285. številka. Ljubljana, sredo 11. decembra. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. fchnja v»ak dan, iCTMmjti ., rv« r.--asnicd:, :xt valj* po poiti prtjeman &n tvtbiu-oKuriia deiute na celo leto lb gid., ta poi tuta figi., U dem leta 4 gld. — Za Manija ao btes n>oi»dja/tf» na dom sa celo leto 13 jdd., -a &e leta 8 gld. 30 kr., ta ea -u. aeo 1 gld. 10 ki. Za poftiljanjo ra dom so računa 10 ki. aa meseo, BO Bff« sa četrt Ida. — Za tuje deiele toliko toč, koiikor poitnina iinaia. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijaki.- velja inih i cena in sicer. Za Ljubljano va .V--, leta 9 »Id. 60 kr.. no no* i prejeman w> *?trt 'ata ? -Id. — Za oznanila so pladnje od iemnatopie pecu-vrste 6 kr., će se '.soajido enkrat tiaka, 6 fcjr„, že se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali vačkrRt tiska. Dopisi na| s isvole frankirati. Rokopisi uo ne vračajo. — Urodniiltvo je v Linblium v Frano Kolmanovej hiSi |\ 3 „gledališka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo ponujati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adr.i.ilfltratrvne ^eči. jo v »Narodni tiskarni" v Koluianovoj hiši. Zidanje »narodnega doma" v Ljubljani. V dveh kratkih novicah smo už<3 poročali, da se tu v Ljubljani na to misli in dela, kako bi se zidal „narodni doni", dostojno po slopje, v katerem bi imela narodna stranka slovenska primerno zbirališče za razvoj slo-veusktga sucijalnega in narodnega življenja, torej kjer bi se — to se razumejo za plačo — umestili in združili: čitalnica, Matica, dramatično društvo, Sokol in vsa druga narodna društva. Tri pr»em, od ljubljanskih rodoljubov obilo obiskanem, po dr. Jan. Bleivveisu privatno sklicanem shodu je bila silna potreba tacega poslopja jednodušno in jednoglasno priznana, in res jo uvidi vsakdo. Kako se zdaj — da le jedno omenjamo — Btiskamo v dozdanjej, za silo in prvo potrebo narejenej čitalnici. Po zimi, n. pr. na pustni v torek je taka gnječa in tako raz položje, da se mora skoro polovica navzočnih prehladiti. Pomanjkljivost prostorov se je vi dela zlasti pri Bleivveisovej svečanosti, in se vidi pri vsakej večjej priliki. Gostilnica nij dostojna, da bi bila središče narodne inteligence v Ljubljani, zatorej se ne more v to povzd gnili. Krčmar toži, da kleti nema, in mu vino dobro ne ostane, prepih je povsod, — in vendar mora poleg vseh teh neugodno stij narodna stranka v Ljubljani lastniku hiše Se hvaležna biti, da čitalnico za prilično dobre obresti sploh hoče v svojej hi-i imeti, kajti, ko bi odpovedal, je čitalnica v največjej zadregi za nov prostor, ker nij ga in nij ya. Poleg tega nij pozabiti, da, e recimo pošteno, nas je dostikrat za svoj uarod sram, Karanfilj s pesnikovega groba. Spisal A. Šonoa, provol Janei Naglic. (Dalje.) Prav je govorila dobra gospodarica. Bila je izkušena ženska, a imela je dve zdravi očesi v glavi. Zakaj bi tajil, kar ste meuda uže Bami ugauili. Oba, to je jaz in Albert zaljubila sva se v Nežo. Kaj hočete V To je vse ono nesrečno Bvedočaustvo na Preširnovem grobu, ona milina, on nehinjeni naravni čar, ki premaga tudi pametnega moža, a kako ne bi golobrada mladiča, ki povih že stihove de lata. Ta vrlo zapleteu slučaj, da sta be dva pobratima v jeduo in isto dtkle zaljubila, nij sicer nov, a bil jo čisto naraven pri nama, ker se v resnici ne spomiujam, da bi bila tedaj v Kranju živela že kaka druga kraso-tica, ki bi bila mogla očarati mene ali Alberta, ter odvrniti naju od Nežice. V resnici nijsem kadar pride ta ali oni odlični tujec našega roda, Rus, Čeh, Hrvat, ali kdor je, ki ima iz časuikov in knjig uže nekaj rešpekta pred Slovenci, a mi mu moramo to svojo „mizerijo" pokazati: to je naša čitalnica, to je vse, kar imamo.' Ravno tako, kakor tu omenjena, rekel bi, fizična velika potreba, isto tako je tud< moralična nuja zidauja „ narodnega doma" v središči Slovenije velika. Brez vse dvombe je, u na prste lehko naštejemo, z imeni in izreki in izgovori lehko podpremo, da bi na rodno-socijalno življenje veliko dir j o podlogo dobilo, čitalnica bi voČ udov štela, ljudje bi rajši zahajali v njo, moralično bi mi