ki velja za vse trgovine Torek 22. decembra, sre- * zadnjih časih dejavnost ASK goriške pokrajine. IMlIllltllllltllllf IHMIIIIItltMHIHMMIItllltMVMAIMMI Prvenstvo dKotontov druge kategorije Z zmago Sovodenjeev nad Ločnikom je ekipa na tretjem metin na lestvici Pomanjkanje zveze med getameznlml sektorji sovodenjske ekipe Izidi 7. nedelje: Sovodnje - *Ločnik 3:1 Panzano • Sagrado 3:1 Podgora - *S. Marco 2:1 Villesse - Hausbrandt 1:0 S. Canciano - S. Lorenzo 4:0 Romana - ‘Farra 4:2 Moraro - ‘Caprivese 3:2 LESTVICA S. Canciano 7 6 1 0 24 2 13 Romana 7 4 3 0 17 7 11 Sovodnje 7 4 1 2 14 9 9 S. Marco 7 3 2 2 12 10 8 Podgora 7 2 3 2 14 12 7 S. Lorenzo 7 2 2 3 8 13 6 Lucinico 7 3 0 4 12 17 8 Moraro 7 2 2 3 14 20 8 Caprivese 5 2 1 2 10 11 5 HausLrandt 6 1 3 2 8 11 5 Farra 7 1 3 3 9 12 3 Sagrado 7 13 3 8 13 5 Panzano 6 2 0 4 8 10 4 Villesse 7 1 2 4 6 17 4 Tekme 27. decembra 1959: Sovodnje . Farra Sagrado - Ločni k Panzano • S. Marco Podgora - Villesse Hausbrandt - S. Canciano Romana - Caprivese Moraro - S. Lorenzo 7. zmago nad Ločnikom so Sovodnje prehitele S. Marco na lestvici in zasedle tretje mesto. Po nedeljskem uspehu je razlika v točkah med vodilnima ekipama in Sovodnja-mi ostala nespremenjena, kar bo domači ekipi nedvomno koristilo, da bo lahko zmanjšala razdalje, če bosta S. Canciano in Romana kakšno tekmo izgubila. S. Canciano in Romana sta v nedeljo zopet zmagala. Prva »kipa je z zelo bleščečim rezultatom odpravila požrtvovalno ekipo S. Lorenzo, Romana pa je brez težav zmagala v Farri. Moraro je prišel do druge zmage na nasprotnem igrišču v Kaprivi, kar mu j« neverjetno mnogo koristilo pri položaju na lestvici, saj je e 6 točkami točno na polovici. Podgorci so premagali S. Marco, Panzano pa je pred svojimi gledalci prišel do prve zmage, ko je premagal Sagrado. Tudi Villesse, zadnja na lestvici, je, dasiravno a minimalno razliko golov, premagala Hausbrandta in s tem zabeležila prvo zmago v tem prvenstvu. SOVODNJE — LOCN1K J:1 Belomodri iz Sovodenj, ki so v nedeljo na nogometnea-igrišču v Ločniku nastopili » nepopolni postavi in kljub temu zmagali, niso pokazali sve-je najboljše igre. Temu moramo dodati še to, da so S-vodenjci premagali svojega nasprotnika, ker se zagrešili manj napak kot Ločnik, ki jr pri vsakem napadu pokazal, da njegovi napadalci ne znaj* streljati na gol, če pa streljajo tedaj zgrešijo vrata. V glavnem so bilo akcije ene kot druge ekipe uravnovaše ne. Bilo je več napadov bele modrih, kakor tudi domačih igralcev. Za kroniko naj pove mo, da akcije igralcev iz Loč-nika niso dovedle do rezul tata prav zaradi zgoraj navedenih pomanjkljivosti. Poleg tega naj omenimo še to, da je najlepše gole ubranil ravno sovoden.iaki vratar Sfiligoj. Dondovt igralci so nastopili brez Petejena II. in srednjega napadalca Anselmija; zamenjala sta ju Oblak v napadu in Devetak v vodstvu prve linije. Medtem ko je obramba uspešno opravljalr svoj posel ter razbijala nevarne napade črfio-modnh, je na polovici igrišča še vedno šepalo sodelovanje med half linijo in krilci, zaradi čeaar so napadalci čestokrat igrali osamljeni z nevarnimi izpadi proti golu, v katerih »e je Mlati odlikoval Vižintin IH. Sedaj pa še nekaj kronike o poteku tekme. Po dveh le- pih skokih vratarja Šuligoja v prvih minutah je Petejan I. v 24. minuti od daleč streljal na gol; vratar je žogo ^icer ustavil, toda ne zadržal. Prav počasi se j» skotalila v gol. Ker jih je uspeh navdušil, so znova pritisnili na nasprotnikov gol. Devetak je preigral svojega nasprotnika in streljal na gol; vratar je žogo ubranil z nogo, toda srednji napadalec je znova streljal in mu jo poslal za hrbet. Domači igralci so po dveh lepih golih srdito napadli proti koncu prvega polčasa in prešli v vodstvo z desnim krilcem, ki je v paraboli streljal na gol; Šuligoj je bil preveč izven vrat, da bi žogo lahko ubranil. V 16' so gostje zabili gol v protinapadu. S skrajnega desnega konca je Oblak podal Vižintinu III., ki je v voleju neubranljivo streljal. Proti koncu tekme je sodnik izključil Losca, ki je napravil nesmiseln prekršek na škodo Vižintina II. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: SOVODNJE: Šuligoj, Hmeljak, Vižintin II, Fenolja, Podgornik, Petejan I, Plesničar, Oblak, Devetak, Vižintin I. in Vižintin III. LOCNIK: Ourtner, Clinez, Sambo, Bregant, Losco, Vidoz, Stanič, Brotto, Grattoni, Furlan in Jansig. lahko zaprejo zvečer ob uri. Četrtek 24. decembra: vse trgovine lahko zaprejo zvečer ob poljubni uri. Mlekarne in pekarne bodo razdelile mleko in kruh tudi za naslednji dan. Petek 25. decembra: vse trgovine .razen cvetličarn’ kt bodo odprte do 13 ufe, bodo zaprte cel dan.' Sobota 26. decembra: vse trgovine vštevši cvetličarne bodo zaprte cel dan. Mlekarne in pekarne bodo odprte dokler ne razdelijo vsega blaga. Nedelja 27. decembra: v dopoldanski!. urah bodo odprte naslednje trgovine: mesnice do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo do 12. ure, trgovine z živili in cvetličarne do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan. — -*»----- Shod demokratičnih predstavnikov krajevnih ustanov Goriški federacij- Italijanske komunistične partije in italijanske socialistične stranke organizirata danes pokrajinski shod demokratičnih občinricih upravnikov, ki bo v Ljudskem domu v Gradiški s pričetkom ob 19.30 Sestanek so sklicali na podlagi številnih zahtev, da bi vzporedili delavnost na področju občinskih in pokrajinske uprave. Glavni namen sklicanja tega sestanka je proučitev proračunov za prihodnje leto. Demokratični ob-člnAci in pokrajinski predstavniki morajo v diskusiji o proračunih zastopati stališče do avtonomije, reforme finance o krajevnih ustanovah, pravilne davčne politike, javnih del, socialne pomoči itd. Obenem se ne smejo prezreti naloge glede priprav na bližnje upravne volitve. Shodu bo prisostvoval. vsedržavni tajnik Zvez« demokratičnih občin F. Bartollni. Kaj je torej vzrok, da sta neznanca v noči od petka na soboto na tako zverinski način ubila nemočnega starčka, ki je sam živel v skromni hišici? Ne da bi se spuščali v ugibanja, preidimo k stvari in skušajmo na podlagi policij; skih podatkov osvetliti dogodek. Upokojenca so zadnjikrat videli v javnosti v petek zvečer. Od tistega dneva ga sploh niso več videvali. Mlekar, ki mu je nosil mleko v hišo v Ul. Terza Armata, ki je kakih 30 metrov potisnjena vstran od glavne ceste Tržič -Gorica, je že v soboto zjutraj opazil, da mu starček ni postavil posode. Isto se je na njegovo veliko začudenje ponovilo tudi v nedeljo. Vse to se mu je zazdelo sumljivo in je o tem obvestil sorodnico njegove druge pokojne žene, ki je stanovala v INA hišah nasproti železniške postaje v Foljanu. Zena je šla k orožnikom in jim povedala, kaj ji je rekel mlekar. Skupno z njimt se je odpravil* na upokojencev dom. Zadnja vrata so bila priprta; ko so jih odprli se zagledali na tleh v kuhinji umorjenega u-pokojenca, ki je bil ves v krvi. Oblečeno je imel srajco, hlače in nogavice ter eno copato, druga je bila nedaleč vstran. Na glavi so mu ugotovili več globokih in velikih ran, prav tako tudi na roki. Vsi zidovi naokoli so bili krvavi; v kuhinji, na hodniku in celo na zunanji strani hiše. Kakor si predstavlja policija, se je moral dogodek izprsiti ponoči, k temu prepričanju jih navaja dejstvo, da je bilo okrvavljeno stikalo za luč. Neznanci so se gotovo prikradli v hišo, ko je starček spal. Verjetno so ga zbudili in mu dovolili, da se je za silo oblekel. Kaj so imeli med seboj, kaj so zahtevali od njega. če jim po zadnjih ugotovitvah nj šlo za denar, vse to ne bo pojasnjeno, dokler Storilcev ne bodo izsledili. Eno je gotovo, da so starčka z nekim trdim predmetom dvakrat udarili po glavi in da so ga zaklali z zarjavelim nožem, ki so ga pustili na kraju zlo-žina. Po dogodku so se neopazno oddaljili skozi zadnja vrata in izginili čez polja, ki se raztezajo za hišo. Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Stalingrad», J. Hausen, V. Borgert. VERDI. 17,15: «Male žene*, J. Alison, E. Taylor, v barvah. VITTORIA. 17.15: «Arzenik in stare čipke*, G. Grant, D. Lane. CENTRALE. 17.15: «Tap Roots (Hrast gigantov)*, V. Heflin, S. Hayward, v barvah. MODERNO. 17.00: «Pristaniško podzemlje*. —«»—— Avto se je vžgal Včeraj ob 15.40 so poklicali gasilce v XJ1. S. Giovanni, ker se je vnel avtomobil fiat 600, laet Severina Galasa/ V desetih minutah so gasilci ogenj pogasili. Skoda je majhna. »"MmimmiiHMHIMItlllllMllllMiMftillimimiiiiiiiiMiiiMilliiiiiMmiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, Zgdfijfi razprava pred počitnicami Oprostitev bivšega tržiške bančne podružnice Obtožili io ga, da je ipremenil pogoje, pod katerimi je bila menica izdana, in da je spremenil datum nekega čeka ČESTITKA V družini Marije in Izidorja Lebana se je v soboto popoldne rodil krepak deček. Ob tem srečnem dogodku zakoncema čestita družina Kuzmin Sovodnje, 22. 12. 