ClTATELJIl Prosimo, poglejte na številko poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
lisi slovenskih defavceW Ameriki.
Bth. 1944 ai the PmI Offlc* a« Ne« Ink, ti. I, u
Act «1
mt March M, 11«.
IA NEKAJ VEČ KOT t. ',r
na dan dobivate.. «. 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (Izročati mM, mMJ I
ClTAJTE, KAB VAS ZANIHA
No .181. — Čtev. 181. (Telephone: CHeUea 3-1242)	NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 14, 1942. — PONEDELJEK, 14. SEPTEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
SPLOSNA VSTAJA NA BALKANU
ČETNIKI GENERALA DRAŽE MIHAJLOVIlCA SO IZVEDLI VEČ DEŽNIH NAPADOV ČEZ MEJO V ITA LUO IN BOLGARIJO TER SO V BLIŽINI BANJE LUKE UBILI 400 ITALJANOV, 100 MTT-T JUGOVZHODNO OD ZAGREBA
V boju pri Banja Luki so četniki razbili štiri dtaljanske tanke, so zaplenili velike zaloge municije in so se naglo umaknili v gore, predno so Italjani mogli dobiti ojačenje.
Zadnje čaise Mihajlovieevi četniki v velmo Večjem številu napadajo razne kraje v 'sovražnem ozemlju ter so pobili več i tal jamskih garnizij.
Pri vpadih na Bolgarijo so četniki pobili okoli 300 bolgarskih vojakov in več obmejnih policistov.
Neko poročilo iz Londona pravi, da je Ibil nameravan napad! na bolgarskega notranjega ministra Petra Gabrov-skega in je bilo vsled tega prijetih nad 100 osumljenih zarotnikov, vsled česar se je pričela zelo močma kampanja proti osiškim z as ednini armadam po celi bolgarski Ma-eeiouiji.
Macedonski patrioti sodelujejo z armado generala Mihajloviča v namenu, da zazgo plamen splošne balkanske vstaje.
Poročilo na šve»d!ski brzojavni urai iz Sofije pravi, da je v bolgarski Maeedoniji izbruhnila "krvava vstaja" in da so uporniki ubili bolgarske uradnike v mnogih majli-uih mestih. Orožje so didbili od "sovražnih aeroplanov — na jbrže ruekih."
Italijanska strahovlada v Sloveniji se širi
Pred kratkim smo prinesli strahotno vest, da so Italijani porušili več nego 100 slovenskih vasi, ubili 7,000 in depor-tirali 36,000 Slovencev. — Dodatna poročila, ki prihajajo v London, poroča UP., zatrjujejo, da se je 20,000 Slovencev pridružilo četniškim oddelkom Draže Mihajloviča, ter da prebivalstvo vsepovsod beži v gozdove. Italija-
Atentat na Gabrovskega je bil izvršen v Skopi ju, 111) Ijonske armade -nI mogel zlo-
BRANITELJI STALINGRADA DOBILI POVELJE:
"ZMAGA ALI SMRT!"
Glasilo rdeče armade "Rdeča zvezda" je naznanila, da je ruski poveljnik pred Stalingradom v sobota ukazal razstreliti vse mostove čez Volgo in odpeliana ali pa uničena' ni zažigajo cerkve in rušijo vsepovsod narodne in kultur-i je bila vsaka ladja, tako da se rdeča armada tudi v najskrajnejši sili ne more umakniti pred sovražnikom na nasprotni breg Volge. Vsaka vojak mora Uai ostati na svojem mestu, boriti se in zmagati ali pa — umreti!
Včerajšnje poročilo ruskega;	-
vrhovnega ooveijstva pravi, po Nemci z novimi ojačanji spet napredovali jugozapadno od Obleganega Stalingracla, Nemci sami pa trdijo, da so na tem kraju že dospeli do Volge.
Predno so Rusi jugozapadno od iStalin-grada prepustili sovražniku nt4c obljuden kraj, ?>o odbili .*X) nemških napadov in trikrat z bajonet ni<m protinapadom.	^
Fekfana ršal Fedor von Bock pa tudi s 30 napadi svoje mi-
severu. Na tem kraju je ruska artilerija razbila 2C nemških tankov.
Pred Stalingradom se Rusi (bore z novimi aeroplani in so nekako izenačili neimiko pre-
ne spomenike
Po drugih vesteh so Italiiai v Kodeljevu blizu Ljubljane ustrelili 17 mož in žen, v znak maščevanja za uboj dveh italijanskih žandarjev.
__ — Poroča Jugoslav Information Center
Surovo postopanje s srbskimi ujetniki
Jugosl. vlada v Londonu je prejšnji teden dovolila, da ie objav raoe. In ravno ti aeroplani soj ljeno poročilo, kako Nemci kruto in zverinsko postopajo Nemcem povzročili velikanske' s srbskimi vojnimi ujetniki, da je s tem še bolj nepotrje-
milj jugozapadno od Sofije. Gabrovski pa je ušel nepoškodovan. Bolgarske oblasti so v Skopi ju, ki šteje (io.OOO prebivalcev, razglasile obsedno stanje, kakor tudi po drugih krajih v okolici.	_
Skrajno jugovzhodni del Jugoslavije in grški del Mace iuuije je Hitler dal Bolgarski kot protektorat, ki so ga zasedle bolgarske čete.	*
Napad na Gabrovskega je bil najbrže izvršen pred dvema tednoma. Poročila, ki tajno prihajajo o l zarotnikov, pravijo, da so zadnje čase macedonski patrioti v mnogih okrožjih spravili prebivalstvo "v paniko/'
Več sto patriotov je napa lilo bolgarsko policijo in bolgarske garaizije ob jugoslovanski meji. Osiški viri priznavajo, da je bilo več njihovih voditeljev izvabljenih v zasedo, slednjič pa so bili po hudem boju vjeti.
V okolici Strume so Ibili vstreljeni trije možje, ker so ščuvali ljuda k vstaji.
Patriote največ žene k uporu in vstaji upanje, da bo
miti ruske bojne črte. Zadnje poročilo ruskega poveljstva pravi, da rdeča armada trdno drži svoje postojanke zapadno od mesta.
Ru>i pravijo, da so Nemci dobili velika ojačenja in rdeča armada se je nekoliko umaknila šele tedaj, ko je uničila bataljon nemške in fante rije ter raz bila 40 tankov.
Rusko iporočilo tudi pravi, da so Nemci izvedli močan napad na zapadnem bregu Dona jnžrro od Voroneža, kjer so poslali v boj celo infanterijsko divizijo s 100 tanki. V teh 'bojih so Nemci izgubili 2000 častnikov in vojakov.
O bojih na Kavkazu so zadnjih 24 ur prišla v Mosflrvo u-
osiška sila odVmjena od Rusije. Mnogi patrioti prihajajo godna poročila, ki pravijo, da
so se v goratih krajih okoli Moadoka Nemci umaknili proti
v razne kraje s padali ter vohunijo in sabotirajo.
Kot pravijo poročila je ta splošna vstaja posledica sporazuma, ki so ga nedavno sklenili general Mi-haljovič ter poljski, grški, jugoslovanski, albanski in romunski voditelji, ki so se zavezali, da vprizo-rijo kampanjo proti osiškim zasednim četam.
Znano je, da je imel general Mihajlovič preteklo zimo več razgovorov z raznimi balkanskimi voditelji.
Gnerilski napadi se vedno bolj množe v Bolgariji, Rumunski in Grški in prišlo je več poročil, ki pra/vijo, da so ruski aeroplaui vrgli orožje upornikom v teh deželah.
Skoplje je bilo središče četniških napadov. Tam je bil tudi vstavljen ves železniški promet med Sofijo, Gornjo Banjo in Brugučevem.
izgube. Ruski letalci so'bili po slani v boj posamezno, da si vsak poišče svojega nasprotni-ka. '4Rdeča zvezda" pravi, da 5*0 ti posamezni letalci \ zadnjih treh tednih uničili 51 nemških aeroplanov.
Von Bock je bil baje odpoklican
Neko poročilo t rnnko fronte pravi, da je Adolf Hitler vsled velikanskih izgub, ki jih ima nemška armada preti Stalingradom. poklical v svoj glav ni stan feldmarŠala Fedora v. Bocka, da mu poda svoje poročilo.
To poročilo je t.udi deloma potrdilo neko italjansko poročita, ki poleg tega tudi naznanja, da se nahaja bivši "vrhovni poveljnik feldmaršal Erwin Rommel v kliniki v Staittgartu, kjer se zdravi na malariji. — Isto poročilo, ki je naznanilo v. Boflkov odpoklic, dodaja, da se bo zopet vrnil na pozomico "pozabljeni mož" feldmaršal "Wilhehri Keitel.
no, da Nemci v krutosti napram ujetnikom meje.
Znano je, da Nemci j »osebno Evrazijo Srbe in sicer zaradi
»guerilskega bojevanja ipod generalom Dražo Mihajlovieern, za čegar glavo i*o Nemiri razpisali zelo visoko nagrado.
ne poznajo
Holandski veščaki in finan-cirji inspicirajo Ukrajino in Butenijo
Kakor poroča ONA., se se-^H^IHH H daj nahaja na splošnem prou-Poročilo v-sefeuje pripovedo- če vanju in inspiciranju ruske-
................ga ozemlja >v, zasedenih krajih'
Ukrajine in Rutenije skupina
holandskih financirjev in izvedencev, ki bi radi dognali kako bi se dalo najboljše kolonizirati te kraje z nizozemskim prebivalstvom.
PREDSEDNIK PRAVI, DA SE JE ZMOTIL
Predsednik Roosevelt je v Washiugtonu ji, septembra dejal, da še je le zmotil v izrazu, ko je v svojem radijskem govoru dne 3. septemlbra omenil (Srbijo namesto Jugoslavijo, ko je navajal odiporno&t in borbo četnikov proti osišou.
V nekaterih krogih, tudi med nami, je bila predsednikova ' *,pomota'' vzeta kot znamenje, da uradni Washington sploh ne priznava več Jugoslavije, ampak le veliko Srbijo.
Predsedmifk se je oprostil, da je bila -stvar zgo^j pomota na njegovi strani, ker je svoj čas zbiral znamke, med katerimi so -bile tudi srbske, radi česar se mu je ime Srfbija vtisnilo v možgane tako, da ni te pomote niti opazil. — Enaka pomota je bila narejena tekom radijskih govorov tz Washingtona že tudi poprej.
vanje nekega Srba, ki je pobegnil iz nekega nemškega taborišča in o katerem ni bilo po vedano, kje se sedaj nahaja.