mnogo več občinstva osvojili, vsa narodna društva bi veseleje delovala, prišel bi v nas vse nekak ponosnejši in podvzetnejši duh: kadar bi imeli narodne stranke vreden, dostojen hram, središče nroduo v slovenskem narodnem središči, v Ljubljani. Kakor se vse to spi h priznava, menda je ravuo tako občno prepričanje, da ustvarjanje tacega „narodni ga doma" v središči slovenskih dežel, nij le stvar in skrb narodnih Ljubljančanov, nego ima biti briga in želja vsacega mislečega narodnjaka. Vsak tak narodnjak Čuti v sebi uda naše stranke, ah bolje: našega n aro a a, torej mu ne more biti vse jedno, kako jo naša narodna stvar v narodnem centru zastopana, ali dostojno in lepo, ali pa žalostno in neprimerno. Kar poviša in v veljavi povzdigne centruin, Ljubljano, kjer je prvi sedež, naše žurnalistike, naše knjige, in naše narodne organizacije, vse to moralno silno deluje, če prav menj vidno, tudi daleč na okrog, do periferije slovenske domovine naše. vedel, kako se bode ta dramatičen zaplet rešil, kajti, čeravno je dekle morebiti tudi razumela, kako se nama njeno lice po glavi vrti, bila je vendar tako modra, daje vse poklone, vse laskanje smatrala za prijateljstvo, ter jednako nežuo vračala prijaznost, da se nijeden nij mogel pohvaliti z večini vspehom. Vsakako je bila pametiieja nego mi dva. Mej nama nastala je neka tajua ali strastna ljubosumnost. Skladala sva pesni, ode, ditirambe, sonete, posnemala sva narodne pesni, ali vse, — narodu, domovini, Slavjunstvu, a te plodovo nesrečne fantazije čitala sva jeden drugemu, kakor pobratim pobratimu, Povrh tega skladala sva tudi ljubezne pesni, vso Neži in Neži — ali te robe nijsva jed«.n druzemu pri-občevala. Najina ljubosumnost je bila so ve da otročja. Kadar jo Neža volno naiuotavala, prepirala sva se midva, kateri jej bo volno držal, in več takih otročarij. A ona se je vedno smehljala, kukor se smehlja zvezda človeku Bredi noči. Bilo jej je to vsakako ugodno. O potrebi in nuji bi torej ne bilo nobenega raznoglasja. Drugače je pa z vprašanjem: ali moremo zdai? ali zmagamo težave? ali spravimo potrebni denar skupaj? In v tem Rta pač dve mnenji. Jedni pravijo pogumno: saj nas je uže vendar nekaj omikanih Slovencev od Drave do Adrije, saj imamo vendar uže nekaj društev, saj smo vendar uže nekaj za menj potrebne, ali celo potratne reči žrtvovali, sr.j vendar še živi domoljubje mej nami: uprfmo se, prosimo, nagovurjujmo, dajmo vsak po svojej moči, buate \ideii, da poj de, pogum vela. In kar te može z dobrim upanjem navdajo, je to, da ako se na široko ne seže, imamo vendar narodnih denarnih boljarjev, narodnih kapitalistov nekaj, ki sami morejo, če ie hočejo, če se skupijo. Mar ne bodo ti naši narodni bogataši kaj ukreniti mogli, da stvari narede čast in sebi? Slovensko ljudstvo jim tega dobrega dela ne bi nikdar pozabilo. Pa so, to se ve, tudi drugi, kateri priznavajo Bilno potrebo „ndrodnega doma", srčno žele, da bi se ta misel izvršila, obetajo tudi, da po svojej moči bodo u.*e tudi oni priložili za jeden „delež" nove „zadruge" (ge-nossenBcbaft) — ali neverni povprašujejo, da li je mogoče dovolj skupaj spraviti. Prvi, tako se nam zdi, da so v veČini. Daj Bog, da bi oni prav obdržali, in ne ti drugi. — S temi vrsticami smo hoteli to za naš narod prevažno reč sprožiti in naznaniti. Razumejo se, da hočemo, kadar notranje dozori — ali tako ali tako — še več govoriti in poročati o njej. Prosim vas, sirotica celo leto sama — zmirom za gospodarstvom. Bila je dobra gospodarica. Naj bo ženska glava kaka jej drago, nedolžna kakor lilija na polju, Čista ko jutranja rosa, vendar nij na svetu devojke, katerej bi laskava beseda iz ust mladiča ne ogreta to malo ltrčice. Naravno je, da ta ljubezua diplomacija v najinih razbeljenih glavah nij mogla dolgo trajati. Nekega večera — bilo je precej pozno — vrneva se v najina sobo. Albert je bil čudno nemiren. Tudi v menj je nekako kuhalo. — „Prijatelj," reče mi, stepivši pred mene, „rad bi ti čital pesen. Je-li me hočeš poslušati?" — „Drage volje! Čitaj!" rečem vsedši se za mizo in zapalivši novo smodko. — „Malo drugačua je, nego dosedanje. Ljubezna