1959 Silvestrovanje v Gorici leta 1959 Na zadnjem zasedanju, ki ga je imelo pred prazniki goriško okrožno sodišče, *e je vršila razprava proti 49-letnemu Brunu Bragagniju, bivšemu ravnatelju tržiške podružnice »Banca popolare Giuliana*. Virgilio Macorin iz Ronk je podpisal menico za 300.000 lir, in jo je izročil banki kot garancijo za kritje nekega dolga, ki ga je imel pri banki Quinto Barbanera iz Fo-ligna. Ravnatelj banke je bil obtožen, da je spremenil pogoje, pod katerimi je bila menica izdana, in da je poleg tega izročil menico trgovcu Antonu Lauriju Omenjeni Macorin je s tem seveda utrpel nemajhno škodo. Druga točka obtožnice pa je očitala bivšemu ravnatelju Bra-gagni, da je spremenil datum na nekem čeku za 291.000 lir, ki ga je izdal Barbanera. Barbanera je zaradi tega seveda smatral, da je bil oškodovan in je zato tožil bivšega ravnatelja banke. Med razpravo pa so priče Jasno dokazale, da je Barbanera obljubil Lauriju menico, še preden je ta bila izročena banki, in za- radi tega je bilo popolnoma logično, da je banka izročila Laurija menico. Prav tako so priče dokazale, da je bil ček dan prvič v protest dne 29. avgusta 1955, ne da bi ravnatelj Bragagna kaj vedel o vsej zadevi. Poieg tega je bil datum na čeku napisan samo s svinčnikom. Barbanera je takoj obljubil, da bo ček izplačal, ker pa tega ni izvršil, je banka počakala do 10. oktobra 1955 in šele takrat je dejansko protestirala o-menjeni ček. Zaradi vseh teh neovrgljivih dokazov je Barbanera umaknil svojo tožbo. V zagovoru sL odvetnika Cattarini iz Tržiča in Anto-nini iz Trsta, ki sta branila Bragagnija, dokazala dobro vero in vseskozi pošteno in logično delovanje bivšega ravnatelja tržiške bančne podružnice. Sodišče je zaradi tega Bragagnijo oprostilo z uteme-litvijo, da ni zakrivil dejanj, ki mu jih je obtožnica očitala. Sodišču je predsedoval dr. Vizzini, sodnika dr. Fabiani in dr. Gelcich, javni tožilec dr, Moncuso, zapisnikar Omeri. Zaključna proslava 40. obletnice KPJ v Kopru posvečena P. Tomažiču in primorskim borcem Na proslavi so bili prisotni predstavniki oblasti, političnih in množičnih organizacij, narodnega heroja Pinka Tomažiča in skupina nekdanjih «gostov» koprske jetnišnice iz Trsta Zaključne proslave 40. obletnice KPJ, ki je bila posvečena spominu narodnega heroja Pinka Tomažiča in primorskim borcem za svobodo, ki so trpeli v koprskih zaporih, se je v nedeljo dopoldne udeležila vsa mlada koprska generacija skupno z nekdanji, mi jetniki in člani raznih delovnih kolektivov. Proslave, ki je bila pred poslopjem nove osnovne šole na Belvederu, na kraju nekdanjih zaporov, so se udeležili tudi predstavniki okrajnega ljudskega odbora, sekretar koprskega o-krajnega odbora ZKJ, mati Pinka Tomažiča in skupina nekdanjih »gostev* koprske jetnišnice iz Trsta. O pomenu proslave, o borbi primorskega ljudstva proti fašizmu in o življenju ,te^ vodilni vlogi pinka Tomažičaje zbrani množici govoril predsednik koprskega okrajnega ljudskega odbora tov.., Albin Dujc, ki je med drugim dejal: «Brez dvoma je izbira kraja za to pomembno prireditev primerna zaradi povezave spomina na predvojno in medvojno revolucionarno gibanje na Primorskem s spominom na zloglasne koprske zapore, ki so jih posebno med osvobodilnim bojem bridko občutili ne samo primorski komunisti in napredni rodoljubi, temveč tudi komunisti in borci iz zasedene Slovenije, Hrvatskega Primorja, Dalmacije in Crne gore. Prav tako pa je primerna povezava 40. obletnice KPJ' z 18. obletnico velike žrtve 'vodilnega revolucionarja Sloven. skega Primorja Pinka Tomažiča*. Ko je govornik opisal delovanje Pinka Tomažiča je dejal; »Tedaj, ko je italijanski fašizem v notranjosti države pogazil vsakršen odpor, ko je Pogled na množico bil delavski razred v Italiji do kraja izkoriščan in ponižan, Pinko Tomažič svojega političnega obzorja ni zoževal samo na Primorsko, temveč je bil vnet pobornik povezave vseh primorskih antifašistov in italijanskega proletariata v skupni borbi proti fašističnim Tov, Albin Dujc odkril spominsko ploščo izkoriščevalcem. Tomažičeve ideje o potrebi skupne fronte slovenskih in i-talijanskih antifašistov, ideje skupne borbe proti fašistični diktaturi, so postale pozneje osnovne smernice vse naše narodnoosvobodilne borbe na Primorskem*. Ko je omenil aretacijo Pinka Tomažiča in tovarišev leta 1940, je tov. Dujc poudaril: «Nad 500 ljudi iz vseh krajev Slovenskega Primorja je bilo na ta način v istem obdobju kot Tomažič aretiranih. Toda kljub aretaciji vodilnih primorskih komunistov, je bilo po njihovih intenzivnih triletnih množičnih pripravah primorsko ljudstvo na oborožen odpor v primeru fašističnega napada na Jugoslavijo te tako pripravljeno, da je na. slednjim partijskim kadrom, ^ jih je nato poslala KPS n Primorsko, delo za z'3'ra?(. vseh poštenih ljudi v osvo dilno fronto slovenskega nar da zelo olajšano*. Po svojem govoru j® Dujc odkril spominsko P*° . na zidu šolskega Pos*opja,w jo izročil v varstvo organizaciji te sole. ne:> vklesano v ploščo iz kras ^ marmorja, je napisal Pisa « Ciril Kosmač, ki je b1!. zaprt v koprski jetnišnici. Na tem mestu so se osvoboditve 1945 dvignit ^ ki zidovi koprske iece• njenih celicah je moralo liko borcev za svobodo P trpeti strahotne muke »n di smrt, da zdaj ti, svoboden, v domovini * | bodnih, lahko tod mirl'1 greš. Spomni se njih up nega duha in človečen** misli, ki sta rušila joče varuj svoje domovine J svojega ljudstva prosto P (Vzidano v jubilejnem 40. obletnice ustanovi KPJ, decembra 1959). ^ I Nato so razvili Prap0a(.ija ga je mladinska organ'iaril3 podjetja «Slavnik» 9° n0. pionirskemu odredu, ki sil ime narodnega heroj8 ^ ka Tomažiča. Delegacij8^ prske osnovne šole je 0 jj#, jemu prapora izrazila ^ naj bi se odslej koprska ^ letna šola tudi imenova a. narodnem heroju pinku sp0’ lted, Sledil je kulturni -• eV, ' 'ova1’?! ski zbor koprskega učit* _ pri katerem so sodelova 1 gja t Mirana ’ pod vodstvom prot. \i Hasla ter godba «Svob°a Izole. ..........11 Občni zbor Društva sloventkih srednješolcev Sklepi za okrepit^ društvenega delovanj0 Izvolitev novega predsednika, tajni* ka, odbora in nadzornega odbora V nedeljo dopoldne je bil redni letni občni zbor Društva slovenskih srednješolcev. Občni zbor je bil dobro pripravljen in se je na njem vnela živahna razprava o številnih zanimivih vprašanjih, tako da je škoda, da je na njega prišlo tako malo članov. Prav ta pojav mlačnosti in nezanimanja pa so poudarili številni člani, saj obstajajo sicer maloštevilni toda aktivni člani. Toda med njimi in ostalimi številnimi srednješolci pa ni prave povezave. O splošnem mladinskem itmmimitiiMiiiiiimiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimmiiiiititimiiiiiiimimiiiiiimimiiiiimiiiiiiitii Včeraj popoldne v Kopru Zadnja pot tov. Stojana Smerkolja Veličasten pogreb je pričal, kako priljubljen je bil Stojan med prebivalstvom Slovenska zemlja je danes sprejela v svoje naročje svojega zvestega sina. borca, graditelja, in dobrega očeta, sodnika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Stojana Smerkolja. Težko je presunila v soboto vest vse Koprčane, Tržačane in ostale Primoroe, da se je pri izvrševanju svoje dolžnosti smrtno ponesrečil. Njegovo življenje je bilo ena sama pot zvestega sina slovenskega naroda v borbi za delo, tako od tistega dne ko se. je po internaciji v Gonarsu podal v partizane in tam s puško v roki v raznih vojaških funkcijah v sestavi IX. Korpusa in na drugih odgovorih položajih dal svoj delež za osvoboditev domovine in Primorske in se po končani vojni ves predal delu najprej v Trstu in nafo le v •iiiiiMtiimiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiMiimiiaMiMN DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba- nese, Ul. Rossini št. 1, bel. 24-43. «»--------------------- TEMPERATURA VCEHAJ Najvišja temperatura 5,8 stopinje ob 15.30, najniija 1,8 sto. pinje pod ničlo ob 3, zjutraj. Vlage 95 odstotkov. Včeraj do 16.30 je padlo 6 mm dežja, Kopru. Stevilml venci, ki so danes krasili njegovo zadnje prebivališče pričajo, kako priljubljen je bil Stojan med nami. Od pokojnika, ki je ležal danes v dvorani gledališča v Kopru so se poslovili številni znanci, prijatelji, sodelavci in soborci, vsako oko je zasolzeno odšlo od njega, ki je bil med nami vedno dober, nasmejan in pripravljen vedno pomagati. V poslovilnih besedah predsedni- ka okrožnega gospodarskega sodišča sta dr. Svetozar Pu-lič in tajnik okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Albert Jakopič Kaj-timir pred gledališčem, od koder je šel sprevod, in pri odprtem grobu poudarila vse zasluge pokojnika pri graditvi domovine in njegove borbe za osvoboditev. Številne organizacije, katerih član je bil, so z njim zgubile zvestega tovariša, družina pa nadvse dobrega očeta. •MiiliMMiitMaiMiiiiiiiMiiiiiiiiiimHiiiiiimnimmiiHiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiifaiiiiiiiiiiiii Včeraj na trgommki zbornici Italijansko - avstrijski razgovori o vprašanjih tranzitnega prometa Včeraj so se v Trstu sestali avstrijski in italijanski predstavniki in so razpravljali o številnih vprašanjih zvezanih z izvajanjem mednarodnih gospodarskih sporazumov, ki vplivajo na trgovinsko izmenjavo in tranzitni promet med Italijo in Avstrijo. Avstrijsko delegacijo je vodil predstavnik zvezne avstrijske trgovinske zbornice dr. Holer, italijansko delegacijo pa predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidasii. Do tega sestanka je prišlo v Trstu, ker je zveza italijanskih trgovinskih zbornic pooblastila tržaško trgovinsko zbornico, da se pogaja z Avstrijci. Razpravljali to o posledicah na italijansko-avstrijsko trgovinsko izmenjavo in na tranzitni promet, do katerih je prišlo zaradi znižanja carinskih postavk med šestimi državami, ki sodelujejo v Skupnem evropskem tržišču in o posledicah nekaterih določil glede železniških tarif. Govorili so tudi o nadaljnjih posledicah, do katerih bo prišlo zaradi novega znižanja carinskih pristojbin. Končno so tudi govorili o posledicah, ki jih bo imelo področje svobodne izmenjave, v katerem bo sodelovala tudi Avstrija, ki ni vključena v SET, Včeraj popoldne je člane o-beh delegacij sprejel avstrijski konzul v Trstu. Obvestilo zveze partizanov Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je v teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva »bivšega partizana-borca* in «domoljuba» za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v organizacijah osvobodilnega gibanja. 'e iv vprašanju pa je °'5^irP ta,T •OCllU voril v svojem P°r0 drus' itv» skoletni predsednik Kokoravec, ki je me "piiadj poudaril, da si m°ra Jo si da r rod sam prizadevati, ^ oblikuje svojo podpbo, .j jp vije svoje ustvarjalne n najde svojo vlogo v d avd’ » n«*r Ig ’ fsriM dolžna pomagati, Ppojgati lP ga zanj ne more starejša generacija, "'^jova1 izkušnje ter tako kr lajšati pot. Nato je ^čn0^ nik analiziral pojave £ Ki sti in orisal številne e g tef tarejo slovensko m p0'0* v tej zvezi tudi orne žaj na šolah. je »- V tajniškem p°ročil^el[jeg8 lo navedeno delo pr.:ia r3* leta in je iz tega PoT°eJlo Pr^ vidno, da je bilo Prl^eJ anj, f cejšnje število Pr „;h vece* letov in zlasti zabllVjeiaVn0.S. rov, da pa je vsa ta -tev.l pritegnila zelo majnn mladincev in mladin • ^ V diskusiji so se :dse' :d- dr” čla«' jjjis* tva predvsem Poincntia se ^ d.Mlt.m utrdi**! D discip j zvt» vitvi poverjenikov posamezno solo m po)eg t«, rede. ‘ ,c ti* dela J nsfc° bodo društvo utrdil1' .j^a vede notranja disC_j , vzpostavi povezava .,a0stv° ljemm odborom in us*an,a _ ... —,Ai o * kov za vse raz organizacijskega ba okrepiti vsestra prir1, tveno dejavnost, b0do p ne prostore, kjer se nješolci lahko ® „or»Šanl šiti vrsto drug1!1 p t0 i Na volitvah je . n0vi ^ zbor izvolil nasloni* bor društva; preda« Rupel, tajnik: Otoy Čič, blagajnik - jr y člani; Dragica Lipovec, Mano J namarija ^etr „hiet» ^ Bandi, Franc Vec Ferfolia' sr Bucik in Lidija ^ „jli J nadzorni odbor P 0f, -jji glasno izvoljen1- je*> Tavčar, prof.. a.nrravčaf' rio Ban in Silv’3 Kirn ta na OpčiK‘1 ULICA CA RSI^. vesel 1® j Da, gospod Juitc na predvaja danes 22. t.m. z začetkom ob !