(bataljoni so zdaj že celih šest dni v srditem boju proti laškim oddelkom, ki so začeli fofcratu Poročilo iz Ankare pravi, da so bolgarski patrioti po- različnih strani prodirati popolnoma prekinili telefonsko zvezo v Plovdivu, 90 milj jugovzhodno od Sofije, so iztirili nek nemški vojaški vlak med Popomov in Antmilo v severovzhodni Bolgarski ter razdejali več železniških prog po drugih krajih dežele.
Na nemško zahtevo je bilo razpuščenih več polkov i bolgarske armade, ker je brio med vojaki mnogo takih, ki
Iz Jugoslavije
ŽIVAHNO DELOVANJE JUGOSLOV. GUERILCEV
Iz Moskve, dne 4. septembra, prihaja poročilo potom I. C. N., ki pravi, da je radio postaja "Svobodna Jugoslavijo" oddalo uradno poročilo vrhovnega poveljstva gueril-ske in prostovoljske vojske z dne 2. septembra.
Juino-dalmati'11'ski guerilski
Ta Srb je pripovedoval naslednje :
"Vsak dan smo Lili brez kakega vzroka podvrženi bičanju in smo morali po več ur teči okoli taborišča. Elitni gardisti ■so imeli zaločinsko zadoščenje,
če so nas pretepali. Mnogi uJ močna rasna zagozdp. jetnik so pomrli vsled strada-j menda zagotovila Tretjemuraj nja in izmučenja.
Kolonizacija teh krajev po Ilolandcih je del nacijskega načrta, da se vzpostavi med slovanskim in nemškim svetom
ki bo
hu popolno varnost pred Slovani v bodočnosti. Za to varnost bodočnosti potrebujejo Nemci 3 milijone Holandcev.V ta namen po Izdali naciji na Irolandskem odlok, po katerem je 'bila zasežena vsa imovina . nizozemskega podvzetja za ko-ki se je najbolj ionk;ranje Hola-ndskih kolo-
"Najfelabše pa se nam je godilo v norveškem taborišču v Korgenu, kamor je bilo v juliju poslanih več sto srbskih u-jetnikov. Najbolj pa so nas mučili, kosta dva ujetnika ubila stražnika,
WUlkie v Bagdadu
WeodeL Wiilki&j&jdQspel 12.
septembra v'Baghdad, ' glavno mesto Iraka. Pred tem je obiskal Egipt, Turčijo, Lebanon in Palestino. Iz Iraka bo odpotoval z letalom v Rusijo in od tam na Kitajsko in v Indijo.
so bili naklonjeni Rusiji. Več častnikov je bilo aretiranih, mnogi pa so pobegnili v gore.
proti postojankama na planini Biokovo. '
ku med kraji Semizovac in Čevljanovič.
— Poroča Jugoslav Informatioo Center
odlikoval v tem, da nas je kar najhujše mučil, • in <sta pobegnila. Več dni smo fee morali sleči in ležati na prostem od <h eh popoldne pa do 10 zvečer. Kdor se je le ipremakni 1, je bil takoj vstreljen. Dvanaj^ jih je bilo vstreljenih.
"Nekega jutra smo bili postavljeni v vrsto pred $o<tori in smo morali stati ves dan do štirih (popoldne. Nato je moralo 50 ujetnikov, ki vsled lakote in izmučenja niso mogli delati, stopiti iz vrste in so bili vstreljeni. Tri dni nismo dobili nobene hrane in smo morali
nij, ter bo ta denar sedaj rabljen za naseljevanje Holand-cev na ruskem ozemlju.
Tozadevno poročilo je dala sama nemška prekoocean^ka poročevalna družba, ki je pripomnila, da spremljajo holand-ske veščake tudi nacijski uradniki in izvedenci.
Ameriška letala zažgala japonskega ružilca
Iz glavnega stana zaveznikov v Avstraliji poročajo, da so zavezniška letala, med katerimi je ibilo več ameriških letečih trdnjav, napadla japonske zalagalne Črte na vodi in na kopnem pri Novi Gvineji. Tekom teh napadov je bil zažgan in potopljen japonski rušilec in poškodovane so bile tudi druge japonske ladje.
Arijski barbari mučijo ženske do smrti
Naciji in nemška soldateska	""
sploh nima več čuta dostojno-1 o |>odtalnem gibanju. Gesta-pti, usmiljenja ali spoštovanja' ]»ovci so jo nečloveško mučili do žene, matere človeštva. Kot! tako dolgo, da je od muk in
barbari graibijo ženske in jih' odvajajo v bordele za zaibavo nemški soldateski, dočim jih po kooicentracikhh taboriščih mučijo do smrti.
Na Norveškem je bila pokli-na pred kratkim na "izpra-anje" Brvnhilda Stroem, ki otela iadati, kar je vedela
Poročilo iz Švice se glasi, da V Bosanski Krajini divjajo®0 mora,e hrvatske Oblasti zaboji v bližini Sitnice.	»staviti obratovanje na
' nekaterih vaznuh progah radii.	... »	i4V.
Iz BanjaluJke so poklali sabotaže. Ena od teb prog, ki! so se na,clJl no™v*!l: Zl Nemci in ustaši 80 tovornih peije iz	k -severnemu1 date svo^e	hlse"
avtomoibilov, polnih vojakov, v hrvatskemu obrežju, je bila za'--
pomoč napadalcem. Na svojih prta s. pojasnilom, da je polo-po&tojankih blizu Sitnice so se žaj tak, da ni varno nadaljeva-i fašisti utrdili, ter izkopali ti 0brata med tema dvema toč-] jarke. Sedana in osma napadal- kama. na guerilska brigada Iz Krajine J
sta s spretnim manevriranjem	-
obkolile sovražnika, katerega!
izgube so zelo težke.	| Novi red spreminja šole
2d^"En Sinn dolar, dan v imenu človekoljubja, bo prinesel tisočkratno povračilo.
Jeklo za vojno produkcijo
Več kot tri četrtine jekla, ki se ga danes producira v Ameriki, gre v vojne svrhe, kakor poročajo tozadevni uradi iz Washingtona. Velike količine jekla in železa poratoijo ladjedelnice in tovarne za izdelovanje tankov in orožja.
Produkcija jekla v Ameriki zdaj daleč presega nemško produkcijo.
ODISEJA 27 JUGOSLOVANSKIH MORNARJEV
| kopati grobove za one, ki so N. Y. Times piše o potopu dveh majhnih jugoslovanskih f bili vstreljeni. In ko smo kopa-1 ladij v JncTijskam oceanu, ki ®e je pripetilo pretekli mesec.
v nekem pristanišču na vzhodni obali Združenih dr-
In
Odmev zločina v Lidicah
Naciji so tako odločeni,
žav. se je glasom poročila 12. septembra izkrcalo 27 jugoslovanskih mornarjev.
da
Od teh "27 mornarjev se jei j rešila desetorica iz tovorne ladje, ki se je pogrezndla takoj!
države. Ostalih
17 pomorščakov, ki
stro vssatk odpor v zasedenih po obstreljevanju in eksploziji' s0 prispeli v Zedinjene države deželah, da so v malem trgu torpeda. Vse moštvo, ^ ' ~~ —j£_.^
P^ ^HH |HH|M	33 mož, je /bilo re^emih z neke druac
i IvanČice, .blizu Brna, pobili V2 se je resito na dveh rešilnih. ladje, katere preoetalo moštvo ; članov rodbine vikarja Tesarja čolmh, od katerih je pm i pri-j 26 oseb, je ostalo Ves danvTe-j na obtožbo, da sa nudili pomoč *>tal brez težav na vzhodnem šilnem čolnu, (predno je nalete-I ženi in otrokom enega usmrče- obrežju Južne Afrike. Takoj ]Q na grško ladio ki iih ^ nri-
Guerilske čete v predmestjih | v bolnišnice Zenice so začele v aadnjili par dneh z živahnejšim delova-j njem,, ter so osvobodile več dn- ^
iaim so se napotili v Južno
MPiHIPiH- v	BBBpiliWW	■!■	Afriko, odkoder se jih je 17
Guerilski oddelki v vzhodni večjih soLsklli ooslopij na Ni- ni znano, a poročilo se glasi, da Prijazni domačini so jrh po-j Vkrcalo v Zedinjene Države. Bosni so se ponovno spopadli zozemskem 'bolnišnice, katere so bili c/bsojeni na efliirt vsi so- tem privedli do južno-afriikan-j -jej dnrgi ladji je	8
posletlic trpinčenja umrla na glavrnem -stanu Gestapa.
Povt»od po zasedenih deželah
naciji mučijo in na vse načine i -	.	^P	iHRW	HH	HM
ponižujejo ženske in dekleta catov Ta?l v tem azem -1"' J so naciji napravili iz šest naj- Hevdricha. Število pomorjenih pozneje tudi našli.
i ro
kto
nemšlke žen>ke pa pisarijo na-cijskim vojakom, naj jim pošljejo iz zas^enih dežel obleke z nemškimi četami v predmest- ( so danes itaipolinjene z nacijski-	rodniki do	petega kolena. — skega pristanišča, kjer se jih j mog tLbVtlh ali izgubf}
Z-m-% /1 U J.l .m »i i -lili Cn vin-i/VTtO VnWrtJ-T tTf« Am rt/l^A I mi HAninnn! rw tt »»Vi -PyATl + A	(fW^ A \	^ *IA ^ APA+ rrlrw/^nl rv	7rwl i Tt-lrvnI — _ _	« "
in drugih stvari.
jib Sarajeva, predvsem v odse-i mi ranjenci z vzhodne fronte. (ONA.)

je deset vkrcalo v Zedinjene' _ Ponj&i Jugoslav Information Center
«8 L AS XAIODA'utHvM
MONDAY, SEPTEMBER 14,1942
iXANovuiN ISM
"GLAS NAHODA"
'▼OICI OF

Owned anil Pufinsiifed bV Stt> rente PuMIfeHUtt Company, (A Corporation) Prank Sakser, President; Ignac Bude, Treasurer; Joseph LupAit, Sec.
Place of busjnesgot.the corpprftjjon and a< 216 WEST ism STREET, NkW
of above officers: OBK, N. T.
49th Year
"Glak NiroffV li ifesttw every Htcy erc^pt SMiiraifrS, Stmdayi and Holidays.
Advertisement on Agreerfttit.
Subscription ¥earlj <0.