je," reče Albert z malo ostrejšim naglasom. — „Vse jedno," odgovorim kratko. Moj Albert začne z malo nestalnim gla- Politični razgled. NotrtanJ« clezele* V Ljubljani 10. decembra. Delegaciji nijsta složni glede bud-geta: o tem, ali Be ima stotnikom jahalen konj dati, ali Be ima citadelna ladija zidati, ali ho ima en geuijsk bataljon na Ogersko preložiti, in nekaj resolucij glede vojnega proračuna, — torej bode potreba, da se obe delegaciji, avstrijska in og^rska snideti in skupaj glasujeti, kar Be zgodi tiho in brez, debate. Tem. Filipavić je bil v Kotoru slo vesno sprejet in je nekej deputaciji rekel, da bode avstrijska armada obdržala Bosno in Hercegovino, ki je z našo krvjo pridobljena. — Dae 8. t. m. je bil Filipović v Spljetu od slovanskega prebivalstva sijajno sprejet. Potem mu je tudi slovanska občina v Šibe ni k u slovesen sprejem naredila. — V Pragi se za sijajen sprejem njegov delajo velike priprave. V ogerskej zbornici je 9. dec. zahteval lranyi„ naj se berlinski dogovor na dnevni red stavi. Tisza je dejal, da ne gre glasovati o mejnaroduih dogovorih. Na to je bil Irany jev predlog s 151 glasi proti 96 zavržen. V n ti ti )<* držutr. Iz AilrijanopuMja poroča oficijozna dunajska „Pol. Cor." novico, ki bi mogla, ako je uresničena, večje nasledke imeti. Nek Anglež je namreč od Rusov ujet bil, ker je strelni prah (putfer) vtihotapljal najbrž za turške vstaše v rodopskih gorah. Rusi so ga zaprli, a on jim uide in beži k angleškemu konzulu. Ta se je branil pribeglega zločinskega rojaka Buaom izročiti. Rusi so potem udrli in An gleža vzeli. Iz M*vtv9*bu»*g** javlja telegram — v sicer ne zmirom zanesljivo nCorr. Havas" — 8. dec.: Minister T imaše v je dal ostavko, car jo je Bprejel. — Verjetno je, da postane Šuvalov minister vnanjih zadev. — Isti dan je b 1 v Peterburgu sijajno praznovan praznik ordna sv. Jurija. Iz iteli/»4*tlf se poroča: Srbska vlada bode skupščini predložila postavo, s katero se novoBrbska zemlja cerkveno popolnem loči od carigradskoga patrijarhata, in Be postavi pod srbskega metropolita. — Novi srbski poslanik za Carigrad, Krivic, je uže tja prišel. Iz Carigftt«lt€ poroča Reuterjev bu-reau, da je sultan avstro-ogerskemu poslaniku Zichvju rekel, da porta jemlje berlinski dogovor za podlogo Bvoje politike. Sultan želi pri jateljske razmere z Avstro - Ogersko, in bode porta potrudila se, vsa vprašanja, ki so mej njo in Avstrijo, dobro urediti. Turki obetajo v proklamaciji macedon-skim bolgarskim vstašem popolno pomiloščenje, in za nekaj časa odpuščenje vseh davkov, če orožje odlože. To je znamenje, da bolgarska vstaja Turkom preglavico dela. /titt/ielke „Times" se čudijo, da je v parlamentu opozicija proti Beaconsfieldu tako kmtka, ker se uže več mesecev huda peresna vojska proti vladi vodi, katere vojske se udeležujejo vse vrste ljudstva, od prejšnjega pod-kralia do kmetskega župnika. — Pa menda so bili za z laj še le boji prvih straž, glavne bitve Rtoprav pridejo. Nemnški cesar je sprejel 8. dec. berlinske mestne zastopnike, ki so mu adreso izročili in je rekel, kako zelo ie bila potrebna izprememba postave za NemSijo, to je pač zdaj vsacemu jasno. Pa tudi za druge države je bil s tem dan izgled, ker dokazano je, da so daleč razmrežene zarote z odločnim načelom, glave držav uničiti. Dopisi. Iz CVIJtt 10. decembra [Izviren dop.]! Naša narodna čitalnica v Celji ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 15. decembra ob G. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Predsednik prične zborovanje z govorom. 2. Prečita se zapisnik zadnjega rednega letnega občnega zbora od 16. decembra 1877. 3- Zapisnik zadnje izvenredne skupščine od 17. novembra 1878 se prebere. 4. Tajnikovo poročilo o delovanji odbora in zgodovini čital niče leta 1878. 5. Blagajnik položi račun dru štvene blagajnice, ter poroča ob jednem o stanji knjižnice. 6. Referat novih Čitalničnih pravil in debata. 7. Volitev novega odbora, treh od-bornikovih namestnikov in treh preglednikov računa. 