•- uri »DEKLICA IZ LIIRD^ Igrajo: WILLIAM EYSTE in VINCENTE PRIMORSKI DNEVNIK So narodi, ki žive daleč od svetovne pozornice " jn o katerih s Hi im o samo tedaj, kadar jih zadene nesreča aji kak drug izjemen dogodek. To je na primer tudi s skoraj štirinajstimi milijoni Kolumbijcev. O njihovi deželi je daljni beli evet v zadnjih letih zvedel samo nekaj stvari: da je bila Kolumbija edina južnoameriška dežela, katere takratna skrajno konservativna vlada je poslala čete na Korejo; ali da je ob veliki eksploziji municije leta 1966 bilo ubitih dvatisoč meščanov mesta Calle; v nepolnih desetih letih izgubilo življenje v notranjih bojih, ki jih je izzval teror konservativcev. In na koncu — to j« bila izjemoma dobra vest — da ja pred dvema letoma in pol padla vojaška diktatura Rohasa Pinille in da je Kolumbija s tem dodala svoje ime precej dolgemu spisku dežel Latinske Amerike, ki kusij med politiki in novinarji je bila namera obeh vladajočih strank, da bi novi sistem poglobili in tudi časovno podaljšali. Ker predsedniškega mesta ni moč deliti 50: 50, so se prvaki obeh Strank odločili, d* bodo spremenili ustavo tako, da se bosta na predsedniškem mestu vrstila izmenama predstavnika obeh strank, Sedanjega, liberalnega predsednika Alberta Llerasa Camargua bo v prihodnjih jitirih letih nasledil konservativni predsednik, za njim liberalni in nato spet konservativec. Na ta način se je razdelitev oblasti podoljšala od dvanajst na šestnajst let. Sprememba u-stave je že pripravljena in senatorji so jo ob drugem či-tanju že izglasovali. Toda okrog te ustavne spremembe se je vendarle razvila razprava. Vsi se strinjajo v tem, da je razdelitev oblasti na temelju 50 : 50 pri- \AU VENEZUOA * JOT F PANAMA .tlita KOLUMBU EKVAD Y BRAZILIJA Sj se v zadnjem času rešile tiranskega režima. Kratek obisk v Kolumbiji nam omogoča, da tej strnje-ni in nepopolni kroniki dodamo nove podatke, zbrane Po bežnem pogledu na njen Sedanji, zelo originalen poli-. t'čni sistem, ki je edinstven v Južni Ameriki. To, kar so Američani in Angleži pod pritiskom razmer uvedli pri sebi — izključno oblast dveh strank — to Kolumbijci uzakonili z u-stavo za dalj časa. V Kon-Sresu, v vladi in v nižjih Zakonodajnih in izvršnih orkanih lahko sodelujeta samo obe vodilni stranki, liberalna ‘h konservativna, ki si delita Položaje na osnovi pol in pol. Sest ministrov sedanje vlade so liberalci, šest pa konservativci, čeprav so na zad-njih parlamentarnih volitvah znarca lani dobili liberalci 1>587.000 glasov, konservativci Pa znatno manj — 1,261.000. ,be stranki imata enako Steblo poslancev in senatorje. Kolumbijci so se odločili za *a sistem pred dvema letoma * skrajnem naporu, da predejo krvavi boj med tradicionalno sovražnimi konservativci in liberalci, boj, ki je Zabil deželo v črnino. De-Ctmbra 1957 je bil plebiscit, na katerem se je ogromna ^ačina — več kot štiri mili-k>ne prebivalcev — izrazilo *a ta sistem in samo okoli 1 sto l'sod proti njemu. Do-“čeno )e bilo, da si bosta lranki dvanajst let po klju-u 30 : 5o delili oblast, da bi dežela oddahnila od notra-h bojev in zacelila rane. Glavna tema nedavnih dis- resla deželi pomiritev, ne strinjajo pa se s tem, da bi se ta sistem podaljšal in poglobil do skrajnosti. Proti rotacijski menjavi predsednika republike so se izrazili predvsem levi liberalci. Le-ti menijo, da so obdobje politične rekonvalescente Kolumbije s tem podaljšali v nedogled in da »prejema narod demokracijo le po kapljicah*. Skupi-nB levih liberalov, ki jo vodi Alfonso Lopez Mickelson na primer opozarja, da je iz racionalne fronte liberalcev in konservativcev izključena vsa kolumbijska levica — ne samo komunisti, katerih organizacije so prepovedane, marveč tudi socialisti in levi liberali ,kot najbolj dosledni demokrati. Po mnenju levih liberalov se formula nacionalnega pomirjenja r.a temelju 50 : 50 spreminja v monopolistično oblast zmerne desnice cbeh vladajočih strank. Glasilo levih liberalov »Calle* piše, da pomiritev na taki osnovi ne more biti trajna in da je pomiritev lahko stvarna le, če dobi nacionalna fronta ljudske temelje in če bodo začeli odločno reševati gospodarske probleme in popravljati socialne krivice. Ti problemi pa v Kolumbiji zares niso majhni. Za Kolumbiji bi lahko rekli, da se v njej šele poraja občutek nacionalnosti. Dve tretjini dežele, na vzhodu, pokrivajo tropske ravnice s pragozdom. Tu skoraj ni življenja. Na preostali tretjini dežele, na zahodu, živi skoraj sto odstotkov vseh Kolumbijcev. Toda v ta del de- žele so se zarezali trije visoki gorski hrbti Andov — promet je težaven, železnic in' cest je zelo malo. Razdeljenost dežele povečuje tudi različnost prebivalstva. Okrog deset odstotkov prebivalcev so čistokrvni potomci Ev-ropcev; prav toliko je čistokrvnih Indijancev. Okrog 30 odst. je črncev in mulatov. Ostala polovica prebivalcev pa so najrazličnejši mešanci. Koalicijska vlada nacionalne fropte je po terorji) konservativcev in za tem po dik-‘; tatorski oblasti generala Pinille podedovala težaven gospodarski položaj, ki ga je v kratkem času uspela vsaj db dcločene meje sanirati. Toda levi liberali opozarjajo, da so načrti za gospodarski razvoj dežele preveč skromni in pravijo, da sedanja vlada zmerne desnice ni naklonjen« prepotrebnim socialnim spremembam. Vladin načrt . delne agrarne reforme namreč že precej časa čaka na odobritev Kongresa. V tej zvezi je bilo v Kolumbiji zadnji čas večkrat slišati zahteve po temeljitem in hitrejšem reševanju problemov dežele. Mladina liberalne stranke je na svojem kongresu v Bogoti izdelala svojo gospodarsko platformo; zahtevali so razlastitev vseh veleposestev, ki imajo več kot 20 ha najboljše zemlje, progresivno obdavčitev delniških družb, sistematično, industrializacijo dežele in zaščito njenega gospodarstva pred »imperializmom, ki prodira preko izkoriščanja rudnega bogastva, posojil s hudimi pogoji in industrializacije s tujim kapitalom in tujimi tehniki* v deželo. V Kolumbiji je namreč proizvodnja številnih rud, e-lektrlčne energije in petroleja v veHki meri v rokah a-meriškega kapitala. Kmalu za kongresom liberalne mladine je sklicala svoj kongres tudi Zveza študentov Kolumbije. To je enotna organizacija, ki vključuje v svoje okvire vse demokratične struje prav do skrajne levice. Na dnevnem redu kongresa so bili med ostalimi problemi tudi: agrarna reforma zaščita naravnih bogastev dežele, krepitev demokratičnih ustanov, sprememba delavske zakonodaje, izboljšanje življenjske ravni množic in krepitev enotnosti med delavci in študenti. V celoti govorjeno kolumbijska levica še ni -dosegla velike politične teže nffl e--r.otnosti, Toda vnašanje zgo-Taj naštetih problemov na dnevni red pomeni, da 'skuša če ti levica obnovljeni kolumbijski demokraciji večjega impulza v njenih pryih negotovih korakih. Chessman bo usmrčen 19. februarja LOS ANGELES, 21. — Danes je bil že osmič določen datum usmrtitve Caryla Chess-mana, in sicer to pot 19. februarja 1960 v plinski celici zapora St. Quintin. Zadevni ukaz je podpisal sodnik Herbert V. Walker, potem ko Je pred nekaj dnevi vrhovno sodišče zavrnilo zadnji priziv Chessmana. Townscnd se je poročil BRUSELJ, 21. — Peter Totvnsend se je danes poročil z 21-letno Marie-Luce Jama-gne. Za poroko je vedelo le nekaj najožjih prijateljev o-beh družin; večinoma se je mislilo, da bo poroka v začetku prihodnjega leta. Tudi časnikarji niso nič vedeli o poroki. Perzijski šah zopet poročen TEHERAN, 21. — V Marmorni palači v Teheranu sta se danes poročila perzijski šah ter Farah Diba. Kratek poročni obred je bil v eni izmed pred. sob bajne (dvorane ogledali v Marmorni palači. Uro prej sta šli šahovi sestri Sams in Ašrat po nevesto v hišo njenega stri-ca. V Marmorni palači so jo sprejeli šahovi bratje, v (dvorani ogledali pa se ji je poklonil ministrski predsednik in Člani vlade. V spremstvu je potem prišla v dvorano, kjer Jo Je že čakal šah za poročni obred, ki ga je opravil dr. Hasan Emani, eden izmed glavnih osebnosti muslimanskega verskega sveta. Kakih tisoč gostov, ki so bili zbrani v (dvorani ogledala je zaploskalo, ko je Farah Diba po tretjem vprašanju (Ali si pripravljena biti žena njegovega veličanstva?! odgovorila: (Da.i (Po muslimanskem obredu nevesta ne sme pokazati, da ni se ji mudilo za moža, in odgovori šele na tretje vprašanje.) Sah in nova cesarica sta podpisala dve poročni pogodbi, ki že obenem določata, koliko bo dobila cesarica, če bi se ločila. (To se bo zgodilo, če ne bo moških potomcev.) Vsota, ki je za ta primer določena, znaša baje okrog 44 milijonov lir na leto. Farah Diba sredi fotografov v palači kraljice matere Obadva pilota ubita pri poskusnem poletu Nesreča se je zgodila na letališču Ciampino, letalo pa je bilo štirimotorni «Viscount» RIM, 21. — Davi je na letališču. Ciampino pri, Rimu prišlo do letalske nesreče. Letalo vrste «Viscount» italijanske letalske družbe Alitali* je ob 7. uri odletelo z letališča v Ciampinu na poizkusni polet. Okoli 8. ure pa sta pilota, ki sta bila na letalu ugasnila dva motor j &, in začela manevre za prisilni pristanek. Doslej sicer še ni znano, zakaj je do tega prišlo, toda štirimotornp potniško letalo je sunkoma pristalo izven vzletišča v bližini vojaškega dela letališča, kjer se je nato polomilo. Zaradi močnega sunka pri pristanku se je letalo dobesedno razletelo, kajti odleteli sta obe krili kot se je tudi del trupa ločil od ostalega. Na srečo ni letalo pri prisilnem