Za celo leto velja Ust 2a (Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta sa Četrt leta fl.30.. — Za New York za celo leto $7.— ; za pol leta Za Inozemstvo ta celo leto $7.— ; ca pol leta $3.50.
"Glas Naroda" lakaja tki ki dan IzywmSl sobot , nedelj in praznlkor.
"GLAS NARODA", 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y.
>: CHetsea 3—l?4t
Čehoslovi : festival * Nfew Yak-feu
ZIBA PRIHAJA . . .
Visaki letini v kaki deželi dosledno sledi pozimi pomanjkanje in pogosto tudi lakota. Iz ^ddtovirie Venio, da s6 "bile velike lakote fclasti- ria Kitajskem in v Rusiji. Samo RuMj4 je frneU v 150 letili 15 Velikih lakot.
V sedanji 'vOjjni je Rusija - iagutaila do 40 odstotkov svoje zemlje, ki je rodila poleg drugega živeža Zlasti mno-go rajnega Žita. Tri četrtine ruske hrane tvori žito in Rti-si so izgubili največ onih pokrajin, v katerih raste največ žita.
Na razpolago so nam pdrOeila o obdelani zemlji v Rn-( siji iz leta 1935. Tedaj Je bilo v V evropski Rusiji in v Sibiriji z žitom posejimik 250,000,000 akrov. V sodapji vojni njim pa so Xemrizezksedli okoU 125,000,000 ^ov žitiiega j v	Yopku_ kjeP ima
polja m 60,000,000 akrov samo okoli Azova, Kurska, Vo-1^asur3. department organm-
rane vse tuje narodnosti v nji
Čehoslovaška in jugoslovanska društva prired skupno "Block Party" na East 72nd 6t., Iri^L York in First Av., v petek zvečer 26. sept., kot svoj prispevek h k ampanji, ki jo v soglasju z TJ. iŠ. Treasury Dpt. vodi ameriška filmska industrij* v tem mesecu, za čim obsežnejši nakup vojnih bdndov in znamk.
filmska industrija sirom Amerike s HollvWcodomi na čeki. si je izbrala eeli tekoči rriflsfk1 septemlber za svojo posebno kaarjpanjo, katere namen je, povečati v čim. najvišji meri prodajo vojnih bondov in znamk. V to kampanjo je in* dustrija angažirala ves svoj najboljši tale«nt — umetni sl^v igralski (ženske in moške zvezde), reklammi in komercijalni. Pričakuje se da bo ta kampanja povečala prodajo bondov in znamk za eno milijardo dolarjev. Rasnrne se, da je U. S. Treasury department načrt za to kampanjo z zadovoljstvom Octebril ter organiziral Vise svoje ^tle za popolno sodelovanje 7,
roneza, St-alingradia, Saratov a in v .severnem delu Kav-, kaza. -	- 1
V evropski Rusiji jelbilo leta 1935 poljedeljjske zemlje 160,000,000 akrov, od katerih je 62,000,000 akrov pripadlo samo Ukrajini in od te zemlje je bilo štiri petine posejane' z žitom.
Hitlerjeve tolpe s6 si osvojile eelo Ukrajino In četudi so Rusi zemljo tako temeljito opus t ožili, <d!a od nge Nemci ne morejo imeti notoene koristi, je pri vsem tem za Ruse velika izguba.
- Tudi glede živine ima Rusija feelo Veliko izgnlbo, kajti od 12,500,006 akrov travnikov, senožeti in pašnikov so Nemci pograbili 3,200,000 akrov.
Leta 1938 so Rusi pridelali 3,300,000 meterskih ton mesa, polovico tega svinjine — in svinjina je večinoma prišla iz Ufcrfejfoe,
Z Ukrajino-fe Rusija tudi izgubila polovico zemlje za pridelovanje sladkorne pese, katere je Ukrajina na !eto pridelala po 13,600,000 ton. Pridelovanje sladkorja i ž pese jfe želo težavno zlasti V vojne>rh čitšu, ker so za to po-tretme posebfife tovarne.
Ko So Neifici pregiazfli Ukrajino, Belo Rusijo ter pokrajine okoli Moskve in Voroneža, so se polastili tudi 15,000,000 akrov zemlje, kjer fee prideluje krompir.
Poročila zadnje mesece «icer zatrjujejo/ da ^šo Rusa obdelali več nriljonov akrov zemlje onstran Volge in že zlasti v Sibiriji, vendar pa s tern velikanska i^nba še ni nadomeščena.
Zato {BQ- je sovjetska vlada p<Sg6diIa k kanfcidkko vlado, dabodofcila n Kanaidie 9,000,000 ton žita, da ne "Bo rdeča armada in prebivalstvo trpelo pomanjkanja prihodnjo žimo.
Po vsem tem izgleda, kot da bo morala Rusija, ki je bila doslej žitnica sveta in je e spojim žitom zalagala mnoge debele, dobiti žito iz Združenih držav in Kanade.
NepriČirkovfrn drugačen pa je v tem orara položa j v Angliji. In o tem poroča časnikarski poročevalec Ernie P}-le, ki pravi, ko je pred kratkim prise? v Anglijo^
"Po odsotnosti poldrupeg^ leta sett priČakoVah da bom našel v Angliji glede živeža mnogo tesnejši položaj, kot pa je bil tedaj, ko sem zapustil Angiijo. izgleda pa, kot da Angleža-jedo ravno toliko kot ieta l941."
In dalje pripoveduje, da si nt6re vsakdo v angfešketn hotelu naroČiti jedi v toliki mnoftfni, kolikor mu je potrebno. Dobiti je mogoče juho in vsokovrstirte peččtoke, dovP? j krompirja, zelja in zelenjave, pudding in druge različne dezerte.
Poročevalec pa praVi, da je v Angliji živež zelo drag tn dSt so tudi druge potrebščine zelo drage ter mora vsakdo svoje izdatke- zelo omejevati.
Tra field,
zgrajena v letu 1992
Ameriška transportna ladja, Wakefield, ki je te dni zgorela na morju,-je bila zgrfejena v letu 1932 in sioer je bila last United States Lines dražbe, katera ji je nadala ime Manhattan, ko pa -je iabruhnila vojna, je (bil prejšnji luksuri-jozni parnik spremenjen v transportno, ladjo za prevažanje..vojaitv a. Graonja tega pa mika . je
stala deset milijonov dolarjev in parnik je tehtal čez 24 tisoč ton, -ter bil najhitrejša ia^ja dotlej zgTajeaa v Ameriki. bedji je bilo prostora za iSOO potnikov.	T	tl.,
Mornariške oblasti, ki so ob-
fiteval človeških življenj, rte o-menjajo kako je ogenj nastal in trki i o možnosti sabotaže ni nič reče nega.
K6 je izbruhnil ogenj, je bilo na ladji T600 ljudi, vklftrčiv. ši vojaštvo in mornarje. Vsi ti so bili srečno TeŠeni in ko je požar ponehal so rešili tndi del jekleitle^a ogrodja ladje.
Ladja se je vračala v Ameriko iz S)vrope in je imela na krova 'mnogo potnikov, ki jih ge vojna zalotila na evropske«ti kontinentu, pa se doadaj niso mogli vrniti domov. Med potniki so bili tudi delavci, ki so bili poslani predčasom v 'AngEJo, da gradijo vojaška taborišča.	i
hovih poeeftjnih narodnostnih komitejih kot dal svojega štaba za pospeševanje bojnega varčevanja, je bila -v«em tujerodnim narodnctetnim grupam dana nalogu, da sodeluje pri kampanji filmske industrije in sicer na ta način, da vsaka grupa v svojem lokalnem centru priredi nekak festival, nekako "block party*' ali1 Rally' ter tako v svojem distriktu budi in poživi zanimanje za nakup vojnih bondov ter tako koristi s\1cQ'Em ljudem in vojnemu prizadevanju Amerike. Tako so na primer imeli Poljaki festival zadnji teden pred svojim Narodnim domom na St Marks Plaee. ItaK jani so, oziroma bodo imeli kaikili pet takih festivalov v onih delik mesta. kjer je italijanski živelj najbolj močan. Nemci bodd imeli *voj festival na East 86th St., Matlžari na East 79th St., itd. .
[Mi Jugoslovani v nobenem delu meista nimamo prevladujoče večine, poleg tega naša številčnost ni zadostna, in smo tako raztrdseiri na vse strani, da bi naš samostojen festival
ne mogel prinesti zaželenega efekta. Zaie bila ^pfožena mi«el. da ?bi Jugoslovani in '-čfe-j hoslovakt, kot idejno najbližja ( si bratska etovrnska naroda,' skupaj priredili tak festival..' Ta m isel je takoj našla povo-j Ijen jedniev pri Teastopnikili Obeh grup in tudi Treasury de- j partnienft ko so mu bile p6jas-| n jene okoliščine; je idejo sim-1 patično epC^jei ter dal svoje otidbrenje; Načrt je bil niito odobren na seji kupnih slo-' v ens kiti, k^kdir tudi jiigosW.' draštev. Zadnji petek večer pa so tudi Združena čehosto^ va^ika društva sprejela načrt, za sodelovanje in za skupen festival. Doljclčila so poseben. o<Hbor ki bo skupno z jugoslovanskim odborom vodil priprave za to prireditev. .
Kerr imajo 'Čelioslovaki svoje sreditšče oikrog East 72nd a n a sproti^ Jurgoslorani nimamo »kupnega narodnega središča. je ibila logična posledica, da je bil East 72nd St., br«zj ugovora sprejet kot kraj, kjer na j se festival vrši. Nato je bi l še določen *'block" med Yoiik Ave. in First Ave^ ker je ta blodk širok in čist in prometen. Tu naj bo omenjeno, da bo policija za čas prireditve blok -za nae popolnoma -zakadila za vsak vozovni promet in bomo zato popolnoma nemoteni pri ovojen* delu in zabavi. •
tZ cziroin nato. da je čas že kratek ter da je gotov čas po-trol>en za priprave in agitacijo, in z ozrrom na to, da je osebje Treasury departraenta' anagažirano pri drugih prireditvah te vrste in bi nam ne moglo dati svojega zadostnega sodelovanja pri našem festivalu. se je na priporočilo Treasury departmenta na seji č*#io-slyva&kih društev določil naj-"boljši ^čas, ki nam je bil na razpolago ,to je petek večer 25. septembra. Razume ^e. da v spričo obstojeciih okolsčin, jugoslovanski odbor ni mogel izbirati, temneč označeni čas. sprejeti, tkfc^igel pa ie, da se prireditev prične po 7.30 uri zvečer, da bodo talko Jugoslovani mo^i priti pravočasno. .