8. Posamezni predlogi. Jutri v Bredo 11. decembra se odpelje čitalnična deputacija obstoječa iz treh glavnih funkcijonarjev čitalničnega odbora in dveh članov gg. duhovnikov, v Ponikvo k gosp. Davo rinu Trstenjaku in mu pokloni diplom kot ča-Rtnemu udu celjske narodne čitalnice; v nedeljo 15. decembra pa v Laško k gosp. kanoniku Antonu Žuži, kjer mu tudi izroči častni list. Gosp. dr. Štefan Kočevarju, cesar skemu svetovalcu v Cilji pa bode izročila či talnična deputacija obstoječa iz celega čital ničnega odbora te dni diplomo. J z 0it»žtilie 9. decembra. [Izv. dop. Zadnja „Soča" je prinesla novico, da bode pri nas kmalu volitev v občinski odbor. In zares ravno ko to pišem, bo vrši volitev občinskih svetovalcev, izmej katerih Be bode potem župan izvolil. Dolgo smo uže brez župana. Zadnji čas je, da dobimo moža, ki bode v roke vzel občinske vajeti, in v smislu postave in nepristranosti vodil občino. Kakor je razvidno Vs zadnje „Soče", dobili bomo gotovo vnanjika tacega, da bo sposoben. ■z VtmraJ^lliin 8. decembra. [Ur. dnpis.j Neka znadu i čitatelji „Slovenskoga Naroda", da je zastupstvo grada Varaždina izabralo jednoglasno fcm. Josipa Filipovima pocestnim grad janinom, i da je istom prilikom na predlog načelnikov takodjer jednoglasno na isti način odlikovan ban hrvatski, Ivan Ma-žuranić. Konačna razprava proti ubojici Kuneja i njegovoj Buprugi vodila se tri dana, te je ubojica, priznavši, da je počinio ubojstvo, ođ-Buđjen na smrt, a supruga pokojnoga Kuneja, obtužena radi sukrivnje, proglašena nekrivom. Iz jFiirlmtlle 3. dec. [Izv. dop. J Furlanija s svojimi narojenci — katerih je ža-libog le precejšnje Število uže nasejanih v tej poljskej deželi — je zares v pravem pomena meglena podoba vrednijim narodom. Zares, navaden Furlan pravega blagostanja ne pozna: Bodi ni letina še tako dobra, naj iz njegovih tla leto še toliko priredi, kar bi druzega naroda kmeta osrečilo — Furlan ostane revež, odvisen služabnik košatemu svojemu gospodarju. Kar on v potu svojega obršza stori, ne dela zase; kar on seje, ne gre iz njegove žitnice, niti iz njegove kleti, ne v njegova lastna tla in, kar tla in božje solnce obrodi, ne gre v njegovo shrambo. — Potrebnega za njegovo in življenje njegove družine, da. mu, kot plačilo hlapcu, prevzetni gospodar grof ali kaj enacega, kateri se v svitiih ekvipažah vozi mimo trpečega in trpeče družine v njegovem vrtu in polji. Od tega, ali iz te desetine, katero mu vrže iz mej prstov magnat, mora si kupiti vsega, kar v njegovej zemlji ne zraste, in zlasti oblačiti se. — Zato je prisiljen prodajati mnozega izmej zemljišnih pridelkov, ter le po tej poti odpreti vrata denarju v hram kjer živi, kateri pa le redko dohaja, posebno, ako je letinja slaba. Davkov seveda ne trebuje plačevati Fur-lanu, ker je sluga. Čuditi bo nij ravno, videti furlanskega prostaka v slabej, ubožnej obleki in opankami z lesenimi podplati — usnje je drago — iti od doma in domov, ker fioanci-jalno stanje njegovo, zidano je v pesek. — Kakor v obče skoro uže znano, življenje je mu polenta najnavadnejši — meaa ne okusi som čitati precej lep broj kitic, sicer Še precej skladnih, ali polnih jako hiperboličnih prispodob, a vse se je vrtelo okolo mlade de Vojke. Saj veste. Pri takej priložnosti opleni mladi vilin sin Homera, Shakespeara, Kali-dasa, koran, narodne pesni, botaniko, zoologijo in mineralogijo, celo grško in rimsko odbila, ogenj pogasite......" in tako dalje, navec une grace infinie". Jaz sem Be tega pasjega koncerta do dve duši prestrašil. Ali Albert — Albert, kateremu je ta kanibalska arija nočnega stražarja zaprla „celo morje bo -žanske harmonije". Strese se, obledi, vrže papir, me pogleda, ter poleti k oknu. Jaz za pogansko nebo, a k temu še krščanski pekel. I njim. Sredi jasne noči opazila sva na sredi Albert je stihe jako dobro čital. Malo (trga pod najinim oknom Črno silhoueto noč po malo Be mu je razvil glas in deklamoval je v resnici navdušeno. Pesen je bila predolga ali vsakako navdušena. Zdi se mi, ko tla ga še sedaj čujem. Baš se je zaletel v ogromno sliko, ki se je po priliki takole glasila: Orjaška školjka ta jo zulen gora Sred valov nodoslodnega svetskega morja A ko biser zrno divno v njej odseva Čiste duše čarobnica — mlada deva I Albert je čital to titausko prispodobo z vzvišenim patosom, ko najedenkrat pod oknom zatuli strahovit rog, a potem zakriči hripavo grlo: „Gospodarji, gospodarice, dvanajsta je nega BtraŽarja, po maniri Albrechta DUrerja, kako držeč sulico, rog in lampo z neizprosivo hladnokrvnostjo na mesec laja, ter zapečati na zadnje svojo velemodro lekcijo z apostrofo na svetega Florijana. Albert je bil srdit, ter je zakričal čuvarju nočnega mira jako nepes-niško „lehko noč", katero mu on brez obzira na pravilo pristojnosti malo mastneje povrne, ter mirnim korakom svojim potem otide. Po skušal sem umiriti Alberta. Razjasnil sem mu, da se nočnemu stražarju ta neskladni inter-mezzo ne more v greh vpisati, da on vrši svoj poklic na istem mestu, kjer bo ga najbrž vr šili njegovi predniki uže nekoliko stoletij. Omenil sem mu tudi to, da stražar, poznavajoč lokalne navade, nij mogel slutiti, da bode kdo v Kranji o polunoči deklamoval ljubezni diti-ramb — da je to samo jeden onih slučajev, ki bo zove „zloba osode". Zastonj. Nočni stražar razdražil je našega Alberta tako, da se je ta zaklel, da se bode tej sovi javne sigurnosti maščeval. Ko se prepričam, da so moji dokazi preslabi, rečem razsrjenemu prijatelju : — „Čitaj dalje!" — „Nečem, ne morem." — „ Albert l" — „ Kaj je V" — „Ta pesen se tiče Neže. Ti jo ljubiš/ — „Da," odreže Be Albert, ter doda, stopivši pred mene: nTudi ti jo ljubiš. Govoril- — „Ne tajim, da mi je mila." — „Vem, uže delj časa opazoval sem to po tvojej prevelik ej uljudnosti." — „Tudi jaz Bem to opazil." celo leto — kateri jedini poljski pridelek ostine njemu; zategadelj je pa tudi ob svojem (asu vse širno polje pokrito s košato koruzno rastlino, katera rodi dvakrat ob letu. Takovo življenje gotovo ne barva lic ru-deče in ne greje mnogo krvi. 01 tod prihaja, da je ljud tu večinoma prstene lične barve, in tudi grozno len za delo. L9pih obrazov vidiš mej moškimi malo. Jedino čudesno je, da Be mej nežnim spolom mnogo zares lepotičic zagleda, katerih zalo vrezani obrazni linea-menti in vitka, proporcijonirana životna rast nehote sinu majke Slave k priznanju sili. Govoreč o blagostanji teh ljudi) bi o iz jemah le malo vedel povedati mej neinteligent nim naravnim ljudstvom, torej nij vredno. Pri ▼sej tej mizeriji ae čuti pa Furlan prav zadovoljnega s soboj, ker ne čuje in ne vidi boljšega in neizve; le, če čuje katerikrat kje o boljšem stanji kmeta in o večjej prostosti, za-pozna se mu v obrazi, da je notranje nezadovoljnost se mu vzbudila; a kljubu temu, da si marsikdo vzame pogum poiskati si kje drugje boljše sreče, pripelje ga ravno tisti pot zopet nazaj domov, po katerem je odšel meneč, da fortuni v naročje. (Iz Bosne se uže številno zopet vračajo). Učenosti, ali umetnosti sploh je v Furlani jo pot zazidan; inteligenca spi: šole. katere, akoravno sploh itilijanske, moral bi iskati jih z Diogenovo svetilnico. Mej tem pri nas na Slovenskem v cerkvi vse roke peroti imajo, se pride tu le redkokrat na tak sled, priprostega kmeta tu otrok le malokdaj Irke pozna. Društva Furlan ne pozna nikakorteega, dasi društvo edino dostikrat pripomore za napredek omike o narodu. V poletnih večerih vidiš le fante in dekleta Furlane v mnozih vrstah, držeče se za pazduho črez celo cesto sprehajati in peti narodne svoje. Zato pa, ker je Furlanu pravo društveno življenje in višja omika tuja stvar, in nij za višje podvzetje, bodi si v fizičnem aH moralnem obziru — ostane zabit tepec, kar pa najbolj pokaže, ako izjemno kedaj dobi božje kaplice v glavo. Dasi se namreč tu mnogo vina pridela ga priprosti kmet le v krčmi in za drag denar piti more, iz zgoraj navedenih nzrokov. Tu ti je divji kot Indijanec: kakor navadno beži pred mokro vejo, je o tem slučaji pripravljen moriti. — Pri tej priložno sti n8j omenim dogodjaja, kateri se je pripetil v nedeljo 1. t. m. v mestecu Korminu. B"a je ta nedelia zadnia pred adventom, torej tudi zadnji *fjsta da ballo v teatro co-munnle". Sinovi in hčere Furlanov so se po svoje celo noč zadovoljno zabavali in plesali; proti jutru pa se pokaže velikansk u?or furlanske kulture in resultat