pristanku trčilo drugih letal, ki so parkirala pred vojaškimi hangarji. Prav tako so se tudi ljudje, ki so po naključju bili tu, pravočasno umaknili, da ni bilo žrtev. Nesreča pa je vendar terjala dva mrtva. Ko so namreč karabinjerji, policija in gasilci prihiteli do letala, so iz njega potegnili oba pilota že mrtva. Gre za 41-letnega pilota Fiora-vanteja Ruffinatta, očeta dveh otrok, in pilota vajenca Franca Pacchiottija. Policijske oblasti so začele preiskavo, da bi ugotovile vzrok nesreče. # * # MILAN, 21. — V zadnjih štirih dneh je s 77 posebnimi vlaki prispelo 80.000 izseljencev, ki so se odpeljali v razne kraje k svojim družinam. To so delavci, ilei se ob teh dneh vračajo v Italijo, da bi božič preživeli v krogu svojih lllllllltlllllltlllllllllimilllHIIIHHMIHIIINHIIImillllllllllHIlllHlllltlllinillllllllllltlllllllllllllllllliUlllltllllHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllltlllllllll Streli na ribiški ladji sredi morja Poveljnik^ ladje ubil motorist Ko je druga posadka počivala, je motorist na krovu ustrelil poveljnika, nato pa še samega sebe hudo ranil - Ranjenca je helikopter prepeljal z ladje v bolnišnico BARI, 21. — Do nenavadnega dogodka je prišlo danes na ribiški ladji »Daniele IIi, Ko se j* ladja vrnila v pristanišče Molfetto, jo je tam čakala velika množica, poaadko pa so takoj prevzeli karabinjerji. Približno je bilo mogoče rekonstruirati dogodek takole: Posadka je po nočnem ribolovu spala. Poveljnik je bil pri krmilu, medtem ko je delal motorist pod palubo pri strojih. Ker nekaj ni bilo v redu, se je poveljnik na motorista jezil. To je bil bržkone zadnji povod, da je motorist prišel na krov in začel streljati v poveljnika, ne da bi niti potegnil pištolo iz žepa. Takoj nato je pištolo obrnil *e proti sebi. Poveljnik je bil kmalu mrtev, medtem ko so za motorista poklicali zdravniško pomoč s kopnega. Ranjenca je prenesel z ladje v bolnišnico helikopter. Po operaciji se je stanje nevarno ranjenega motorista izboljšalo, vendar še ni izven nevarnosti. Odnosi med poveljnikom ladje in motoristom že dlje časa niso bili nič kaj prijazni. Motorist, ki sicer ni bil prav vesten delavec, je bil upnik poveljnika. Smrt v kopalnici MILAN, 21. — Šestnajstletna Anna Dell’Enia se je hotela okopati in je zato odšla v kopalnico. Ostali člani družine so jo nekaj časa čakali pri mizi, ki je bila pripravljena za večerjo. Ko pa dekleta dlje časa ni bilo iz kopalnice, je h kopalnici stopila mati in po- trkala na vrata. Ker se dekle ni oglasilo, so domači vrgli vrata iz tečajev in našli dekle umirajočo ob kopalni kadi. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico, toda že med potjo je dekle umrlo. Zdržs-niki niso vedeli povedati, kaj je bil vzrok smrti. Ponuja se za talca v zaporu LONDON, 21. — Egiptovski dopisnik angleškega časopisa «Daily Sketch* Peter Stevvart je prosil predsednika Naserja, naj mu dovoli, da bi božične praznike prebil v zaporu In da bi namesto njega mogel njegov sodržavljan James Zarb prebiti božične praznike doma. Dopisnik «Daily Sketcha* bi tako ostal v egiptovskem zaporu le nekaj dni kot talec, da bi njegovemu tovarišu Jamesu Zarbu ne bilo treba prebiti že tretji božič daleč od doma. James Zarb je bil namreč konec avgusta 1956 skupno s štirimi Angleži obsojen na deset let zapora zaradi vohunstva. Dvema deklicama je zagorela obleka RIM, 21, — Le v nekaj urah je prišlo v Rimu do dveh žalostnih dogodkov. Sedemletno deklico Antonietto di Cesare je stara mama komaj rešila. Deklica je davi hotela prižga- ti peč in v tem se ji je vnela obleka. Deklica je začela klicati na pomoč. Prihitela je stara mama, ki jo je ovila z odejo in s tem pogasila plamen. Nato je deklico še polila z vodo. Hudo, ožgano Antonietto so nato odpeljali v bolnišnico S. Spirito. Do podobne nesreče je prišlo pri drugi družini v Rimu. Štiriletna Carmela Spada se je preveč približala posodi, v kateri je bila žerjavica, kar je služilo za nekakšno peč. In v tem se je vnela njena obleka. Deklica je takoj klicala na pomoč. Prihitela je mati, ki je deklico ovila v odej«.in pogasila plamenr Deklico so takoj odpeljali v bolnišnico S. Gio-vanni, kjer jo zdravijo zaradi močnih opeklin po vsem telesu. družin; največ jih je prišlo iz Francije, Belgije in- Švice. «Letalski spopad» (Nadaljevanje s 3. strani) ske letalske družbe KLM. Američani se v tej konkurenčni borbi proti francoskemu lovcu »Mirage-lII* poslužujejo tudi milejšega argumenta. Amerika naj bi Nizozemski in Belgiji dobavljala letala v kosih, tako da bi jih sestavljali domači ljudje. S tem bi se za daljšo dobo zaposlila domača visoko strokovna delovna sila, kar v tem primeru ne pomeni malo. Ob tem pa se stvar še ni končala. Besedo je povzela še francoska diplomacija. Francoski zunanji minister Couve de Murville je morehitnim kupcem predložil 'še vrsto olajšav v odplačevanju kupljenih lovcev. Predvsem je znižal že i-tak nizko ceno letala za nadaljnjih 180 milijonov frankov, kar pomeni, da bi »Mi-rage-III* stal komaj 820 milijonov frankov. Nadalje bi francoska podjetja dobavljala kupcem prav tako letala v kosih, tako da bi 90 odstotkov montaže opravili sami Belgijci, oziroma Nizozemci. V tej ostn borbi je torej Francija šla po poti Amerike in zdi se, kot bi se med Ameriko in Francijo šli navadne branjar-je. Za sedaj je še vse «v zraku*. Sklep bo padel šele v prihodnjem januarju, diplomacija pa bo medtem opravila svoje. Razumljivo je, da se francosko javno mnenje po francoskem tisku, odločno postavlja na stran lastnih interesov. Pariški list «Paris-Jour» je glede tega zelo odkritosrčen; «Evropsko sodelovanje ne sme biti prazna beseda. «Mi-rage-III* ustreza potrebam Evrope. Ce je povrh tega še v marsičem boljši od »F-105*, zasluži, da ga izberejo!* Vse to bi bilo lepo. Toda a-meriški podtajnik Dillon je bil na potovanju po Evropi. Obiskal je London, Benn, Pariz... In povsod se je govorilo, naj bi «evropski zavezniki* i-meli do ZDA «nekoliko več razumevanja*, posebno naj bi imeli več razumevanja do potreb ameriškkgh Izvoza. Kdo ve, če ne'- bb Dillttn tudi svoj « F-1051* vključil mčd tiste artikle ameriškega izvoza, do katerih bi morali evropski zavezniki ■ imeti «nekoliko več razumevanja*. HiimimmiinuiiiiiiiitniiiiiiiMiiiiiiiiimiiiinmniiiiiiiniiiMiMtiiiiiiiiNmiiimiiiitiiiiiimiiniMiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiHtiiniiimiMiiii Na totocalciu kar celih 1 73 Sreča si to pot ni izbrala najbolj primerne «žrtve», saj so milijoni prišli v roke premožnega možakarja brez otrok MANTOVA, 21. — To nede-ljo je bil pri nogometnih stavah le eden srečen, trinajst-kar, zato je bila njegova sreča toliko večja, saj je s tri-najstko zadel kar 173,5 milijona lir. Sreča se je nasmehnila Carlu Radaelliju, ki ni siromašen, saj je solastnik večjega podjetja. Carlo Radaelli živi v Ostigli, star je 49 let, poročen, toda brez otrok. Ko so mu povedali, da je zadel tri-najstico in da bo dobil 173 milijonov, ga to niti ni kdo ve kako razburilo ali navdušilo, pač pa se je celo razjezil nad novinarji in fotoreporterji, ki so ga začeli nadlegovati z vprašanji. Staknili so ga v ba- ru Castelli v Ostigli, torej vprav tam, kjer je igral srečni stavni listek. Vest o tolikšni zmagi se je v Ostigli naglo razširila, zato je bil bar, v katerem je Caflo Radaelli igral, takoj poln. Med radovedno množico pa je srečni dobitnik mirno stal in nekaj časa odgovarjal na vprašanja radovednežev. Nato se je razburil in fotoreporterjem zagrozil, da jim bo razbil fotoaparate. Potem je iz lokala izginil. Kolikor pa srečni dobitnik ni hotel povedati novinarjem, je zaupal kakemu svojemu prijatelju, ki mu je rekel, da namerava nadaljevati doseda- nje življenje, to se pravi delati v svojem podjetju in pogosteje hoditi na ribolov, ki je njegova posebna strast. Tudi v bodoče bo igral. Skratka, nadaljeval bo tako, kot je delal doslej. Doslej je Radaelh vsako soboto igral 3 do 4 00J lir in tudi tokrat je igral .skrčeni sistem*. Carlo Radaelli je napravil tudi eno dvanajstioo. vendar mu tega na sedežu To-tocalcia v Veroni nišo potrdili. Nekaj denarja namerava dati v dobrodelne namene, gmotno pa bo podprl tudi krajevno nogometno društvo, katerega predsednik je bil pred časom. Kar se ostalega tiče pa pravi—r «je moja stvar*. Nagrade za enodejanke na Ca’ Foscari Univerzitetno gledališče na Ca’ Foscari je raz-pisalo «V. nagrado Ca' Foscari* Z« avantgardne enodejanke. Natečaja se lahko udeleže univerzitetni ter bivši univerzi-teni študentje, ki imajo manj kot 36 let. De-, la morajo biti poslana do 31. marca 1960. Nagrade so sledeče: prva tri del* se bodo uprizorila, obenem pa dobi prvo 100.000 lir, drugo 60.000 in tretje 40,000 lir nagrade. Tenorist Corelii komtur republike Tenorist Franco Co-relli je bil odlikovan s tem, da je postal komtur italijanske republike. Včeraj je predsednik republike podpisal zadevni akt. Corelliju bodo podelili odlikovanje danes v Bologni, kjer prav sedaj nastopa v tamkajšnjem opernem gledališču. Odlikovanje mu bo podelil osebno podtaj. nik De Maria. Komponist Lombardo je umrl V starosti 90 let je umrl Carlo Lombardo, avtor operetne glasbe. Po rodu je bil iz Neaplja, kjei je že zelo mlad diplomiral na konservatoriju San Pietro a Ma-jella. Kot dirigent je prepotoval mnogo sveta in bil je prijatelj številnih komponistov. Med njegovimi deli je zlasti znana opereta «Cincila», »Madama iz Teb* in druge. Sodeloval pa je tudi z drugimi komponisti in gledališkimi umetniki pri komponiranju operet — n. pr. z Leharjem — in druge glasbe. «Vesele vdove windsorske» organizirane V Etonu je bil prvi sestanek «Kluba veselih vdov windsorskih». Klub, ki s: je izbrai geslo »Svetle obleke in dobra volja*, je ustanovila starejša gospa Barbara Taffler, ki je izgubila moža pred nekaj meseci, potem ko je z njim živela dolgo let v srečnem zakonu. Barbara Taffler je mnenja, da je popolnoma brez kori s Ji, če se mnoge ženske, ko postanejo vdove, umaknejo iz družbe in soremene svoj način življenja. Novi klub hoče vdovam dopovedati, da je črnina prišla iz mode in da ne gre nositi žalno obleko v ne-dogleden čas. Vdove naj kar naprej obiskujejo svoje stare prijatelje in naj se zabavajo. Gotovo bi bili tudi pokojni možje tega mnenja, domneva Barbara Taffler. Vdove so bodo sestajale vsak teden v klubskih prostorih, kjer bodo razpravljale o svo. jih problemih ter organizirale svoje družbeno življenje - izlete, predstave, proslave. A. F. PRČVOST Ulancu £cbmnt >000000000 oooooooooo« Sv ^mahnil sem na stol In začel razmišljati o čudnih poteh tov .usode- Ves sem bil zatopljen v občutke in v taki nego-; osti, da dalje časa nisem mogel odgovoriti niti na eno jJ^scautovo vprašanje, čeprav so se vsipala name kot ploha. 