Treasury department bo to našo prireditev oglaševal po radio in po tukajšnjem ameriškem Časopisu in zato bo udeležba tudi od strani druge publike brez dvoma velika. Toda, ker je to naš, čebteelovaski in jugoslovanski festival -- ,niu moramo mi tudi na znnaj dati ta značaj, da nastopijo naši pevci in pevke naši tam-buraši. čim več naŠifli narodnih noš in če mogoče, tudi nask plSsha skupina. Isto bodo storili tudi Čeho^lovafci s svoje rtnmi. Tre-asury dpt. nam /bo dal dobro in močilo godbo ter fiaim je obl.iurbil tudi kako hoWyw6od fko zvecido, ki bo tisti dan "ste tila" po Nete Yorrku. Vsekakor obeta b iti program zelo pester, privlačen in zanimiv. Kaj sliČnega newyor§ki Slovenci.
rnm
Mijnoi'dlsa iidaja spiosno znane slovenske
solS On
mAM
(MLADI VbjAki) Priredil za 3P1AKO HARMONIKO
Jerry W, Knpri»M
Ceni, 40 «entofv
Naročila lahko pošljite na
Slovenic Publishing Co. '516 W.lfetbSt.,*. Y/e.
1
Piže Akna P. Krasna
Življenje se nam- daljša , | mwtem ti^^l j*K>ma n j kanje go-
... Nadaljevanje |t^.h.v;a?niJl ^vitalnih snovi.
..	»: Tipiem Američani, iz\*irajoni
Vrsak izmed na- je, ko je iz takoimenovanega arariosaške tprišel v AmreSko, z čudenjem ga plemena, so posebno r.ovze-gledal, kako so 1 jtkije na dobe- nrtni do raznoterih paeVnrij, lo tukaj uživali ine^o. NekAteri katere radi znašajo na mizo v so pisali o tem ddmov,	lepih posodah in različnih va-
zdaj sem \^saj pri polni >41chH rijacijah, katere pa se končno ozir. krožnikiit in pri kosu me- srečajo v želodcu, ki potem go-sa m kriiha zraven. Do gotove de svojo na račun svojega po-meje, je bilo to dobro m kori- žr^nega gospodarja. Tem je stno za nas, a če smo hoteli o-! bila in jim je se zelo potrebna pazovati stvari od blizu, smo nova kuhinjska znanost, ki po uvideli, da je hrana mnogokrat malem odpravlja kombinacije
potismrla naSe, kot drtlge pri".
seljenee v prerani grob. Zakaj Ti čale želodčne bolezni in druge
L'op rnrvu* nLmA KM I <>
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJVB-| UENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA
Andrew Lovshin
U Je u redno z at is nil svoj« dobre oči 9. septembra. 1941 t Tfmmlns, Ontario, Canada.
Mesec september je zopet v deželi, zgodnje jeseni razsipne nam kras, mi pia ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas.
Dragi soprog in brat nepozabni, 2$odaj, prezgodaj odšel si od nas; srce nam poka, duSa nam joče. Iter Je za redno utihnil Troj glas.
Hladna Te zemlja ameriSka krije, V ttti gomili pokojno zdaj spiS, sonce jesensko na grob Ti res sije, r duhu pa redno med nami žirifi.
Žalujoči ostali:
PATTTjIKA, soproga, FRANK, OČE, BRATJE IN SESTRE
CtenOana, O., U septembra, 1942.
oziroma Jugoslovani že nismo imeli. Prvovr sten užitek je torej vsakemu udeležniku zago-' tovljen. Vsak Slovenec v New; Y6rku in okolici naj takoj sedaj rfeervira ta večer za ta festival; enaiko tudi itcoakhye in ceJe družme. Vsd so vabljeni m dobrodošli. Slovenci, Jugoslovani, pokažimo svojim bratom Cehoni, da znamo ceniti -njihovo sodelovanje z nami, da -nam je veliko na tem, da" se medsefbitjno zbližamo, se bolje spcfcnaimo ter-da skupno tudi delamo!
;Še posebej pa se apelira na naše pevce, tamburaše ter one rojalke in rojakinje, ki imajo narodne noše, da se takoj prič-no pripravljati za nastop na tej prireditvi. Za eventuaJha pojasnila ee obrnite na člane ■pod-odbora skupine slovenskih društev: Mrs. Afcina Krasna, Anton Svet in Mr. Ivan Ruičigaj, ali pa na podpisanega.
Končno naj se dotaknem -še prodaje bondov in znamk na tem festivalu. Treasury department i6o imel posdbni štab na prireditvi v ta namen. Imel lk) tudi bonde in znanike in kdor bo hotel kaj kupiti, l>o taWoj na mestu dobil svoj bond ali znamke brez Čakanja Poudarjamo pa naj -bo« kar najodločneje, da nihče ne bo nikogar nadtegoval ali ga silili k liakupu.. Ako bo kdo svojevoljno pripravljen in voljan, da kupi kak bond, akfu pa ne, bo pa ravno tako dobro Naj torej Treasury department dobro ve, ker je o vsem poučen, da Amerikanci slovanskega po-koljenja ne zaostajajo za nobeno tujerddijq grupo, in tndi za mneriškfrni dčfnačmi ne. glede lojalndfeti do Amerike in glede kupovanja vojnih 'bondov in zna mik. V tem ozi ru so Slovani dobro zaprsani pri naži vladi. Samo po sebi pa se'razume, da je čim večji in pogostejši nakup Hi.mdov priporočljiv vsa-kemiu izmed nas, brez razlike, kfcr.? t^rrt koristimo vprvi vrsti earrri sebi.
menjen kupiti bonde v tem <mefe?ou, je radi ohranitve našega dobrega imena in ravno tako radi ugleda napram Treasury depai timentn in napram
jedi, katere so drrekftno povz^o-
Zato, ker prvič, niismo bili z malega navajeni na težko mesno in slično hrano in pa ker f»e je uživanje te brane nadaljevalo slednji dan v tednu,' namesto samo ob praznikih, kot je bila navada doma po kmetih in precej tudi po mestih in drugih naseljih.
Jaz se spormrnjam, kako sem mrzita ameriško sladkarijo, ko,
sem priala v to deželo, pa razne omake so se mi videle kar'
odvratne, dalje sem se čudila ve*inem*i jemknju pilul, stokanju o filabi prebavi, zaprtju, itd. Američani so se mi zdeli polni nadlog v tem oziru in te nadloge je povzročala nepravilna hrana. Premalo zelenjave, sočivja, "sadja in preveč ta-kozvanih močnatih in paeka-stih jedil, ki so težile želodec, kakor kamen. A malo po malem je pričelo zadoi>ivati tla novo naziranje o hrani in gospodinje so pOstajale ob nakujK)vanju previdnejše, ter so gledale, da so nafctipHe s hrano sVojim dmžinam *4vitaminov'' poleg potrebne količine zaloge oi>
težave.
Naši ljudje so nekako balan-cirali preveliko uživanje mesa in močnatih jedi s tem, da so imeli v st&>i željo jk> dbmačih jedeh, kot je zelje, razna vrtnina, itd. Nevede in nehote so si s fera podaljšali življenski rok za mhogo let. 'Poleg tega "se je tndi med naSs zaneslo novo naziranje o prehrani družine, kajti mlajša generacija je hotela biti moderna in mlajše ženske
ih dekleta so bo tele ostati vitke in mladostne čim dalj čava. Ka ta način se je uravnovesilo v tem ozira vprašanje domače in ameriške hrane. Pri vsaki najdemo nekaj koristnega in če si hočemo ohraniti ljubo zdravje, bdmo še nadalje uporabljali kuhinjtafco utnetnoFt naših mater po eni strani, po drugi pa tudi jemali, kar je smiselnega v pogledu hrane, od modernih tozadevnih avtoritet.
Za nas, kot narod, bo potrebno, da si malo podaljšamo naše življenje, ko nam ga v domovini krajšajo z masnim ubija-njetrn nagega ljudstva. Zato le
vsaki jedi, zakaj znano je, da p^ga^o se za nova znan-
lahko človek poje zelo malo in more Vkljtfo temu ostati trden zdrav ali pa si nabaše žel6dec trikrat na dan, pa je Vzlic temu—sestradan.
To zadnje se posebno potrjuje danes, ko (pregledujejo a-meriške fante za vpoklic, k vojakom, Velik odstotek teh fantov je podhranjen. Ne zato, da so bili lačni vsled pomanjkanja, kajše, še ice cream so vedno lizali in požirali najbrž velike količine cenenega 4<can-dija", ali kljub temu je njihov
bratom Čehoslovakom priporočljivo, da tak nakup prihrani za naš festival. Vse to pa je kftkOr Že povdarjenlo. Tia prosto vdljnosti vsakega posanfezn^a ležeča.
Leo Zakrajšek.
stvena dognanja, potom katerih si moremo ohraniti sadrav-
je, mlad ost nost in svežega duha.
Danes lahko čitamo neštete članke, ki nana zabičujejo, naj si pazimo svoje zdravje, ker le čvrsti in zdravi pa krepki ljudje morejo upati na zmago, ter na temeljito prenredbo sveta po tej moriji.
KUHARSKA KNJd&A: £
Recipes gf Ali Nations
t V angleškem jeziku ) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
( il^Knjiga je trdo vezani in imk 821 atrani^Sai
POUK V ANGLEŠČINI.
, .	■ . s-' ; - .■ 1
Šolski odbor za mesto In ako je" kd6 ha- York bo 22. -septeirtbra v Textile High School, 351 "W. 18th ^t., v New Yorku otvoril tecij angleščino in ža pridobitev državljanstva. Kdor bi hotel* obiskovati ttt tf*čaj, najSe zgia-si v sredo. 16. sept<*mibra od . 7. do 10. zvečer v tej ^oti. v sobi St 515. " ^

Recepti so napisani v angleškem jeziku" ponekod pa tudi v ]exlku naroda, n mu je kaka jed posebno v
A trne, ki še zinfm^o zkj čimbolj izvelb&ti ihi
Ta knjiga
knhanje in f« hočejo ▼ izpopolniti.