je bila avinčenka v telo necegi Furlana, katera je izletela iz cevi puške, sprožene od roke furlanske — od policaja: zadeti je obležal mrtev in morilec, katerega so baje uže ujeli, najprej vtekel. Uzrok tomu je bila božja kapljica, katera je temu nguarda municioale" tako možgane in kri razgrela, da je storil nesrečni korak brez druz^ga u/rnka, kakor da mu je žrtvenec nekaj odgovoril na surovo njegovo ravnanje z občinstvom. Policiji so namreč tudi pri nas surovi in "grobi liudje. Kakor rta Furlan je in živi, v tako veli-cem konstrastu je v očialed z prelepimi da rovi naravnih prizorov v njegovoj deželi, kateri se vrste leto in dan pred očmi. Kdo, ki je bil kedaj kaj časa v Furlaniji, more reči, da mu pogled v to deželo nij premnozih milih čutov vzbudil, nij li mars;koga, kateremu do pade bo'j ko njegov domovinski kraj ? Pridi tujec v pomladi tu sem, vstopi se na kak grič in poglej pred soboj v ta raj, kjer vse zeleni in cvete, in kako zeleni in cvete! Kar bodeš čut'1, niisem ti v stanu po vedati, pove ti najlo?]e lastno čuvstvo, s pre prčanim očesom. — Pridi o poletju, ne pojdi z mrakom spat, ostani pod milim nebom, po sebno kadar Rije luna, zagotovim te, radosti se ti bo jokalo srce, vesel boš iu žalosten in vedel ne boš zakaj, povedal bi rad vsakemu kako ti je, kako ti dopade tu, tvoj jezik nij zmožen povedati besedij, katere ti tičijo v Brci, katero je v tem trenotku prepolno, ko se začuje od daleč, kakor cerkveno orglanje — petje furlanske mladine, katero ne ve3, je li obmolknilo, ali si v tvojem notranjem utrujeno zaspal. — Pridi tu sem v jeseni, v pozni jeseni, ko uže tvojo slovensko domovino pokriva beli zimski krov, in kjer se čuje le gladni vrabec in kavka, brskaje mej snegom iskaje si živeža — pridi som, začuden boš gledal, kje Bi; snel boš zimsko tvojo suknjo in v poletnej hali gledal in poslušal čudo, katero se ti je odprlo. — Kako milo, kako sveto /re božje solnce iz nezmerne praznote nate, kakor bi se ti hvaležno smehljalo, da si je prišel gledat tako daleč v italsko podnebje; mislil si bodeš solnce kot angelja z gorečim mečem v roči pod z nožjen bližnjih gor, katere mejo koro'ki in tirolski pobeljenim snegom ne puste mrzlega paidaša v seveda uže orujaveli raj tu doli. — Čuj, v grmovju poleg tebe skaklja rumenokliuni kos s svojo družico, za njim jih prifrči še več vsak se svoio ljubico, zdajci intonirajo himno svetemu solncu in tebi kar igra krog srca. Umolkneva. Bilo mi je teško. Morebiti tudi njemu. Dva pobratima ljubita isto dekle. Priznati moram, da sva bila prišla do točke, kjer ljubezen prehaja v sebičnost. Dečka! — „A kdo bode to zaplet rešil?" vpraša Albert malo strastno. — „Deklo," odvrnem. — „Dobro," reče mladič, podavši mi desnico, „midva morava ostati prijatelja. Naju veže Bveta vez. Ljubezen do Neže nama ne sme biti zapreka najinega poklica. Boriva se za njo odprto, pošteno. Ona naj sodi, kateremu od naju bode ljubica, kateremu sestra." — „Tako velja Albert! Neža naj odloČi. Postanem li nesrečen jaz ali ti, vsak se mora udati osodi." Tako Bva se svetčavo pomirila. Z laj sva se menj bavila s patrijotičnim pesništvom, jeden in drugi poprime ovoj koutraband — ki ga je bil skoval brez prijateljeve vednosti — ljubezne pesni Neži. Vsake noči čitala sva Bi mej soboj te plodove, in poleg te živahne deklamacije sva skoraj pozabila, da sva Bi nasprotnika. Samo nočni stražar, ta črni demon, spominjal naju je proze. Ali tudi za njega je prišel črni petek. Bilo je neke polu-noči. Vgasnila sva svečo, ter čakala pri oknu. Evo ga! Iz ozke ulice prikreše demon. Postane. Zakriči. Ali v tem trenotku obsuje iz najinega okna dež gnjilih jabelk in jajc nesrečnega suličarja, ki je, prestrašen od teh neparfimiranih meteorov , stisnil glavo mej rame, ter stekel preko trga, kakor kresnica, pozabivši sv. Florijana, ter zaklevši „frdamana krota!" Midva idealna človeka tedaj nijsva poznavala paragrafov o razžaljenju javne straže, ter sva Be jako začudila, da je ta škandal postal glavni predmet konverzacije celega mesta Na srečo je bil Albertov atrije mestni župan, radi tega celo bombardiranje nij imelo