2 1 vsem se mi je prebujala še vest in me prevzemalo kesanje. qAzdihi se je izvila iz mene misel na Amiens, na očetov i ln. na Saint-Sulpice in na vse tiste kraje, kjer sem živel d ves nedolžen. Kakšno brezno me Je ločilo od tistih srečnih ni! Vse se mi je zdelo zavita v meglo, vendar Je budilo v Reni grenko domotožje. Le-to pomešano z obžalovanjem pa bilo dovolj močno, da bi me navedlo k odločnemu ukrepu. »Kakšna usoda me je privedla na tako zločinsko pot?» kt1? se spraševal. «Ljubezen je vendarle nedolžno nagnjenje, *aico neki se je pri meni mogla spačiti v vir bede in neredka življenja! Zakaj ne bi mogel mirno in krepostno živeti , Manon? Kako da se nisem oženil z njo, preden mi Je za-„e‘a vračati ljubezen? Oče bi bil zatrdno ugodil moji želji, vf sem ga le goreče prosil, saj me je tako ljubil. Res, oče j« bil vzljubil kot lastno hčer, vredno njegovega sina. V ‘Ibbezni z Manon bi bil srečno živel pri ljubljenem očetu, ^tenjaki bi me spoštovali in življenje bi mi teklo v bla-kreposti ln miru. A vse se je sprevrglo! S kakšnim ^ramnežem me sedaj vzporejajo! Kaj? Jaz naj bi z njim r®*1*-..? Ah, naj mar pomišljam, ko pa je Manon sama vse a*o uredila? še izgubil jo bom, če se bom obotavljal,* _ »Gospod Lescaut,* sem vzkliknil in zamižal, kakor bi hotel “asnati od sebe bolestna misel, «ce ste mi prišli izkazovat usluge, se vam lepo zahvaljujem. Lahko bi bili ubrali bolj pošteno pot, toda zadeva je menda sklenjena, kajne? Skrbimo samo za to, da bo vaša prizadevnost rodila čim več koristi in da se izvede vaš načrt.* Moja Jeza, ki Ji je sledil molk, je najprej spravila Lescau-ta v nemalo zadrego. Zdaj je osupnil, ko je videl, da Je moja odločitev povsem drugačna, kakor jo je pričakoval. Lescaut je bil navaden bahač, kot sem se prepričal še v nadaljnjem poteku dogodkov. »Da, da,» mi je hitel dopovedovati, »cares veliko uslugo 3em vam napravil in videli boate, da bomo Iztisnili iz tega več koristi, kakor si mislite.* ’ pogovorila sva se; kako bi kazalo zmesti gospoda G.M., če bi podvomil zastran najinega bratstva, ko bo videl, da sem večji in starejši, kakor si je mislil. Ni6va je mogla boljše uganiti kot to, da se pretvarjam pred njim v preprostega dezelančka, ki se pripravlja, da vstopi v semenišče in hodi vsak dan v šolo. Sklenila sva nadalje, da se oblečem kar moči nerodno, ko me bosta s starim seznanila. Gospod se je vrnil v mesto čez tri ali štiri dni. Sam je povedel Manon v svojo novo hišo, ki mu jo je opremil oskrbnik. Manon je nemudoma Javila bratu, da se le vrnila. Le-ta je obvestil mene in tako sva se oba odpravila' k njej. Starega ljubavnika ni bilo doma. Kakor sem se bil vdano podvrgel njeni volji, se mi je v srcu vendar vse upiralo, ko sem jo zopet zagledal. Zdeti sem se ji moral žalosten in pobit. Radost, da jo imam zopet pred seboj, ni mogla prevpiti boli zaradi njene nezvestobe Nasprotno pa Je ona vsa sijala od veselja, da me vidi. Očitala mi je celo hladnost. Kar ušli sta ml besedi »verolomna izdajalka*, ki sem Ju izrekel vzdihujoč. Najprej se je ponorčevala iz moje preproščine. Ko pa je opazila, kako obupujoče se upirajo moje oči vanjo in s kakšno težavo se vživljam v to spremembo, ki je v živem nasprotju z mojim značajem in mojimi željami, je pobegnila v sobico. Cez hip sem stekel za njo. Našel sem jo v solzah Spraševal sem Jo, zakaj Joče. «Sam veš. Cernu naj živim, ko se te polašča tak obup brž ko me zagledaš. Niti pobožal me nisi že vso uro, kar s’ tukaj, a moje mijovanje si sprejemal kot kakšen paša v haremu.* , »Poslušaj, Manon,* sem ji odvrnil in jo objel, «ne morem ti prikrivati, da je moje srce do smrti užaljeno. Kaj bi ti pripovedoval o bridkostih, ki sem jih prestal zaradi tvojega bega? Cernu bi govoril o tvoji krutosti, ker si me zapustila brez tolažilne besedice, ko si prebila noči v tuji postelji? Toda ob sreči, da si tu bi pozabil na ša kaj hujšega. Mar misliš, da morem brez žalosti in solza misliti na bedno življenje, ki mi ga pripravljaš v tej hiši? Zastran svojega imena in svoje časti ni, da bi govoril: spričo moje ljubezni vse to kaj malo pomeni. Mar ne vidiš, kako moja ljubezen trpi zaradi tvoje trdosrčnosti in krutosti, nehvaležna in brezčutna dragica?* »Slišiš, dragi vitez,* me je prekinila, »le čemu me mučiš s temi očitki, ki mi parajo srce? Saj sama vidim, kaj te muči. Upala sem, da boš privolil v načrt, ki sem ga napravila, da bi si oba opomogla. Začela sem ga izvajati brez tebe, da te ne bi preveč bolelo. Sedaj bom pa odnehala, ko vidim da ti ni po volji.* Prosila me je le, naj bom vsaj za tisti dan še nekoliko obziren. Od svojega starega oboževalca je prejela dve sto zlatnikov, za zvečer ji je obljubil krasno biserne ogrlico in drugih draguljev in povrhu še polovico dogovorjenega let nega prispevka. »Vsaj toliko časa mi dovoli, da sprejmem darove od njega. Prisegam ti, da se nikdar ne bo mogel pobahati z mojo naklonjenostjo, saj sem se odlagala na čas, ko se vrneva v mesto. Res je le, da mi je neštetokrat poljubil roko, pa naj plača to veselje. Pet ali šest tisoč frankov ne bo preveč spričo njegovega bogastva in njegove starosti.* Njena odločitev mi je bila veliko bolj všeč, kakor pa me je mikalo upanje na pet tisoč liber. Sprevidel sem, da še nisem popolnoma zgubil smisla za čast, ker sem bil tako srečen ob misli, da se bom le izmaknil sramoti. Toda rojen sem bil le za kratkotrajno veselje in za dolgo bol. Zla sreča me je obvarovala pred enim prepadom le zato da me Je lahko pahnila v še hujšega. Z nežnim milovanjem sem dokazal svoji Manon, kako me je razveselila njena sprememba, in ji naročil, naj obvesti še brata, pa da se vsi trije domenimo, kako in kaj. Skraja je Lescaut godrnjal, a misel na štiri ali pet tisi frankov ga je kmalu pomirila, da je privolil. Dogovorili sn se, da bomo vsi trije večerjali z gospodom G.M K temu n: Je navedlo dvoje: hoteli smo se pozabavati ob smešnem p: v katerem bi jaz igral vlogo šolarja, brata svoje Manc in drugič smo s tem nameravali ubraniti staremu razvratnež da si preveč ne dovoli z mojo drago, češ da ima pravic ko je s tako odprto roko kar vnaprej plačeval. Midva z I scautom sva se mislila posloviti, ko bi se stari umaknil J* nameraval prebiti noč. Manon nama je oblj bil*, da pride z nama, namesto da bi! šla za starim v sob m potem bi preživela noč skupaj. Lescaut se je obvezal, c bo priskrbel kočijo za določeno uro. x , Uiu večerje se je približala. Gospoda G.M. ni bilo trel čakati. V jedilnici je bil Lescaut s sestro. Kot prvi dar stan poklonil svoji oboževanki ogrlico, zapestnice in biseri u“ah9, kar je bilo vredno vsaj tisoč srebrnikov Nato ji odštel dva tisoč štiri sto liber v samih svetlih louisdorih k polovico vzdrževalnine. Svoje darove je zabelil s celo kopii osladnih dobrikanj po okusu starega dvora. Manon mu : mogla odreči nekaj poljubov, saj je vsak poljub pomer pravico do denarja, ki ga ji je dajal. Stal sem pred vra in prisluškoval, dokler me Lescaut ni poklical. Za roko me je peljal v jedilnico. Manon je medtem : oklenila denar in dragulje v skrinjico. Ko sva šla prc gospodu G.M., mi je Lescaut priporočal, naj se mu poklonil Dvakrat ali trikrat sem se mu poklonil in še kako globok »Oprostite mu, gospod,* je dejal Lescaut, «kar otroč je še. Se veliko mu manjka do pariške uglajenosti, a upe mo, da ga bo občevanje že nekoliko izbrusilo. — Tu se bi cesto srečaval z gospodom,* mi je dejal, »le glej, da ti 1 tako dragocen zgled kaj koristil.* •>*.st8*1 ljubavnik zadovoljen z mene h potrepljal po licu in dejal, da sem brhe nrernAn ^ ,v Parizu zelo paziti, ker se tu \ m.ladl fantje zabredejo. Lescaut ga je um prepričati, kako mirne narave sem, kako vedno govorir UMi oT,aX *“ "* * « “i"** veselje posta ' ' 1 (Nadaljevanje sledi) Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Zmanjšan naskok Juventusa zaradi remija proti Udinese Presenetljiva zmaga Barija v Neaplju - Tudi Inter in Bologna u-spesna na tujih tleh - Samo polovični uspehi vodilnih v B ligi A LIGA Mednarodni nogomet Vse ltaže, da vodilna enaj-storica letošnjega prvenstva A lige ne bo nikoli imela miru pred svojimi zasledovalci. Komaj je Juventus prejšnji teden postavil med se in ostale na videz varno razdaljo, že se mu je ta zmanjšala na neposredno dosegljivost v enem samem kolu oziroma na 2 A LIGA Rezultati 14 14 14 24 -AtalantaPalermo •Florentina-Padova • Genoa-Alessandria Inter-Lanerossi •Milan-Sampdoria (prek.) Bari-*Napoli 2-1 Belogoa--Roma 2-1 *Spat-Lazio 1-1 •Udinese-Juventus 1-1 LESTVICA Juventus Florentina Inter Bologna Milan Spal Atalanta Sampdoria Homa Lazto Padova NapoM Bari 12 I 2 2 32 11 It 12 7 2 3 26 13 16 12 6 4 2 24 12 1* 11 6 3 2 II 14 13 11 5 4 2 15 14 14 12 4 6 2 15 11 14 12 4 5 3 13 14 13 11 4 4 3 14 12 12 12 4 4 4 13 14 12 12 3 6 3 11 17 12 12 4 2 4 12 II II 12 3 4 5 1» 15 14 12 4 2 6 14 16 14 Trtestira -Cagliari M -Catanzaro Como M •Lecco-Ozo Mantova 1-1 -Modena-Catania M •Parma-Messina 2-1 -Reggiana-Verona 1-1 •Sam bened -Taranto 3-i •Simmonza-Brescia 2-1 •Torino-Marzotto M •Venezta-Novara 4-4 Alessamdria 12 1 I 3 7 14 14 Udinese 12 2 5 5 11 17 S Palermo 12 1 6 5 5 14 I Lanerossi 11 2 3 6 4 II 7 Genoa 12 2 2 I I 17 I TEKME 27 X1.. Inter-Genoa, Juventus-Roma, Lanerossi - Aialanta, Lazio - Milan, Padova-Bari, Palermo-Ales-sandria, Spal-Fiorentina, Udinese - Bologna, Sampdoria - NapoM. B LIGA Rezultati LESTVICA t-ecco 13 7 S 1 23 13 1» Catania 13 6 C I 2U 6 11 Marzotto 13 5 7 1 16 1 17 Venezia 13 ( 4 3 1» 1« 11 Torino 13 5 * 2 11 7 16 S Monza 13 4 6 3 16 16 14 Reggiana 12 3 3 4 16 15 1J Modena 12 3 3 4 14 12 13 Catanzaro 13 4 5 4 14 14 U Mantova 13 4 3 4 16 15 13 Triestina 13 3 3 3 15 13 13 Como li 3 t 4 13 16 12 Messina 13 4 4 5 6 11 12 Brescia 13 2 7 4 6 » U Parma 13 4 3 « 16 11 U Sambened. 