KNJIGARN SLOVENIC P
216 West 18th StrMt	■ • s
Tererlnki Polki
Za to*, cenik ta cena

MS West 42od Street. New
iJ0» to
■VOL ne moremo iti bojišča se vojskovati proti scnrražnikn osebne svobodo; — VSAK pa fehko po-p obiti sovražni-
XLT k T>
WAS
29JAM* KE redno.
maga
THE NE Vf
ENCVCLO^feDlA OF MACHINE ŠiHOP
pRAtmtt:
Sfllnl mani profesor na Sterena Institute of Tfe&btogy V in^teSAnl GEORGE W. BARNWELL
Podlago ta mehanično znanje si morete dobiti a Xnj'SDjNEW KXgTCLOPE, DIA OE MACHINE SHOP PBAO-TICE (v arigtefiCInO. velika knjiga popisuje la ▼ slikah pokale temeljna dela mehanike. Bazloži yse natanko, kar mora tnaH iijboljgl melianS; pojainjije vpgrafbo vsakega stroja, e-rodja ln merlL Pouči vas, kako Je treba vporabitt načrte (blue prints) ter Tam tndi daje mnogo računskih tafel, da morete poepefittl V<rfe dela. Ne glede na to, ali ste Šele poSetnik. vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. — 1000 ellk ln rlzb. 576 strani,, trdo vezana knjiga stane
NaroČite pri : •
K N J IG A R N 1
Glas Naroda
til West IStfa Street ... New teak
D A- Rtv lift
MONDAY, SEPTEMBER 14,1942
a—qjflF—rf-———
TRAnOTUKN IM
winston trnrnmi V SWfcfcVl
PAVEL KCNAVER:
A
S-i
Podajmo >e v mislih nad'ru-jse fl:i nalivih v deževni dobi ljajti tu ni mnogo oVae, dasije gi kome sveta, v AVstialijo. Ta gbira v večji množini. -Kajpa jih malo dalje proti vrhodSni del sveta je skoraj tafe* velik •'<& si izvrtajo 'trf&i vodnjake. strani Avstralije, kjer je 5oij kakor Evropa, je zelo redko na-! da imajo kolikor m<)fcd6e:iW&r6 vlazi'i.^oftlfenlfo. Da. okefti st0 eeljen — 'komaj 7 niiIij6nov vddo pri roki Za življenje lju- milijonov. Vf£ik del sveta za-ljtkfi biva na njem./kajti VefikjcH, saj jim je voda hajVa^ejša lagajo ož taih ^redVjieni Z vol-
del tega sveta je puščaVa. Po Iovica Avstralije se razprostiH po 'v.rdčomj pa-su zemlje in sofn-ce tam neusmiljeno žge, posebno na njenem severnem de-
p! j a«* a poleg neobhddno potreb no. Ez "pies t privabijo "pa tudi nega čaja. .	'	I ha kamelah prinašajo na pose-
Hise teh ^sestnBkov 46 tlra-jstva vkuhano e'ftdje, s ladkorni ^ačne od iasih tometekih hiš., sirup in čelo konzerviranj so-/aradi vročino fctoje na kolih, j čivje. .
lu, kjer je tako malo dežja, dajda mofe vet!er piftŽfr pod njo1 Kaj pakndv? Tu<U krnh pe-
Angfo&ki mittfs'trski prwlsechiilc Winsfrrn CfwmShrH in zastopnik predsednika JTarriman sku]mo z ruskim vnanjim komisarjem Molotovom nadzirata rdečo
letališču pri Moskvi.
Roo^eveita armado na
Note
La I < ^ I AN O -
HARMONIKO
* %»	s
a 1 i
K L A V t R
UUJvEfcEA OF M'A1$C fTUAE or HU>SSOM tCTwuti at»> ag
SLOVKNSKl FANTJE	SE
J V Si-j nun 1'ttOUALA_ =E
i voT^SSu
K O L O '.-*	S=
viSTZTvlLrSi	s
StLVIA POLKA -	E
tam na vsTm gredi	s
MARIBOa WA1.TZ	E
SPA VAJ MILKA MOJA jOHFMAM WALTZ
Tam ni mogcica ustanavljati velikih mest. "ni1 mog65e zemljo o rati ki pridelovati na njej žita in dntgih koristnih rastilin, kakor je to mogoče bolj nft zahodnem delu sveta.
neizmerni travniki, po katerih.
T
metrov dolgim jermenom. Njtfm to znani vsi kraji po večini je Običajno poleg spalnice zunaj v divjini pri živini, na-jliikansktaii posestvu, ki «esto-samo en velrfc prdMlc-r — v ka-' rediti kruh 'sam. To je kaT] ji ogromnih pašnikov in dre-t^rem je vse 3&enem —kuhin- fahko narediti, tudi tam zunaj vesnA skupin. Posebno dobija jfc, jedilnica in šohia. 'Okna pa rifc prostem. Če pastir ve, 'da poznajo večje studence, luže in morajo imeti Zamrežena s finih bo^el za dalj časa Z^Oma. vza- najbolj sočne pasnlkn. Ko primi mrežicami, da nevhftri mo-' Me s seboo tudi moko, "sol, sodo d-e eajp nakupa odjezdijo ta
A vendarle koristijo tisti skit i, ki preha.&^'o Tnrzlic©. n^n* vtmkft kamen. . fvo
morejo
raptety 1q poeariietene drevesne' Okoli in 6koli fciSe jse rhžpfo-sknpme, mnogem milijonom lju 'stfra zelo SirMra ^tr^a. Verandi v Evropi. Malone neoblju-[da, ,da daje dSvolj šen<fe ledena dežela je namreč odTilčonidem, pOsebilo maljm obrokom silovit paSniik, po kateTeim je j in ženam, ki «o VMno doma.-mogoče pa^ti mnogo milijonov; Okoli glavnega poslopja se $jal testo ,in ko je to vzhajalo goveje živine. Tam na avstral)vnete še druge manjše stavbe- je v bikini drevja.zflkurjl mo skih pašnikih pa prid* včasih,Tam je ena v kateri po fantje, čen ogenj in poe^tTfbel, da je po več tisoč glav goveje živ na enega psetstnika.
0 pride pastirji k čredam, ki pasejo poČit$ca,| kdo Ve kje. Pričenjajo obkro-
Živina pa je prepuščena sama sebi. Pase se kjer se ji poljubi in potuje v Velikih čre-daili m kraja v kraj, posamež-^ nih posestev, okrog katerib se vleče.io na stotine kilometrov, daleč, žične ograje. Mfrrio in! svobodno se paserjo ogromne črede in se vznertirijo kader se hudi vr<1gjnl prMraži pi-edolga suša. Tedaj živina nemirno bega preko p^a^^ub pfiiSni'H v; do voffjft %61j susge^ čiih se Tuž rn vrinili jam. tft gcrie, če ne ipride dež V pravem čafiut Tedaj ne arrttdijo pred pa)stirji čel£ črede V smrt. K sreči se to zgodi Te- poredko.
PoseRtnfk veliki avstraTskrh
V stanovanje. 'n;ečer ali čez da« čas
rtnaŠa v lfm<?U mport^Ci ill navede-' ^evati čredo m jo spretno siliti np dodatke, a kp^or se je in pati v ^tovo smer, na udil na farmi. Testo prav do- j^raj, •fejer bo ia Wkaj dni ime-bro pregnete, da ni pr-eVeč ]a Vsa ogromna čreda dovolj mehko. V tem. ^o je -priprav- vod* m paS«.. Seveda to ne
gre kar tako lahko, ker živali nfeo n^ kaj voljne zapustiti
i	b	_	pa&nike in hoditi po več dni.
ivine ki se morajo iŠele priučiti živ- nastalo mrtogo^ ier.j^vicc, 'cel Vem je ztlružepo ža tolike ;15enjn na farmi in ravnanju s kup. V *te _&uf>	g\<y j»ay i i vii ne mnogo t rada in tu-
NEMCI ZBIRAJO KONJE IN MULE
ZA ZIftŠKO BOJE VANJE V RUSJI.
DEKLE NA VKTU
OJr MABIČKA, PEPLJAJ
BAKČlCi, ~ ifLADI KAPETA3tf> GREMO NA STAJERSKO ftTAJEKlft
jpoldivj- živino, rj^lrugod je je- boko hiknjo Tn v njo vlije te^o živali žeji- trpe. Posebno
fHbiica za številne'žtvtihrfe pastirje, Id se s svojflj poje^dov
vračajo vedno lačni k svojim. %to, toda lacnefi^u »^ovelru. ki
mtoim, Toda; to niso ha§e xru-i ze, Tepo j^ružette m potdAČe-ne — to bo iz Hramov iztegne itVizo s prav taMmi 'HopTiVi, <jib katcTih fk> truda pf Inem delu
7, največjo slastjo poinfžijej^
ljudje, kar. ee postavi na nifeo.
ki pa nato poikuie z žerjavico. Ti pastirji žive še bolj j)rj^>ro-
na konjih zdirja ve« dan zaži vino, tekne tudi tako pečen lenuh, s katerega z nožem dV tcžs- sežgano "eBJcfrjo. .
Kako pa ae g*>® rajarrierania malemiu številti'	na teb
hudo je ^a votlo, ki se je po deževju nabrala v velikih lužah in'ikotanjah. Solnce je silno vroče in živina na dolgem pohodu si vroče žeti hladilne pijače. t^e* bi zavohala vodo, bi predrla vse ovire in pogazila pastirje ter planila v vo<|>. Todd posledice bi 'bile težke. Vo-
Xiin1či 6č i vi dno pričakujejo, da fl>odo njih čete prebile še eno' zimo v Husiji. kajti po poroči-Hii ki prihajajo iz Evrope, je razbrati, da že adaj hite pobirati konje in mule po Madžarskem,. Hrvatskrn in Rumun-.4kc*m ter da so spravili skupaj okil^g štiristOtisoč teh živali, ki naj bi jrm potmag&le iz stiske,, v katero jih to leto spravlja pomanjkanje Olja.