nika-kove posledice. Vsakako sva premagala midva Nočni stražar nij več kričal pod najinim oknom Tako sva si lehko mile volje do zore dekla-movala fabrikate svojega srca. A Neža? (Dalje uri h.) Domače stvari. — (Hranilnica ljubljanska) je včeraj sklenila, da od 1. julija 1879 ne bode več dajala po 5, ampak le po 41 , odstotka od naloženih denarjev. — (Prestavljen) je finančni svetovalec Valentin Kronig iz Ljubljane k štajerskoj deželnej finančnej direkciji. — (Iz seje deželnega odbora 6. decembra.) Za pristava in druzega učitelja na vinogradnej in sadjerejskej šoli na Slapu je bil v službo sprejet Gust. Pire iz Krania, Janezu Dicu se je pa dovolil vstop v to šolo kot plačujoč učenec; od občinskega odbora v Kolovratu sklenena taksa za ogled mesa in klavne živine se je potrdila; sklenil se je razpis 6 baron K. "VVurzbachovih štipendij cesarice Elizabete za vojaške invalide; predlogom dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov Be je pritrdilo, da se služba učitelja na liudskej šoli v Trsteniku podeli učitelju Francu Brezniku iz Olševka, služba učitelja v Dobu pa učitplju Lorencu LQtnarju. — (It. Ptuja) se nam pi$e 9. decem.; V glavnem zborovanji učiteljskega društva ptujskega 5. t. m. je bilo navzočnih 30 družabnikov. Za predsednika temu društvu je zopet izvoljen g. Knbič; drugi odborniki so: Kocmut, Žiher, Arnhart, Krajne, Eomich, 1&-schnigg, Bnumgartner in Triebnik. — (Iz Broda na Savi v Slavoniji) se piše v „S1." : Slovenskih delavcev je tukaj polno bilo, posebno veliko jih je delalo pri novem mostu črez Savo. Odkar pak je Sava narašala in most „pametnim" Švabom iz Hamburga in sploh iz rajha, koji so slovensko Savo za rečico imeli, odnesla in jim strašno škodo naredila, bili so večjidel brez dela. Nad-poročnik vitez Stavenov Jakšić Kaisenvehrski vzel je več Slovencev, posebno Gorenjcev in sicer Blejcev v delo, koji reko Bosno nekoliko regulirajo, da bode mogoče živež in druge potrebne reči za vojsko do Sarajeva po Bosni dovajati. Ta pametna misel bode mnogo koristila, ako Be to podvzetje g. nadporočniku posreči. — Po svojej hrabrosti pred sovražnikom, kakor tu po Bvojej največjej eneržiji in vztrajnosti dobro znani nadporočnik vitez Stovenov Jakšić pl. Kaisersvvehrski stavil si je namreč jako veliko ali hvaležno nalogo: regulirati (vrav-nati) reko Bosno, po katerej se dozdaj nij še vozilo druzega, nego mali turški „čamci". Omenjeno uravnavo dovršiti namerava gospod nadporočnik na svoje lastne Btroške. — Poročilo o prvej vožnji po Bosni b parobrodom, katerega smo vsi teško pričakovali, došlo nam je včeraj zvečer. Z največjim veseljem čitali smo kratko ali za vse radostno naznanilo, da je gospod vitez Stavenov Jakšić pl. Kaisersvvehrski srečno, zdravo in z največjo radostjo polovico pota iz turškega Samca do Doboja s parobrodom prevozil. Razne vesti. * (Bolgarska milica.) Rusi so uredili Bolgarom tudi zakon o uarodnej vojski. Vojniska dolžnost je sploAua; a kdur dokaže da je neizbežno potreben stariSem, sirotam bratovim ali sestrinim, ali kdor uči na visokih Šolah, je oslobodien od službe. Organizacija te vojske je teritorijalna, vsaki kraj dela za sebe č. te itd. TeŠei in koujiki delajo družino ; peska družina sestavljena je iz 1000 mož, a konjička največ iz 000. Dve družini s potrebnimi kanoni sti jedna brigada, in dve brigadi jedna notrjadu. Častniki in podčastniki so Rusi, a pod tako viini učitelji gotovo bode vspešno napredovala bolgarska vojska. V Sredcu je nižja in višja kadetska šola, katera bode častnike vzgajala narodnej vojski. * (Ne piti mrzlega piva.) Nek Švaj carski zdravnik dokazuje, koliko da mrzlo pivo človeku škoduje Iz tega izvirajo mnoga prehlajenja in katari v želodci, iz tega pa zopet vse druge bolezni, kar je znano tudi prostemu ljudstvu. Pivo predno se pije, segreti se mora naj menj do 9 stopin toplote, potem je neškodljivo. Po tem ravnajo se tudi Bavarci, kjer je pivo doma, ter razgrejejo pivo, kakor hitro čutijo, da je premrzlo, z rudeče razbeljenim železom. S tem pa pivo ne izgubi svojega okusa. I rurll v fjiiitljtanl. V vojaškej bolnici. 2. novem.: Franc Tor, proBtak pri vozarstvu, vsled pljučnice. 