13 4 2 7 13 24 14 Verona 13 3 4 ( 16 22 14 Taranto 13 3 4 6 12 M 14 Cagliari 13 3 3 7 16 u 1 Novara 13 2 4 7 4 13 1 TEKME 14. KOLA 26, 12.: Como-Cagliari, Nova-ra-Reggiana, Ozo Mantova-Ve-neaia; 27. 12.: Brescia-Modena, Catanzaro-Torino, Parma-Cata-na, Sambenedettese-Siminenthal Monza, Taranto-Lecco, Triesti-na-Mesnina, Verona-Marzotto. v Športne stave TOTOCALCIO 1 1 1, 2 — 2, 2 x X, 2 x 1 1, 2 Kvote: 13 točk — 173.478.000 lir (samo en dobitnik v vsej Italiji), 12 točk — 1.275.000 lir. V Trstu sta 2 dobitnika z 12 točkami. TOTI P — — 1 X X 1 1x22 Kvote: Ker ni bilo dobitnikov z 12, 11, 10 in 9 točkami, dobijo: 8 točk — 56.811 lir. točki. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je moral v Vidmu sprejeti samo remi, medtem ko so Fiorentina, Inter in Bologna poželi cel izkupiček, pri čemer ima Bologna celo eno tekmo manj in se bo njen zaostanek za Juventusom verjetno zmanjšal na eno samo točko. Razen tega je ostal s tekmo manj tudi Milan, ker je bila tekma med njim in Sampdorio prekinjena zaradi megle. Položaj na vrhu lestvice se je tako spet zapletel v vso korist prvenstva samega. Do na videz nepomembnih, toda v bistuu važnih sprememb pa je prišlo tudi na dnu lestvice, kjer se je Genoa s prvo domačo zmago spet vključila v borbo za obstanek, iz katere se je pred nekaj tedni zdela že izločena. Juventus je moral prepustiti točko Udinese v napeti in raz. burijivi igri, ki pa je bita na skromnem tehničnem nivoju. Zarali poškodbe Emolija v 22' prvega polčasa je moral spremeniti postavo, kar je vplivalo negativno na vso njegovo igro, ki ni bila več tako harmonična in prodorna kot sicer. Udinese je dosegla vodstvo v 32’ po Menegottiju, izenačil pa je 2’ pred koncem prvega polčasa Stacchini. V drugem polčasu je bila igra uravnovešena. Videmčani so se tehnično in individualno boljšim gostom upirali z veliko voljo in požrtvovalnostjo, vendar pa s premalo odločnostjo in preciznostjo v napadu. Fiorentina je svojo zmago dosegla z veliko težavo, čeprav je Palova nastopila močno okrnjena brez Žannierja, B righentija in Celi a, poleg tega pa je izgubila še Tortula zaradi poškodbe. Padova se je zaradi tega v glavnem samo branila in za tesen poraz imajo največ zaslug vratar Pin, Cervato 11. in Mari. Edini gol tekme je že v 3’ dosegel Lojacono, ki je bil najboljši napadalec vijoličastih poleg Petrisa, ki pa je bil v 6’ drugega polčasa izključen zaradi protestov proti sodniku. Sodnik sam je bil poglavje zase. Skoraj vsaka njegova Odločitev je bila nepravilna, razen tega pa m hotel priznati dve očitni 11-metrovki v korist do. mačih. Mnogo bolj zaslužena je bila zmaga lnterja, ki Je v Vi-cenzi pokazal odlično igro predvsem v prvem polčasu, v katerem je po Cgrsu in Masieru tudi dosegel oba golu. Bologna je v Rimu premagala Romo ker je igrala manj slabo kot domačini. Vsi trije goli so bili doseženi v drugem polčasu, ko je prišel do izraza napad Bologne. Roma je dosegla vodstvo v 13’ po Selmos-sonu, za Bologno je nato izenačil De Marc o v IV, zmagoviti gol pa je dosegel Renna v 32’. Tretjo zmago na tujem igrišču v 12. kolu je izbojeval Bari v Neaplju. To res veliko presenečenje je marsikateremu igralcu športne stave zmešalo račune. Bari je igral prizadevno in pazljivo in potem ko je v 15' prvega polčasa prejel gol, je v drugem najprej izenačil, v zadnji minuti igre pa po zaslugi Erbe dosegel nepričakovano, toda v bistvu zasluženo zmago, s katero si je v isti meri izboljšal svoj položaj na lestvici kot si ga je Napo li poslabšal. Normalni in zasluženi sta bili domači zmagi Atalante nad Palermom in Genoe nad Alessandrio, Spal in Lazio pa sta se v gosti megli zadovoljila z delitvijo plena pri rezultatu dveh ničel. B LIGA V B ligi se vodilnim enajsto-ricam tokrat ni godilo posebno dobro, vendar pa se vrst- ni red med njimi ni spremenil razen v kolikor se jim je pridružila Venezia. Lecco, Catania, Marzotto in Torino so se morali zadovoljiti samo z neodločenimi rezultati, čeprav st a Lecco in Torino igrala na domačem terenu. Prvi je proti pričakovanju oddal točko Mantovi, drugi pa Marzottu, pri čemer pa se lahko sklicuje na poškodbo Mo-schina v 19’ prvega polčasa zaradi katere je napadalec ves ostali del tekme samo sta tiral na levem krilu. Razen omenjenih enajstoric so se morale z eno samo točko sprijazniti še Reggiana proti Veroni, Catanzaro proti Comu in pa Mode na proti Cata-nii. Najizdatnejše zmage v tem kolu so poželi Venezia na škodo Novare, Sambenedettese na škodo Tarantfa in Parma proti Messini, tesna, zato pa toliko bolj pomembna uspeha pa sta pobrali Triestina proti Cagliariju in Monza proti Bre. scii. Zaradi vseh teh rezultatov je položaj na lestvici poslej še bolj nejasen in od sedmega do 20. mesta so samo tri točke razlike, kar več kot zgovorno dokazuje izredno izenačenost večine enajstoric, pri čemer niti zadnja Novara in predzadnji Cagliari nista še nepopravljivo odrezana od debla in lahko še vedno upata na boljše dneve. Položaj tržaškega predstavnika je poslej spet nekoliko bolj soliden vendar pa še ne povsem zavarovan pred neprijetnimi presenečenji. BOGOTA, 21. — V prvi kva. lifikacijski tekmi za olimpijski turnir v ameriški coni je Kolumbija premagala Brazilijo z 2:0 (1:0). BEYRUTH, 21. — Turčija se je uvrstila v drugo kolo kvalifikacijskega turnirja azijske cone za olimpijski nog. turnir, ker ji je Libanon predal obe tekmi, v ostalih dveh pa je premagala Irak s 7:1 in 3:2. V drugo kolo so se kvalificirale še Indonezija, Formoza, Indija in Južna Koreja, ki je v prvi tekmi premagala Japonsko z 2:0, v drugi pa doma izgubila samo z 1:0. GUAYAQUIL. 21. — V tekmi za južnoameriško prvenstvo je Brazilija premagala Ekvador s 3:1 "(2:1). Na lestvici vodi Urugvaj s 6 točkami pred Brazilijo s 4, Argentino s 3, Ekvadorjem z 1 in Paragvajem z 0 točkami. «»—- O VARŠAVA. 21. — Sinoči so v Varšavi francoski košarkarji premagali izbrano moštvo Poljske s 64:63. Isto poljsko moštvo bo prihodnjo ne-dejjo sodelovalo na mednarod. nem turnirju v Ljubljani. O COLORADO SPRINGS, 21. — Svetovni prvak v umetnem drsanju David Jenkins je izjavil, da bo zastopal ZDA na zimski olimpiadi v Squaw Valleyu. Jenkins se je poškodoval 26. avgusta, a je že okreval. Nemčija-Jugoslavija pred 84.000 gledalci ▼ Hannovru Neodločen rezultat 1:1 (0:1) velik uspeh za Jugoslovane Gola sta dosegla Mujič v 6' in Schmidt v 73’ - Najboljši na igrišču, Soškič, Jusufi, Mujič, Zebec, Seeler in Szymaniak HANNOVEH, 21.,— Pred 84 00« gledalci na nabito polnem hannoverskem stadionu se je nogometna tekma med reprezentancama Zahodne Nemčije in Jugoslavije končala neodločeno 1:1 (0:1). Tekma je bila borbena, napeta in razburljiva. Obe enajstorici sta do kraja izčrpali poslednjo zalogo svojih moči. Izid Je za Jugoslovane nadvse časten in Nemci so morali angažirati vse svoje velike sposobnosti, da so izenačili v zaključni fazi tekme. Gol za Jugoslavijo je dosegel že v C’ prvega polčasa Mujič, za Nemce pa izenačil v 73’ Schmidt. MtlltMllllllllflHIIIIIIIIIMIIItlllltatllltllllMIIItlltlHIIIIIIItMIIIMIIIItlltlitlUlltlllllllllMtmmilllMtllHIIIIIIIUIIIIItlMMHn Dragocena točka za tržaško enajstorico Samo tesna zmaga Triestine kljub veliki premoči v Cagliariju Edini gol tekme je v 11, prvega polčasa dosegel Magistrelli STRELEC: v U’ prvega polčasa Magistrelli (T.) Salerno; De Toni, Simeoli; Turchi, Ste- Meanti, Serradimigni, Piaceri, Colom- CAGLIARI fanellT, Loriga; ban, Congiu. TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach: Szoke, Varglien, Radiče; Mantovani, Puia. Secchi, Magistrelli, Fortunato. SODNIK. Stanzlone. KOTI: 4:0 za Cagliari GLEDALCEV: 10.000. OAGLIARf, 21. — Z bolj** zasnovano manevrsko igro je Triestina zasluženo premagala Cagliarf in s tem ptonovila u-speh, ki ga je dosegla pred dvema letoma na istem igrišču. Rezultat sam je glede na potek igre še premalo izražen, saj je bila Triestina v veliki terenski premoči in je .mela mnogo ugodnih piiloinosti, ki jih nj realizirala, v prvi vrsti zaradi dobre obrambe vratarja Salerna in obeh branilcev. V moštvu Triestine se je odlikoval Varglien z odličnimi intervencijami in s točnim po. stavljanjem, Szoke po kvantiteti opravljenega dela ter leva stran napada Magistrelli— Fortunato, preko -katerih so potekale domala vie nevarne agcije goltov. Na mestu sta bila tudi Brach in Bandini, Radiče v defenzivni funkciji, ostali, posebno v napadu, pa so nudili Za spoznanje manj. Domačini sb do neke mere zadovoljili le v napadu, povsem pa so odpovedali v o-brambi in v krilski vrsti, kar je omogočilo premoč gostov na sredini igrišča. Taktika Triestine je bila dobro preračunana. Po vodstvu v samem začetku tekme se ni zaprla v obrambo pač pa je stalno ogrožala vrata domačih. V drugem polčasu je samo taktično pojačala obram. bo z nazadovanjem zvez na linijo krilcev, pri čemer pa se ni odpovedala ofenzivnim vložkom preko odlično razpoloženega tandema Magistrelli —Fortunato. Triestina je prevzela pobudo takoj po sodnikovem žvižgu in že prve minute so pokazale, da imajo domači slab dan. Prvi je ogrel dlani Salernu Secchi, v 11’ pa so Tržačani dosegli gol. Fortunato je ušel po levi strani in centriral. V gneči pred vrati je dobil žogo Magistrelli in jo s polvisokim strelom poslal v mrežo mimo pokritega Salerna. V 15' so imeli domači priložnost za izenačenje, toda Congiujev strel je šel mimo vse širine vret. V 30” je ušel Fortunato, ki pa je slabo in neprecizno streljal mimo vrat. Minuto pozneje je v protinapadu Cagliarija Serradimigni zadel v prečko, odbito žogo pa je odstranil Brach. V začetku drugega polčasa so lahko domačini zaradi nazadovanja Triestininih zvez več napadali in v 8' je Piaceri iz obrata ostro streljal, toda Bandini je bil na mestu. Nato so domači izsilili še dva kota, v 17’ in v 20’ pa je bilo v nevarnosti Salernovo svetišče zaradi strelov Fortu-nata in Secchija. V 29’ je v protinapadu ušel Meanti in preigral dva nasprotnika. V zadnjem trenutku ga je zaustavil Varglien. V 34’ je Serradimigni na predložek Loriga drugič zatresel prečko, v 38’ pa je Salerno z drznim padom pod noge Magistrelliju preprečil drugi gol za goste. Nekaj trenutkov nato pa je Fortunato na predložek Puie preigral dva nasprotnika in še vratarja Salerna, nato pa je padel in se pri tem oklenil Žoge. Stoodstotna priložnost za goste je tako splavala po vodi, kar pa jih spričo dejstva, da je kmalu nato sodnik odžvižgal konec, ni preveč žalostilo. — - «» — Povratek Triestm« Triestina se je sinoči vrnila v Trst z nekajurno zamudo. Ker letalo na progi Rim-Mirn (Gorica) ni obratovalo zaradi megle, je morala Triestina potovati z brzovlakom. Po vesteh, ki jih je prejelo tajništvo kluba, so vsi člani prvega moštva v odlični fizični kondiciji in nihče ne občuti posledic z nedeljske tekme v Cagliariju. Ze danes se bodo igralci začeli pripravljati za nedeljsko interno srečanje z Mes-sino. — «»—— Navdušenje v Vidmu VIDEM, 21. — V Vidmu vlada veliko navdušenje zaradi uspeha Udinese proti Juven. tušu. Med tekmo ni bil noben član prvega moštva po- škodovan in zato razpolag* trener Bigogno že od dane: naprej z vsemi igralci za ne-1 deljsko interno srečanje z Bologno. Svojo prisotnost na današnjem treningu je zagotovit tudi vratar Bertossi, čeprav je dobil med tekmo tVkaj udarcev v glavo in v jelodec. 