*Xeki opazovalec, ki se je pred kratkim vrnil v Ameriko iz Balkana, je povedal, da imajo Xernrr v omenjenih deželah posebne nabiralne stane, ki
jefto. Ker imajo živine toKfco. dft. preskrbujejo ccla meHa v Evrorpi z mrsom, .SevAia tudi sami hTftnljo v veliki meri 7. izbranimi "M-;^ goVe^ega mera, T^oda zalivajo g;a nredv^m
pašnikov si postavi sVo^čbiva- z v^Hikrmi množinami	ki
navadnA kje sre® svoje-1
ca posestva, kjer so kake večje skupine <Trev(%, Tn k.Ter je v bližini rečica, aH vsai kaka kotli-
fa nvairriA v te kra^e-ife MAi^e ^a; je 'pri TifhSre^^hi' mesiri
zdravo prebavo. T>e včasih za-
na, v k aferi Voda iT^virii ali pa menjajo goveje fn&tb 'It*
VA2NO ZA NAROČNIKE
Polet uiIoti Je nsrldao do kdaj Imate plihno naročntb«. •terUke (wawoi Mesec,,droga dan te tretji leto. Da tAt* prtrirt-olte M^otrebnel^ <felit tbltroikoT, Vre proviso, da tkaJfcte baroCVl-bo pravoCaaaq noravii«tJ. f^ATjlte oaro^nlQO qararacC: oam a|| if
WJ35BZ	T	mi p».mimm M
WlorfhWor Mb Wft V	■ aekeH-J Ark.au, ker M oprarf.
(Vhf oMfJkatl ft»*ii (frfatce naselbla«. kjer kaj aaMb rojakor uw-lJ#on> ZatcopaJk bo Vim lsro«l potrdilo aa pUCaao uarcftilnc
hrani tudi nujno potreben zh' "konju. Ker St morajo, pc^eh- najlej^o živali. Tedaj moi«.
— -•«---- T - ---no dečki, kjnalu ?ami pomaga- pastir na konju v največji dren
tn v divjini, znajo kaj kmalu in me<l bodeče rogove. Tega n^taVljati pasti divjačini dn bi nikdh-i od nas nezmogel, že puška jim je kmalu dk«bra pri-|od samega strahu ne. Toda ti
HAfJlFOicNIA:
8kh FrancUco,
CdLOltADO: PoeLlo, Peter Citftg. Wtntoburg, feL J.
INDIANA; iBdlaoapoUa: Fraok ZapaaiU
ILLINOIS: Ctileago, J, dcero, i.
Bev«U
TOlOafto, te Ullaela)
JtoUft, Je*kt« La Salle, J
Mascoutah, Martin Dolenc.
North CbicfliftA ta WaaVeiauk. 1tm.
UAB1JLAND:
fr. V
MICHIGAN: Detroit, L
MINNESOTA:
CLlatuftm. i. Lukikfek Bly, Joa. J. MM. ■releck. Loala OooAa ..Gilbert, Lo«U
Blbbteg. Jobs Porta
MONTANA:
M. PakJkft L Ckaaapa
NEBRASKA Osaka. P.
^IjijifclM
VTrw TOna Brookl/b, , Oowaada,

oieveta od. Aatao Bobek. Ckaa. Kar-Ua«ee, Jacob Ree&lk. Stepala Olrajrd, Aav» Nktode Loraia, Loola Balaat. Joba Eaa& TooDgatowa, Aatoe KlkaU
•>aaGON i. Oregon CSty. J. Kebtea
Pennsylvania : Beaaener, Jaka Jaralkar Oooemaug^ J.
Corerdala In okolica^ Jo«. Paternal Export. Leola fla»—?fi rarfelt Imtt Okora Voreet CUr. M
K
OrJtehteflfc. iWUb Hrfteer City, Tr. Feresebak
Imperial^^e^i^Palcich
Krara. Aat. IkiftQ f^oaerne. Fresk BalKfek Mfttay. Sut /
Plttaborgb ta okenc* SteeHA. 1L ftp*
Ifc „ ,____
W*$t, Newtoa..4£!»?fe Joeaa WTOMXKO:
S3f/riafir-
da^toih pdwest^lhl Pa z nji-	se skalila an živali bi ]>o
r '/ll'i i* i IIH ■itlu ' I' Ifi"■ 'it ilia Si, *'*"" JI 1 ___3	. hr■ *"_* 1 'o'	y
■pi ^ - po-rrt^Mtl v daljayl več sX6 tHo- [ razejele čredo v manjše skupi-irieth^v. Uorn^tči :5ami nfiiiče ne, ki jih ločeno ženo k vodi, nokofilC^ hirati Jfn ^a si vse živali p^ Nagoni a in pisEafi in računati. We 'dfifgo,Vr<« škode za dru^p posrniso je i5o^ran»>ka stvar. Tkm je le o žejo. .
rtšd&glav^ živina in njeno zdravje m pro^pevffnje v "glavi ic na jfizrku vseh, tofdi otrok, ki se *ih<prej pKivacfijo ježi -na
. Končno so na " zbirališču. Kupci in pastirji in lastniki so na konjih. Jezdijo ob skupinah živine in ktipci kažejo na
tako drago, da so cene živilom poskočile, poleg tega pa tudi ne pride na trg toliko živil, kot prej .
iXa Hrvatskem meridi Nemci pobii ajo pOsefcno težke vr-1 ste konje, Icatere bodo rabili pri p^evazaiiju lahke artile-' rrje. Jz Bofme Se jfršilja ^olne vagone tmil dnevno V Nemčijo in na rusko fronto. (ONA.)
BAPPT POLKA CE NA TCJEM
VILE ROJENICE.
dPreteČeni petefe dne ll. Be^t.
so se vile rojenice zglasile kar
. w . , .. ,. i pri dveh slovenskih družinah, sktV- da dobe dovolj ziya], zajv nm	in sicer ^
nenflsko arma^ ki se bo bo-l^^ . ^tovani slovenaki
nia na rusm tronti prihodnjo ■ •
in \fria ".Tomoo in
zntio. .
Xf«iVk'i so tudi povzeli po Rilcih idejo, da se da v hmli ruski zrmi praktičneje uporab-tjati konje in amtfe. kot pa motorna vozila, katera zaustavi blato, sneg in bud mraz. Iz tega razloga so }rrirjinT6Čaii svo-
d main i Mr. in Mrs. 'Jaines in PaulTni Kralj, Glendale, L. L kjer so pustile za sponfurj zalo! hlčerko prvjcirojenko. Mlada mati in otrok se počutita prav dobro v St. Clarie's bolhiiSnici na +15 West Slst.St. v New York u. Srečna mati prihaja ia ugledne- sTovewke družine
35 centov komad	as
_ 3aai»l.	j
MOJA drklrjesbmlada	M
PeWelmhMi:	S
Naročita prt KNJTGAKVI SLOVNIC PUBLISHING CO. S 211 Wert lttb St, Ne* Virk =
Mrs.' Antonije Ropmk^ ■" <
Obema. mladkna zakoncema izrekam na tem mostu moje naj iskren ejfce čestitke.
Anothny F. Svet.
jim ^satelitskim državam, ki «e in Mr, Avgwt Roncliar
T*l-f O o -trt Cr	H a -rvrw	_ •	__
jatoljica. Kaj hHro .znajo, ločiti strupene kače ne^koefijivih. praV nič . se ne Ifctje, če jih zajame noč kjerk-cjft v puščavi, kajti hrano si znajo prisfcrtjeti sami, poznajo vse luže in vodne -jame ter izvire in po zvezdah -si znajo najti pravo smer in izračunati dnevrfi čas.
Večje' levice so hjSK&Ve mamice. ki. jžb jeftr&v iiialo na onih farmab. Kes 3a ^in ne manjka slug in dekel ^ ti irsi drugega plamena. Kuhar '
pastirji so neznansko pogumni in Spretni lin konj in jezdec se vijeta nied glavami živine in ženeta pred seboj izbrane živali do .posebne nakupijene skupine goveda .
iNa stotine glav najazbranej-ših živali nastopi nato dolgo ffet. Paše je še dosti, toda d&. In zopet je treiba poeeJme pažnje in previdnosti, da se ne j zgodi, nesreča. Previdno itfbi-trajjo pastirji taiko pot kakor tudi studertce in počivališča.
ufcvarjajo s konjerejo, da po-de^pterijo prodedkcijo krmj^v in mnl. kakor tudi, da dajo Nemčiji na razpolago koliko mofgoče več nemiske sile za H>-jevanije na ruski fronti. .
( IFobiranje konjev je povzročilo pomanjkanje živeža po .mt-etih v Rumuniji in Hrvatski kjerr so kmetje prej vozili pridelke v mesto s konji ali mulami. sedaj pa se morajo posluževati železnice, kar pa je
e >lr. , tfa-
ivland X. Y., sreem oce pa oz »po«tovanje slovenske družine Miv. Antonia Kralj, CWendale. L. I. lietetn -o nadejali ime Evelyn Claire.
{Nadalje so se isti dan zglasile vile rojeniee tudi pri znani družini Mr. in Mrs. John Michel v Ridgev^XMi. Brooklyn ter zapusile tudi zalo hčerko prvorojeriko, od katere srečna mati prihaja iz ugledne in spoštovane slovenske družine
. KIPARSKA RAZSTAVA
_Ob priliki druge izložbe kipov slovite kiparice 5talvine 1 BoffmaiijGiVe. pod pokfpvitelj-B.tvom American Friend-« of Yagc^lavia.' na 451 "^XfadLson Ave., v i New Yorku, bodo 1 v sredo. 1. .'eeptemlbra od ^ do 7. ufe zvečer tudi prvič kazafie uradne fotografie 'kralja Petra II., ki so bile vzete ob priliki njegovega 6biska v Ameriki.
Na pIVigrama je tudi l^aša mlada slovenska pe\-ka Mjss Ann Kepic. "Vstopnina je 55 centov. .

^	€	je
skoraj 1>rez izjenve Kitajec, slu-j^asti-^i anfaogo trpe tedaj, ge in ddkie tfe šo čriici. Oetu- j-unaS^ki in spretni mladem-di pridni, se je le malo mo- (či, ki prenesejo nurio^o napo-goče 4 njimi pogovarjati "Zato rov. Ko živi^m z%ečer lepo popa je ra.Ai6 nid v^e pBrtjuWjeha čiva, morajo oni zaporedoma'
naprava v ohih krajih,, saj jo veze z omikanimi aredisei sveta in prinaša naglo kakor mis^ novice, navodil tffi zflftfLVo in glasbo. (Sedai imajo marsikje na večjih farmah tudi oddahne postaje in po njih pokUčejo tudi iletalo na ^ ^aoČ -JŽ& je od dinžine nevjrrfio zHcftet — Zdravnik mfide z letalom ju z letalom tudi odnesejo 156tnika. če mu . je ^trebna poirfoc v bohni^iči.