3. novem,: Janez Mlinarzek, prostak 32. pešk. polka, \ sinl bljuvanja. 9. novem.: Anton Hnvliček, frajtar 2. žonijskega polka, VBlcd pljučno tuberkuloze. 10. nov.: Miha Sranec, prostak 76. pešk. polka, vsled vnetice kožice v možganih. 11. nov.: Pavel Curili, prostak 41. pešk. polka; Janez prostak G9. pešk. polka, vsled oslabljenja. 11. nov.: Franc Sclineider, prostak 8. peškega polka, vsled oslabljenja. — Andrej K.»tli, podkanonir 12. kon. p 2 m 65 _ Ziata renta........ . 73 10 . 112 80 i. Akcije narodne .-.inke . . . . 78.) _ Kreditne .ikci, ...... . '230 „ — n 40 f, *apul...... . , . 9 n 31 n 55 V, Driavnn mark . . . 57 „ BO Grozdni varh se sprejme pri graščini Vurii-Cialloii« »tcini polen Litije. Ponudbe se spričevali naj se pošljejo imetji omenjene graščine. (405-3) Kukt :Wir empfehicn^=f.~^ga»ca~fltzt.= alT~Be»tea und Prelawiirdlgstaa~ Die Regenmantel \Vaffendecken (Plachen), BelifinUgfp, ZoMstuiTp ■1 der k. k. pr. Fabrik m von Ma J. Elsinger & Sohne g S in Wien, Neuban, Zollergasse 2, Liefer.nten de* k. und k. Krief sminiiteriums, Sr. Maj. Kriecamarine, vieler Hum.nitatsanstalten etc. etc. Pavorita-jantar (Bernstein) najfinejši umetniški izdelek. V Carigrad in Aleksandrijo naročeno in s 40 % aro zapadlo blago od favorita-jantara moramo vsled vladajočega pomanjkanja denarja v orijentu po sledečih smešno niskih cenah razprodati. mmr Ustniki za smodke ~mm (Clgarren-Spitze), iz ..prima i iavorita-|aiitnra" z nasadom od morske pene v elegantnem etuiu sledeče velikosti: Št. 1, 6 centimetrov dolg, prej gl. 6, zdsy gl. 1.60 " jj. J n l-so n i n n n » tO, „ „ 2.'J0 n 4, 9 n „ „ „ 12, „ „ 2.60 , bi 10 n ■ n H, - „ 3.- Ker je to blago tako izredno ceno, dohaja zmirom mnogo naročil, zato .ve bodo naročila izvrševala le toliko časa, dokler nam bode še blaga ostajalo. Pošilja se ali proti vposlanju zneska, ali proti poštnemu i>ovzetju. (411—1) Wien, X., Zfampff/asse 11. Otroci veselite se! Kdor hoče svoje otroke o božiči razveseliti, kupi naj naš obče priljubljeni (400—4) 1) oz le ni bazar B»l,i>n. m*lo |e ff|d> a> v_ za katero svoto ceno »v &,v"* w t» Be dobijo sledeči T lvoiusi«li najnovejših francoskih igrač, primernih za dečko in deklice vsake starosti, in sicer: pariško varletć-gledi^ee, jako zabavno in lepo ozališano. oearnni zabojček, v katerem jo ujet jeden paša, ki hoČo uiti. .HiUla>/, pripravno posebno za dan sv. Miklavža, ob jednern jo tudi bonboničra. briljantni k olepsuv za božično drevo, prav novo. piano, eleganten in lep, ali pa 1 novoiznajdeni inetairopkon, na katerem lahko igrajo tudi prav mali otroci najlepše komade, liilajee, mehanično, se zmirom smeji in vzbuja veselost, brlljuiituik Hveenlkov za božično drevo. Jap. liiosli, umetniško dolo, v katerem jo premakljivi kolbri, ki poje. bajnzzo, umeteljno, izvršuje najlepšo reci. gozdni hudič, ki pokažo jezik na ukaz. piNaiiili NveC'k za razNvitlJavo. punčika v vozu, elegantno oblečena, ki se pri peljanju premika, brca in kriči. MurorlitiNku kočija z vprego. kartona, v katerih so izvrstne reči za dečko in deklico. J komiulov. Vseh teh naštetih 87 komadov originalno fran- m coskih igrač stane l*- £>"1<1. -1.15r>. I tVa^lov Premier Depot de Vienne, m iiu^iu* • Wlen> llt-iurleliHliol-, Magazine »-9. m Naročila iz dežele so s povietjem promptno izvršujo. 1 1 1 25 1 1 25 1 1 1 25 1 1 2 Darila za božič kupijo naj se ceno in praktično pri (408—2) M. Neumann-u, v Ljubljani. slonove u lice si. 11. Za gospode: Spalne suknje . . . po 9, 10, 12 do 18 gld. Zimske suknje . . - n 16, 22, 25 n 40 » Lovske suknje . . 10 n 15 n Hlače in životnik . . , 9, 10, 12 n 16 n Za gospe: ~ wm T'" Moderni paletot . po 10, 14, 18 do 30 gld. Obleka od klobučine ■ - 8, 9, 10 15 n 3WST Za otroke " iS ocl 2 «lo 3 let starosti: Obleka iz klobučine . . po 3, 4, 5 do 8 gld. Obleka iz suknja • n 5, 6, 8 » 12 n Lovska suknja . . . » 4, 5, G 7 n Menčikov .... <) 1 o 16 22 n X aTudi viianja naročila se promptno izvršujo, in neprilična obleka se bode po praznikih rado z drugo zaincnila. l/.it.., n uradnik Josip JuićiC. Lastnina in tiba „baiodiie bakarne". 55 4125