8»- — Pokal «De Martino* V nedeljskih tekmah za mladinski nogometni pokal «De Martino«, so bili v skupini C doseženi naslednji rezultati: Marzotto-Spal 5:1, Trie. stina-Padova 1:1, Udinese-Vi-cenza 2:1. V sredo ob 29. uri bo v Ul. Rcj-m 15 sestanek vseh prijavljenih za sinu. čarski tečaj v Kranjski gori, ki ga organizira Športno združenje »Bora Nizozemski sodniški trojki Martens, Gennisen in Roden-burg sta se enajstorici predstavili v naslednjih postavah: NEMČIJA: Sawtzki; Stollen-werk, Schnellinger; Schulz, Er-hardt. Szymaniak; Rahn, Schmidt, Seeler, Bruells (VoJL mar), Siedel. JUGOSLAVIJA: Soškič; Dur-kovič, Jusufi; Miladinovič, Crnkovič (Zenetič), Perušič; Lipo-šinovič, Sekularac, Mujič, Zebec, Pašič Začetni udarec so Imeli Jugoslovani. Sloviti Rahn je v protinapadu zaposlil Seejerja izpred katerega pa je Perušič odbilžogo z glavo v polje. V 3’ je začel akcijo Zebec. Žogo je podal Mujiču ta pa Lipoši-noviču, ki je streljal tik droga v aut. V protinapadu Nemcev je Jusufi zaustavil. Rahna, nato pa je dobil žogo Sekularac, jo oddal Lipošinoviču . katerega strel pa se je od branilca odbil v kot. Vodstvo za Jugoslavijo k^ta _je. izv»del Pa- j i! MUJIČ — strelec gola šič. Žogo je dobil Zebec in jo brez oklevanja z glavo poslal dobro postavljenemu Mujiču. Srednji napadalec Jugoslovanov je nakazal strel na desno, s čimer je prevaril vratarja, ter z nizko žogo z 12 m zatresel mrežo na levi strani. 1:0 za Jugoslavijo. Stadion je onemel. Kaj takega niso pričakovali. Jugoslovani so začeli odlično. Startali so na vsako žogo in se borili kot levi. Vsak njihov napad j« bil nevaren, v obrambi pa je mladi Jusufi budno pazil na nevarnega Rahna. Nemci prevzamejo pobudo Kmalu zatem je Miladinovič nehote zružil nemškega napadalca Bruellsa, pri čemer si je ta zlomil nogo in moral zapustiti igrišče. Zamenjal ga je Vollmar. Naslednjih 15 minut je potekalo v premoči Nemcev, katerih reakcija je bila ostra vendar pa ne nezadržna. Na stadionu je vrelo kot v kotlu. Gledalci so z neverjetnim hrumom bodrili svoje, kar pa mlade jugoslovanske enajstori-ce' ni zmedlo, predvsem pa ne njene obrambe, ki je čistila, da je bilo veselje. Soškičevi veliki trenutki Kljub pritisku, Nemci niso mogli mnogo streljati, kadar pa so, jim je vse načrte prekrižal lllllllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIMMIIIIIMNItllHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIin Vrhunska mednarodna odbojka v Ljubljani Moški: zmaga Jugoslavije Ženske: zmaga Sovjetske zveze Ing. Skerbinjek - najboljši Jugoslovan Dober prenos po televiziji LJUBLJANA, 21. — Jugoslovanski odbojkarji so včeraj dosegli v Ljubljani svojo veliko zmago nad najboljšimi odbojkarji Sovjetske zveze katere so z odlično igro in po veliki borbi premagali s 3:2, ženske pa so morale priznati premoč svetovnih prvakinj iz SZ. katerim so podlegle s 3:9. Moški SZ: Fasakov, Cesnokov. Mondzolovski, Kovalenko, Gaj-kovoj, Arošidze, Bugajenkov, Ivanov, Libinj, Po jarkov, A-gajev, Kača rev. JUGOSLAVIJA: ing. Skerbinjek, Milosavljevič, Petrovič, Lužanin. Krešič, Jankovič, Rajačič, Bojič, Gačanin, Stefanovič, Zivkovič. Illlllll lili MIII Ml MII III ttlllltlllllllllll Hlinili! Illlllllttl III lltlllllllllttttlllltll II lllll IllllltlllUllllllllllltllltllllllllllltllllllltllllllllllltttlllltltll Nepričakovan sklep jug, olimpijskega odbora Jugoslovanski smučarji ne gredo v Squaw Valley Dober začetek skakalcev v Planici ■ Spust v Selva Gardena in tek na Passo Rolle • BEOGRAD, 21. — Jugoslovanski olimpijski odbor je dokončno sklenil, da jugoslovanski smučarji ne bodo sodelovali na zimski olimpiadi v Squaw Valleyu v ZDA. V sporočilu, ki ga je danes objavil olimpijski odbor, se ugotavlja, da športni rezult ati Jugoslovanskih smučarjev v lanski sezoni ne jam čijo. da bodo dosegli zadovoljiv* rezultate na olimpiadi in to tembolj, ker razen Slave Zupančičeve noben drug kandidat ni izpolnil pogojev za mednarodni razred veljavne športne kategorizacije. Kot znano je plenum smučarske zveze Jugoslavije po sporu, ki je nastal med smučarsko zvezo Slovenije, ki je bila za udeležbo smučarjev v Squaw Vaileyu in smučarsko zvezo Jugoslavije, ki je bila proti, spremenil svoje mišljenje in predlagal olimpijskemu odboru udeležbo petih jugoslovanskih smučarjev, v kolikor bi li izpolnili določene norme. Olimpijski odbor na svoji seji tega predloga ni sprelel in ;e objavil gornji dokončno odklonilni sklep, ki bo prav gotovo naletel v Sloveniji, središču zimskih športov v Jugoslaviji, na veliko nezadovoljstvo. V PLANICI SO SKAKALCI V nedeljo so bili na HO-metr-ski skakalnici v Planici pregledni skoki najboljših jugoslovanskih skakalcev, ki so zaključili Večdnevni skupni trening. Vsi skkkalcl so pokazali nepričakovano dobro formo in »koki najboljših med njimi so bili res lepi. Nekaterim med njimi — posebno mlajšim — še manjka zanesljivost in pa mednarodna rutina. ■iiiiiiiiinfiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiimmiMiitM* tmMHiimmiHMiiitiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiMiniimiMiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiHiHtiiiHiiiiiiimmiliiiiiMiiHtiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiMiiiiMiiimiiiiiiitiiiitHiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiititiiiiHMmi MedmoStveni namiznoteniški turnir športnega združenja Bor J*t ohvvtuii * Hontovvlvi c* h voliti /. ut vlit o Prvo medmoštveno namiznoteniško tekmovanje športnega združenja «Bor* se je zaključilo v nedeljo dopoldne * nepričakovano, toda zasluženo zmago Prosečanov, ki so v odločilnem srečanju za prvo mesto v Skednju premagali Skedenjce z 1:5. Tretje mesto je pripadlo Skamperlu, na zadnjem mestu pa so istali Križani, ki so izgubili v vseh treh srečanjih, kar Je spričo njihovega začetništva povsem razumljivo. Končna lestvica turnirja Prosek 3 2 19 5 Skedenj 3 2 9 1 4 Škamperle 3 1113 Križ 3 9 9 3 9 Škedenj - Proiek 5:9 Borba v Skednju med doma. čini in gosti iz Proseka-Konto-vela je bila zelo dramatična. Prosečani »o po zmagah Cibi-ca nad Sosičem. Draga Miliča nad Patriziom in malega Borisa Miliča nad Germanijem vodili že s 3:0 in vse je že kazalo na popolno katastrofo Skedenjcev. V četrtem srečanju je končno dosegel prvo točko za Skedenjce Krevatin z zmago nad Cibicem. že v naslednjem pa so gostje povečali naskok po zaslugi Emila Cibiea. Končno je prerojeni Germani z odlično igro dal srečanju nov potek. Igra med njim in D. Miličem je bila najlepša, najbolj zanimiva in najbolj kvalitetna. Res je Milič v drugem nizu popolnoma nadigral svojega nasprotnika, toda v tretjem nizu je Skedenjc spet odlično zaigral in dosegel drugo zmago. V naslednjem srečanju je priboril tretje točko za Skedenj Krevatin z zmago nad B. Miličem. V prvem nizu je Krevatin zmagal z veliko razliko, v naslednjem pa skoraj na enak način Milič. Tretji niz je bil mnogo bolj izenačen. Oba igralca sta bila pozorna v obrambi in sta le malo tvegala v napadu. Z zmago Sosiča nad Karlom Cibicem so Škedenjci končno izenačili na 4:4 in izid dvoboja j* bil spet negotov, čeprav je vse kazalo na zmago domačinov, posebno še, ko so ti z zmago Germanija nad E. Cibicem prvič prevzeli vodstvo. Toda napori Skedenjcev so se s tem tudi izčrpali. V naslednjih igrah je prišla do veljave večja izenačenost proseške-ga moštva. D. in B. Milič sta premagala svoja nasprotnika Krevatina m Sosiča jn spet dosegla vodstvo za avoje barve. Nato je v najslabši igri dvoboja izgubil še Patrizio proti K Cibicu. zadnji poraz v treh nizih proti Emilu Ci- bicu pa je doživel Krevatin 1 naprej. in prvo mesto za Proseča ne -Kontovelce je bilo doseženo. Škamperle - Križ 9 :0 V drugem dvoboju zadnjega kola so Skamperlovcj visoko premagali Križane. Križani tudi tokrat niso izbojevali nobene zmage, čeprav je bil M. Košuta dvakrat prav blizu nje v igrah proti Stanissi in Posegi. Nekoliko je zatajil Tence. ki je v prejšnjih nastopih pokazal ze zelo zrelo igro. Vzroke za težke poraze Križanov je treba seveda iskati v dejstvu, da jim manjka rutina in pa predvsem v dejstvu, da vadijo na mizi. ki le malo ali pa sploh ne odbija. Toda Križani naj se zavedajo, da v prvem nastopu plasma ne igra nobene važnosti. Mnogo bolj pomembne so izkušnje, ki pr1-spevajo v izpopolnjevanju igre ln prklobivaju rutine, ki je za take nastope nujno potrebna Zato Križani — le pogumno Zmaga Prosečanov na tem I Milič . Patrizio 2:0 (22:20, turnirju je bila zaslužena. Nji- 12l!22j, 'T. Milič - Germani 2:0 hov kolektivni napredek v zadnjem letu je velik. Drugo mesto za Skedenjce je morda mali neuspeh. Bili so nestalni v svoji formi, pa tudi brez zadostnega treninga. Tretje mesto za Škamperle je zadovoljivo. Večkrat so nastopili s popolnoma prenovljenim moštvom, posamezniki pa so znatno napredovali. P—zlo Rezultati: Škamperle - Kri 9:9: Posega-Tence 2:0 (21:11, 21:3). Jurkič-Strngovšek 2:0 (21:16, 21:18), Furlanič - Košuta D. 2:0 (21:8, 21:10), Stanissa - M. Košuta 2:1 (21:11, 21:23, 21:7), Jurkič - Tence 2:0 (21:17, 21:13), Furlanič - Strngovšek 2:0 (21:17, 21:15), Stanissa - D. Košuta 2:0 (21:7, 21:2) Posega • M Košuta 2:1 (21:15, 20:22. 