N^vecji in najvaSie^i dan na f?§i ftcr&ah je dan, ko iz da<]|jnih jn^st prijezdijo ali pa ?e pripeljejo na avtoinobiKh kmpci. Že prej je farmar do-e pastirje, vztA^iih tirji* so alne bta3e uk z ogrom-o glavno
1 MP1 ^
ki-jeadijo db ^ in 'hitfiih Iponjih. .oblečeni v ozke ^n pdkriva fih. mmi krajci. 'HH or&eUl in orozge je l>ič \ mai-
ha stražo, kajti nihče ne ve, kaj bi mogio žfvaii splašitL1 "Zgodilo se je že, da je med ži-! valmi nastal poplah in so se' razkilcipile po silni, prazni de-J želi in tudi n^jverfqji trud ni več^ zJbral vsem s ikxrpaj. Ta straža« je težka. Na konju sede mora- J jO budno paziti, če je še ta-' ko sedamo in jih pikajo roji -moškitov, ali pa če potermi iz ohlaj^ne pu^eaVe (brije štrupe-iiO mrze! veter. Toda vztrajajo %i kon^fto <tfe^£ejo sHna me-' sta <*> <Vbali in Velikanske' klavnice.	i
Velike Tfedje nato o&h&jajo v tuje "dežele v svojem trupu' na tisoče ton najboljšega rn^sa v-<zfnrznj^nem prtanju inJ tisoče , in ^toti^Oče ujstrojenih; kož... Pastir^ pa na svwb'ih konjičih nastopjgo zopet dolgo pot do šaaribtne farm« V not ran-, josti Avstralije.
SEDAJ LAHKO DOBITE LAŠTNOftOCNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENb
$2.50
Pri naročbi sie poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje -ime —-:_________
/ .
St., ulica ali Box št,--—___
Mesto in država —	~
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Gias Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
a?*-- a ■ ^ -------T
"ODPRTA NOC iN DAN SO GROBA VRATA ..
V	^filTVankiee, Wis., je precl nedavnim umrl rojak Anton Frnlk, star 48 let m doma i? ^topicev pri Govern mestu. V Almeriki je bil SO let in ne za-^>TtšČa sorodnikov. .
; t
V	Calumet, MŠch.,. jje na posledicah nevarne operačSje u-mrl John J. Ko/be, star 1Š9 let in rojen v Calumetft. Pokojnik je bil sin Johna Kcfoeta, pionirja tamdSnje slovenske na ^eTbine. ki Še živi in po$eg njega zapuišča dvk brata in tri sestre.
+ '
•V Bear Creek, Mont. Je. Zadnje dni umrl mg?o ia možgansko kaipjti Afcton Rep^c, iz Xapnzev pri Vipavi nŽfc Primorcem. V Ameriki je bil o-krog let in zapnSča ŽaluJoeO soprogo, sina in hčer.
T
V	55hdboy^anti .Wis.,. pre^ fe-atkim irrrtrl rOjak ,Tohn Krivec, star 71 let in vdovec.
• "•»If*""* "I"
•OD
ODr-M« M
TRUE RODOVI
MONDAY, SEPTEMBER 14,194?
YKAROTUKN UM
Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENO ELBERT GANGL
87
GOVOR L SAJOVICA NA RADUO
(J 10.) — Slavni pisatelj in A čast v um, ukaiuii so se. publicist Somerset Maugham Slovenci iniajo tide glave in je pred kratkim dejal o nekem' tisue let borbenega odpora za evropskem narodu: "Narod, ki'seboj. <Kviaku srce, kmalu bo
"IIju. hm,** je začel }K.lkovnik, ko je prebral list, "to je seveda vaano, a to je pravzaprav privatna zadeva. Vi pa <te najprej vojak in potem šele dedič .svoje matere. In zdaj pričakujemo inšpekcije, torej \an ne morem pogTeeati." Iztočil mu je pismo. Frice ga je vzel in dejal: 'Kakor ukaze te, gospod polkovnik."
Ti>d.a,'' je povzel polkovnik, "pokažite še enkrat p i-smo." Vročina je obša Frieeta zdaj je spoznal, da je pismo ponarejeno. Izgubljen ie, uničen. Njegova sleparija ga je izdaala.
••Pa kakšna je dediščina? Velika? No, kakor pravijo, je prf*©ej, kaj?"
"ha, gospod polkovnik!"
"Ali bi me kleli, če vam ne dam dopusta?"
"l>a, goepod polkovnik!"
"Ako ise ne vrnete v dveh dneh, vam dam tri tedne sobnega zapora in nikoli veo nobenega dopusta," "Da, gospod polkovnik.'
"Pojdite torej, da bi ne bil jaz kriv. ako bi bidi zaradi t»iga nesrečni."
"Hvala, gospod polkovnik."
Price je odšel ve« vesel poln uffJv. Odpeljal &e je s prvim vlakom v Karohec in odtod e vozom v Metliko
Začudeno je pogledal oče, ko je prišel Frtoe tako nenadoma. .
"Kaj pomeni to?" ga je vprašal. ' 44Pa kar s tujim vozom, Xakaj oni nisi pisal da bi prišel na postajo pote?"
"Ni bi lo časa, oče. Moral sem do vas tako naglo, da va< nisem utegnil prej obvestiti o svojem prihodu." "Pa kaj se je zgodilo?"
Odšla sta v sobo. Frice je bil utrujen in lazburjen, da je moral sesti. Sam ni vedel, kako bi začel. Vso pot je razmišljal, a ni n*.|gel priti do pravega. Toliko je skleniti, da ]:ove očetu naravnost. l^agal je s pismom, zdaj ne more \ eč. Studil se je samemu *ebr. Oficirslka uniforma je bila umazana.
"Kaj je toTej tako nujnega?" ga je vprašal oče. Nekaj se nm je zazdelo. Oni je že večkrat koliko denarja porabijo mlaidi častniki, posebno taki, ki so pri konjenikih. Ali je morda to prignalo Pričeta domov?
Ne da bi čakal oče odgovoia na svoje vprašanje, je dosta-\i? naglo: "Ali rabiš merda denarja?" Frice je vstal in rekel odkritosrčno: : "Da, oče"
Oče je hodil po sobi. Vihal si je brke in gleda! v tla. "Pa nujno, kaj ne?" je vprašal zopet..-"Da, nujno"
ceni katerokoli vrednoto voč nego svobodo, bo svobodo iasgu-bil; če ceni denar ali udpbnoet višje od svobode, pa bo po čudežni ironiji usode izgubil vse, denar, udobje in svobodo."
iN acifašistič na propaganda je leto za letoni pripovedovala, da so Almerikanci pomehkuženi in da so iagulbiili stara borbena svojstva. Pri njih da vlada nad vfce deuar in udobje. Toda vsak opazovalec mora priznati, da je Amerika danes žrtvovala borbi za svobodo obo je: denar in udobnost, in sicer V ohsegu, ki je za evropske razmere nepojmljiv. .
A ne le materijaluo, tudi duševno se je Amerika oborožila. Na tvorni in na psihološki frotn ti dela s polno paro. .
Že dolgo pred vojno so se nemški in italijanski magna t i najbolj tresli pred Ameriko in njeno neizmerno industrijska silo. Varali >o sami *ebe in »lepili, da se bo Hitlerju že nekoliko posrečilo, prepioditi pomoč Amerike ogUt-ienim narodom. Prepričani eo bili, da se bo Hitler pred to nevarnostjo zavaroval in da prej ne bo začel nobene vojne. . .
Nemci so se zanašali na o-gromno število Amerikancev nemške narodnosti in upali, da bodi-.' skupno z laškimi in španskimi Ameiikanci osnovali tako mogočno peto kolono, da nobena amerikan^ka vlada ne ibo mogla organizirati vojske in vojne industrije. .
nlava naših sovražnikov izplah nela.
(Ogromna stavba nemške sile
vojnega to»bv«5čevalnega urada. k' ker odsovajo razvoj ameriškega nnziranja z uzirom na
vprašanja povojnega sveta. i*jo enoglasno vsi odposlanci
njenih narodov v domovini in na bojnih poljih." i Glasovali so za to resoluei-
iS stališča svojih raaličnih delokrogov," d«dal je Elmer Davis, "ti ameriški voditelji so začrtali problem in sugestirali načine za reševanje.
"Ti 50 govori, ki ne bodo
je zidana na pesku. V novem zanimivi le za učenjake in zgo-redu, ki je samo red novih sol- do vina rje. Tudi po>amezni drža in novih grtibov, živi le žrvljani najdejo v teh govorih majhna peščica mogotcev v razjasnjen je o svojih osebnih izobilju, vsi drugi pa trpe in _ odnosa jih napram borbi stradajo.	'zmage in miru, ki pledi."
Vse socialne pridobitve zad- Kdor hoče primerek tega njih 150 let so uničene.	novega pamfleta naj piše na:
Office of War Information, Washington. D. C.
"Enakost pred zakonom, delovni čas. svoboda kretanja, svoboda vere, mišljenja, govora, tiska, vse je odpravljeno.
•■Uimrljivost »etiok in etaroev je strahotno poskočilo in se stalno dviga za v«e druge..
To je takoevani novi red,, j Stovenski odposlanci na medJ novi red milijonov in milijonov narodnom dijaškem kongre.^3 lesenih knžev. Cilj tega nove- _
SLOVENSKI DIJAKI ZAHTEVAJO DRUGO FRONTO
, .	, piše N. Y. Times, so pred-
ga reda je. da napolni žepe- ]<am resolucijo> kjer ^teva-
paScict ponorelih san*tevanoev.( • da se v Evropi nemudoma A vse to je zidano na pesku od d fr ta v tej re_ m ee .bo sesulo, ko zapiha vihraj ^^ javljajo naslednje:
svobode m oceana	I	tako ofenzivo poživlja
Sesula se ibo ta stavba m ~
Bolgarske, Cehoslovaške, Poljske, Sovjetske Zveze in Jugoslavijo.
V resoluciji so slovenski dijaki posebno povdarjali, da je "danes, bolj kot kdaj prej,
čas za odločilni udarec Hitler-ju."
Opozarjajo tudi na napredo-do vanje Nemcev v Rusiji, ki je mo goče le radi tega, ker morejo koncentrirati 90% svojih sil na eni sami fronti in tako resno ogrožati ne le ruski narod, temveč vse svobodne narode. V svoji resoluciji pozdravljajo sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen med Zedinjenimi državami, Sovjetsko Rusijo in Veliko Britanijo. Govoreč o nujno potrebnem napadu na Hitlerja v zapadni Evropi, zatrjujejo, da se mora začeti ta napad, predno bodo mogli Hit-Jerjevci od poslat i večje dele svojih čet z ruske fronte nazaj v zapadno Evropo, da tam u-tkrenejo vse potrebno za odlo
. ,. . . . ..z, mo vse svoje ljudi, da pomaga-'čilno.ofenzivo proti zedinjenim njo posurovela ljudstva m njihovi podli vodje,
•boju z orjaško armado, ki bi se
Zrušil se ibo največji agodo vinski poiskus ropanja in za-mižnjevanja oelih narodov. z 'Zgodovina nas uči, da surova sila (se ni nikdar zmagala nad idejo. .