21:14), Furlanič - Tence 2:0 (21:8, 21:11). Prosek - Skedenj 9:5: E, Ci-bic _ Sosič 2:0 (21:19, 22:20), D. (21:12, 21:8), K. Cibic - Krevatin 0:2 (8:21, 16:21), E. Cibic -Patrizio 2:0 (21:18, 22:20). D. Milič - Germani 1:2 (18:21, 21:6, 18:21), B. Milič . Krevatin 1:2 (8:21, 21:10, 18t21), K. Cibic - Sosič 0:2 (17:21. 15:21). E. Cibic - Germani 0:2 (19:21. 15:21), D. Milič - Krevatin 2:0 (21:12, 22:20), B. Milič - Sosič 2:0 (21:17, 21:17), K Cibic Patrizio 2:1 (21:18, 16:21, 21:15), E. Cibic - Krevatin 2:1 (10:21, 21:14, 21:10). D. Milič - Sosič 2:3 (21:16, 21:15) V nedeljskem namiznoteniškem dvoboju Trst (Bor) - Koper, Je tržaško moštvo doseglo ne pričakovano zmago v Kopru nad svojimi nasprotniki z visokim Izidom 5:1. Podrobnejše poroči to sledi v četrtek. Najdaljši skok dneva je dosegel 20-letni Jemc (81 m), ki pa je padel in se zaradi tega slabše uvrstil. Z zelo solidnima skokoma se je na prvo mesto uvrstil Šlibar, precej pa je zaostal Zidar. Vrstni red: 1. Šlibar 207,5 (75,5, 79); 2. Pečar 206,0 (73,5, 78); 3. Langus 204,5 (73, 74); 4. Gorjanc 197,0 ,(72, 73,5); 5 Jemc 188,5 (79,5 81 p): 6. .in 7. Rojitia 184,0 (71, 69) in Krznarič 184,0 (66,5, 70); 8. Eržen 179,5 (66,5, 66,5); 9. Rogelj 178,0 (66, 65,5); 10. Zidar 170,0 (73,5 p, 73,5); 11. Vidovič, 12. Skubic, 13, Franko 14. O-man 79 p, 81 p, 15. Šuštar, 16. Silvester. ALBERTI IN PIA HIVA ZMAGOVALCA V SMUKU SELVA GARDENA, 21. -Na progi «Tre del Ciampinoi«, ki dopušča hitrost do 90 km na uro, je bilo včeraj tekmovanje v smuku. Med člani se je uveljavil Bruno Alberti z zelo zanesljivo vožnjo, zmagovalec v slalomu Carlo Seno-ner pa je bil šele četrti. Med članicami je zmagala Pia Riva pred Carlo Marchelli, včerajšnja zmagovalka v slalomu Minuzzo pa ni nastopila. Vrstni red: Člani: 1. Alberti 1’53”, 2. Por-don 1’55”, 3. Milianti 1’56”9, 4. C. Senoner 1’56”4, 5. Pedron. celli 1’56’’6 itd. Članice: 1. Pia Riva 2’34’’B, 2. C. Marchelli 2’35"9, 3 T. Po. Ioni 2’38”9, 4. V. Schenone 2’ in 42**1, 5. Jolanda Schir 2’43’’2, itd. MAYER PRVI V TEKU PASSO ROLLE, 21. — V kva-lifikačijskem teku na 15 km za pokal Marcon je med več kot 100 tekmovalci zmagal Au-ge-nio Mayer. Vrstni red: 1 Mayer 58*47”, 2. Chatrian 58’38", 3. Pomare 1.0OT0", 4. Busin 1.00TO", 5. Perin 1.00T8" itd. is------- O BERLIN, 21. — V povratni tekmi za evropski košarkarski pokal je prvak Vzh. Nemčije Humboldt premagal Mont. ferrand (Francija) z 52:50, 41—— O MILAN, 21. — Italijanski boksarji Calzavara, Frišo Za-naboni oz. Scarabellin bodo jutri odpotovali na Švedsko, kjer bodo 26. dec. nastopili v Goe-teborgu. Jugoslovani so si v prvem nizu takoj priborili prednost 9:5. Bili so zelo razigrani in ob bodrenju gledalcev so dobili set s 15:11. V drugem setu so prevzeli vodstvo gostje in po-vfedli s 6:2. Nato je dobil servis Pojarkov im dosegel 7 zaporednih točk, dve pa so priborili ostali igralci z izrednimi kombinacijami..V tretjem nizu so sprva vodili Rusi, Jugoslovani pa izenačili na 6:6. Tedaj je izvrstni Pojarkov spet dosegel 4 zaporedne točke, toda Jugoslovani so s požrtvovalno igro izenačili in povedli s 14:12. Pri tem stanju je Pojarkov serviral v out in vsi so mislili, da je konec tretjega niza, najboljši jugoslovanski i-gralec Skerbinjek pa je dvignil roko in dejal sodnikom, da se je žoge dotaknil s prsti. Za to športno gesto je bil deležen spontanega aplavza, takoj na to pa še večjega, ko je za svoje moštvo priboril 15. točko in niz. V 4. nizu sta obe moštvi pokazali vrhunsko igro. Gostje so po Cesnokovu povedli s 3:0. Nato so Jugoslovani skoraj izenačili, Rusi pa spet povedli na 7:3. Potem so Jugoslovani izkoristili nesporazum v nasprotnih vrstah in celo povedli z 9:8 Po enominutnem odmoru so gostje povedli z 12:9 in Jugoslovani jim kljub odporu niso bili več kos. Peti niz je bil v začetku ize-načen, potem pa so Jugoslovani povedli z 8:4. Rusi so se jim približali na 9:8, Jugoslovani pa so spet potegnili na 13:8. Sledil je dramatični finale. Gostje so s skrajnimi močmi izenačili 13:13, v zadnjih trenutkih pa je ing. Skerbinjek dosegel ob velikanskem navdušenju gledalcev še dve toč. ki za svoje moštvo. Končni izid: Jugoslavija - SZ 3:2 (15:11, 6:15, 15:12, 12:15, 16:14). Žensko SZ: Buldakova, Konovalova Jaši ja, Streljnikova, Makaro-va L, Marakova II., Ivaneska Ja, Varkevič, Pllsmane, Koše-nikova, Jeremejeva. JUGOSLAVIJA: Nikolič, Sto-Jadinovič, Saban, Radenkovič Ninkovič, Burič, Despotovih Ollč, Caran, Svarc, Trkulja, Rajačič Gostinje so že v uvodu opra. vičile svoj sloves najboljših na svetu. Jugoslovanke sp se jim močno upirale in celo vodile do 13:9,, potem pa so Rusinje, zlasti po zaslugi Buldakovc, zmagale s 16:14. V drugem nizu so gostinje vodile s 6:0 nakar so domačinke znižale na 10:4 in na 11:5 ter po odmoru celo na 13:12. Potem je prišla »pet do Izraza večja izkušenost Rusinj. V tretjem nizu zo Jugoslovanke povsem popustile Končni izid: SZ - Jugoslavija 3:0 (16:14, 15:12, 15:5). • * • Dvoboj je prenašala ljubljanska televizija, tako da so si ga lahko ogledali tudi mnogi tržaški ljubitelji posebno n« Opčinah. Prenos je bil izredno jasen. Najboljši atleti šestih kontinentov LOS ANGELES, 21. — Po sodbi športnega združenja iz Los Angelesa tiHelms Hall Bords« so bili najboljši športniki 1959 posameznih kontinen. tov naslednji: Ray Norton — atlet (ZDA -Severna Amerika); Maria Bue-no — tenisarka (Brazilija - /už-na Amerika); Karl Martin Lauer — atlet (Nemčija . Evropa); John Konrads - plavanje (Avstralija); Sandra Rei-nolds — tenis (Južna Afrika -Afrika); Milha Singh — atlet (Indija - Azija). O CELOVEC, 21. - Hokej na ledu: Klagenfuhrt - HC Cor-tina 10:4 (3:0, 1:1, 6:3). avelikia Soškič, ki je dobesedno zasenčil slavo Beare. V 11 je Seeler streljal v sam zgornji desni kot. V istem trenut* ku je bil Soškič ob levem drogu, toda z mačjim skokom čez vso širino vrat je žogo zaustavil. Stadion je za trenutek c-nemel, nato pa navdušeno pozdravil to edinstveno ekshibicijo jugoslovanskega vratarja ki pa ni ostala osamljena. V 17’ je na podoben način izbo-ksal žogo iz zgornjega desnega kota, v 28’ pa je v višini šestnajstmetrovke zaustavil topovski strel Seelerja in ga odbil v kot. Jugoslovani reagirajo Po 20 minutah igre so *• Jugoslovani povsem umirili tn uredili igro, ki pa kljub temu ni bila na najvišji ravni. V 29 je Pašič prodrl po levem krilu, podal žogo Mujiču, ki Pa je za las zgrešil cilj iz zel® ugodnega joložaja. V protinapadu je Crnkovič nepravilno zaustavil Seelerja, ki pa nl znal izkoristiti kazenskega strela s 16 m. V 36’ so Sekularac, Pašič in Mujič izvedli spreten kombiniran prodor, ki se je končal s strelom tik mimo droga. Tik pred koncem P°-| časa je imel dve priložnos-i Pašič, toda prva se je končala pri branilcih, drugo pa je pr** prečil Stollenwerk. DRUGI POLČAS Igra v drugem polčasu je bila boljša kot v prvem. Jug°^ Slovani so zaigrali bolj zano in harmonično in vstU* Nemcem svoj način igre. 2e 51’ je Pašič prodrl prav a vratarja in streljal mimo vr*..’ V 60’ se je odlični Mujič prebt med dvema nasprotnima branilcema, toda v trenutku, se je pripravljal ria strel, m je žoga ušla v aut. To je bi skoraj stoodstotna Pr’*?z?0j. za drugi gol. Dve minuti kasneje je bil Mujič spet pred witzkim, toda tokrat je n)?*im strel nemški vratar s skrajn naporom odvrnil v kot. V P1 . tinapadu je Vollmar zap05 , po levem krilu Seelerja izP.z . katerega pa je rešil Miladi vič, ki je v -drugem Pol4aS,frj). gral na mestu srednjega ;e ca namesto Crnkoviča, ki zaradi poškodbe ostal i.zVe1ie. gre. Na prejšnje MiladinoJ vo mesto je vstopil 2anetic- Krasna priložnost za Jugoslovane V 66’ so imeli Jugoslovan_ izredno priložnost za P^igo nje vodstva. Žoga se j® ° *-motovilila v nemškem kaz skem prostoru in se kon znašla pri Zebecu v neposi . ^ bližini vratarja. Toda ^,a|, namesto da bi takoj stre Jj, je žogo raje podal nazaj oa' n3 temu Lipošinoviču, ki P8,jeI1 ta predložek ni bil priprav in akcija se je razblinila. Nemci izenačijo Nemci so dokaj nepričakov no izenačili v 73’. ®T*iarjesno poslal zogo na svojo a stran. Sprejel jo je Volim podal Seelerju na sredino. ^ Nemški napadalec i® j0ga botavljanja streljal, toda se je odbila od prečke Schmidta, ki jo je znova slal v mrežo. Silni naval Nemcev Po tem izenačenju so ^e)cfv ob bučni podpori klea.ugo-navalili z vso silo proti l^o slovanskim vratom. Za ag0, ceno so hoteli izsiliti z je toda jugoslovanska obram nj)i bila vedno na mestu. » ns-so se tudi z 9 igralci. pj,§i-padu pa so pustili samo ča in Mujiča, ki pa sta v izoliranosti delala Nernc^, n8. cel« mški Iton preglavic, ko ves ne pad skupaj. V 8 pred 8 ze',o so imeli Jugoslovani cei geltU. zrelo priložnost za g0*- se je larac je podal Pašiču. *' ‘jcjef prebil v kazenski Pr0S,,”nVcr't pa ga je branilec Stolles0jnik grobo zrušil, kar )e ’ p» spregledal. Nedolgo za^ vrats je Mujič zgrešil Prazn?p2a P®" toda iz skoraj nemogoceB ložaja. „ Kako so igr*1' pfo- Jugoslovani so zaiSr ti pričakovanju d°krjjj z n)'* so presenetili in zrn® z od* hovim lastnim or°z)e • flsr ločnostjo in fizično m „ ^o«' boljši del jugoslovanske* tva je bila obramb«. jzre je bil Soškič enoata v.. (p^ 're- den, Jusufi in sebno prvi) pa sk°z ;e l-hodna. Krilska vrs arugel* ll'l.n10n „ -estaVU O ...» V igrali boljše v sesJa.VainoV'd za n«5* tlčasa, ko je - . gral na sredini. B>* Li str8/.; ljivejši od Crnkoviča. _jt>ol) skih krilcev je bil debutant Žanetič. iz» ar- V napadu je bil naj! 0vs° ’ nejši Sekularac. B,JJnadu. n., v obrambi ir. v. O' igral .L centru in na krilih- j pjj • nesebično in Pr<"ra Ju; vedn. govi predlozki so h pod precizni. Tudi Zebec _-tvg i redil skupni taktiki^ 'vZorn ' njegova režija ie bi eV*r® ’ Mujič je bil vedno o ^ vendar pogosto Njegov gol je bil F» je 8 strovina. Od obeh Pašič boljši. „i»bše At Nemci so igrah s ioV*,-, običajno, vendar Pjj' tiij tu razen z močjo P^&JJi t s tehnično iBr0- ‘l s0 s e Jz. bili v napadu, kjer*®.,, S*y likovali Rahn. Seeiei maniak Udgovorui urfd"A) STANISLAV Rj-NK^ , Tlaka Tiskarski zavod