Sedem let je Hitler pripravljal svoje pohode, gradil tanke in letala, podkupoval in izpod-kopaval morale drugih narodov. Kvizlingi so mu pomagali več, nego topovi in podmornice. . A na Rumeni je Hitler obti-
DRŽAVUANSKI PRIROČNIK
Izšla je nova knjižica
ki daje poljudna navodila, kako postati
ameriški državljan.
Poleg vpruSanJ, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica 6e v II. delu nekaj rsinlh letnic Is zgodovine Zedtnjenih držav, v III. deta pod nnaiovom Kazuo, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Ze<li-ujenili tiržav, Llncoinov govur t Gettysburgu. Predsedniki Zedinje-nib držav ln Poedine države.
Ona knjižici je
samo 50 centov.
ln se dobi pri: SLOVEN1C PUBLISHING CO. Zl« West 18th St., New York
Prihodnji tedni bodo morda •pdločali o usodi nas vseh. Ako sploh kdaj, moramo takoj stopiti v akcijo, da osvobodimo
Ali ste že prispevali Vaš delež, opirala na bocrastvo v*»e#a ev- «*vet fašističnih tlačiteljev.
za Jugoslav Relief?	Kropskega kontinenta.	| — Poroča Jugoslav Information Center
Slovenske Knjige
A danes! Nemški industri-ičal. Naprej, nazaj, naprej . . . jalci danes že dobro vede, da j Leningrada ni zmogel, Moskve je vse zaman. Danes rastejo ne in tudi pri Stalingradu že I>ov>od po Ameriki gigantske, dolgo stopica. Naprej, naprej tovarne, iz katerih se vale tan-'— a pred njim je še vedno vsa ki in dvigajo letala. Neizmer-Jtiista zagonetna, ogromna rus-ne množine topov in strojnic, ka zemlja — silna in srklenjena. municije in druge vojne opre-'Tam ni vrzeli, ni pete kolone, me hite k obema obalama arae-Vlii kvizlingov. . •
tPač pa so tam spomini stari .-pomini, veter šepeče o njihj skozi stepe, o velikanskih v o j
"Tisti denar,'ki h ga podedoval po materi., si že zapravil, vikanjih oceanov, kjer jih Kaj ne?"	čakajo ladje, zgrajene v novih
"Zapravil? — No, da Tako pridejo razne prilike, in ladjedelnicah, da jih od vežejo ]><itom človek . . ."	na nMko in na druge svetovne)skali, ki eo tam poginile, o slav
"Vem, vem.," mu seže oče v heeedo. "Takrat, ko sem fronte.	i nrh vojvodih, katerih slava se
ti izročal denar, sem ti sieei* rekel, da pazi n anj, ker je denar Vsa industrijska oprema je: je tam razblinila v nič. In tu-drag ..."	Jv Ameriki popolnoma nova: j di s pralif.m nen^ških vojakov.
"l>a ali . .	eeleaaiice, tovarne, ladjt^delni- j se l>o nekoč se igral ta veter,
"Ze dobro. Vem. Ne poznnaš še njegove vrednosti, ce, vse je še neobraiblgeno, vsej ki piha čez I)on . . . ker ne veš, kako pa mora.io drugi težko služiti. Ali čas bi smotrno opremljeno z ul. da se izpamatuješ. .laz ne bom vedno. Ko prejmeš šim. Na delu so delavei mojo dedščino, bos moral pač previdneje ravnati z denarjem, ,bro plačani in dobro hranjeni. >iei i bo zlo. To samo tako mimogrede. Koliko pa rabiš?" ki radi in z veseljem delajo.
Frice je nekoliko pomolil. Brž je eešte! svoj dolg in šo neic liko dodal. Potem je rekel: "Tritisoč!"
Stari se je ustavil. Ponovil je, poudari! zlog za zl. ^m: "Tritisoč! Hm„ to je lep denar!"
"Lep, a moram ga imeti Sicer---"
"Ne bo treba Jaa ti ne bom potiskal samokresa v ke Saj si hotel to reči ne?" Sin je molčal in gledal v tla..
ro-
y> njimi nemška industrija ne bo mogla tekmovati. Njene železnice so izrabljene, njeni srtroji ae leta in leta pognani v divji ritem, a delavci so trudni f slabo hranjeni, sužnji katere z j grožnjo in bičem naganjajo na . J tlelo.
najhMj-J Hitler je obtičal na Ril^i. L£pA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo voi, do-|\ njegovem zaledju pa rastejo ..	** / .	^
ji vrata v nase domove, odprimo ji srce . . .
(F inzgar)
POUČNI SPISI
- Ako ti dam te tri tisočake danes ti jih ne U> treba .lati,	6e ne ^t	a bo
p<-zneje in jih tudi pozneje ne bo. Ali vsaka dobrota gre do g otove meje. Toliko in toliko bo tvojega — : diko in to-' 'ik'o ostane meni, ker bo treba tudi na stare dni živeti.
mu je denar.
Ali
me razumel?"
"Da oče."	,
Stari je odšel v soseelno sobo. Piinesei Položil ga je pred Pričeta l.a mizo. .
"Tu imai. Pa bodi pameten."
Friee je segel po denarju. Potem je stopil k ičetu in ga prijel za roko..
"Le posti. Nič besed. Stvar je urejena in pozabljena. A pomni besede, ki sem ti jih prej povedal. Vsaka ckjbrota gre do gotove meje. Tol?ko pa tudi nimam, da bi ne moglo zmanjkati. To pomni in bxli pameten. — Zdaj pa nič o tem. — Flo kdaj ostaneš doma?*'
Jutri zjutraj moram že nazaj. Pojutrišnjem noiam žf b iti v pisarnici. Zda; je <t<sti poela ker prilik general inšireirat."
Frice je rad razveselil očeta s čimerkoli. Primiifjal ie, k i nru naj pove.. Spomnil se je Jelke in dejal:
"Potem ee pa kmalu oženim."
"Tako je prav. Samo pametno se .oženi."
"Saj je bogata J"	*
"To je že nekaj, a ni -se. Ali se imata .aaaV \
"Seveda, posebne ^ona mene." -	— "
"Torej glej. da bo kmalu svatba."
"Čimprej bo mogMče."
"Ja^ se bom kmalu naveličeal tega-le bremena," jo začel * 'ari Zaviniščak. "Viharji so brili in so me postarali! Želim si počitka. Ako te !»o volja, stopiš v pokoj in se z ženo preseli- semkaj. Ako ima denar, bosta lahko i-n lepa /ivela. Po-frestvio je zdaj lepo Uiejcno in gospodarstvo tu bo kar tako rr. kratek čas. Samo pamet, pamet! Ne jemlji vpč nesro zmo-res. Bolje je malo manj. ker potem še -zmeraj kaj ostane. Ko pride starost, pri d p želja po počitku. In takrat je dobro, ako jo kin ostalo. — Sicer ne poznam tvoje ne^eotft. a pozdravi jo vendarle. Ali ima še starše?" (Nadaljevanje prihodnjič.
,čisto na^a.
Dobro vemo, kako vam je težko. Vemo. kako vas pobijajo in zapirajo, kako našim kmetom pobijajo domove in cd vaja jo živino, kako so tisoči in tisoči morali v gotzdove, da si rešijo golo življenje, kako so traoči šli v planine, da nadaljujejo borbo. .
Vemo ,kako je tudi onim. ki so še doma, hudo živeti. Ves naš narod živi danes v končen t raci jskeon taborišču. Popolnoma so ga odrezali od zunanjega sveta. VemJo, kako se iz dneva v dan veča pritisk propagande in kako vam na-tvezajo laž za lasyo. .
To je organiziram pritisk na dušo satanski stroi, ki naj zmelje vašo upornost in po načrtu ustvari malodušnost in grozo. Malodušnost, češ, da zavezniki ne moTejo zmagati, groeo, ki naj pripravi Slovence čimprej do tega, da bi se vdali.
Kajti, hitro^ hitro, je Hitlerjevo geslo. Potrebni so mu pohlevni ljudje. Zato grozi vsem ki se nm ne bi pokorili, z zaporom ali pa s smrtjo. .
Vemo. kako je neizmerno težko ohraniti hladno kri in neodvisnost mišljenja pod takim pritiskom.
ogromne sile: tam dela Anglija trdo dela in njena sredstva se množe, medtem Iko dobiva Poru rje strahovite udarce. Ono Porurje, kateremu je Goeriug prisegal, da ne bo nikdar videlo sovražnikovih letalč
Nerniei zapirajo oči in ušesa. Druge fronte ne bo, obljubljata Hitler in Mussolini.
Amerika pa molči, dela in hiti. V rekordnem času je pre-j uredila vso evojo industrijo in' zdaj že osem mesecev vežsba] milijone in milijone mož nemo tono. sisteanatičrto in hitro.
(Kolo se vrti, kakor ca vodai	. ,
obrača Čas bo prišel, ko bo- DOMAČI ŽI^OZDRAVNIK
ste vračali milo za drago in, kakor je izjavil predsednik predsednik Roosevelt, sodili one, ki vas zdaj tlačijo. Naj si to zapomnijo vsi.
Pravica bo zmagala in z njo naša stvar!
ANOLESKO SLOVENSKO BERILO
(F. J. Kernt — Zvezano
Cena S3.—
Bodo« državljani naj naratij« knjiži eo —
"HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES**
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence.
Cena U centov
Spisal Fran jo Dutar. — 278 M rani. Trda rez. — Zelo koristna knjiga' za vsakega živinorejca; opis raznib bolezni ln cdravlje-nje; slike. .	Cena 11.50
GOVEDOREJA Spisal R. I.egvart. T45 strani s slikami.	cena $1.—
0WI ZAČENJA NOVO
IZDANJE PAMTLETOV.
Uiad vojnga obvščvanja (Office of War Information) je ravnokar izdal zvezek izmed serije knjižic, ki ima nask>v "Toward New Horizons — The World Beyond the War" Isti vsebuje izjave in govore, ki nudijo pojem o razvijajočem stališču Združenih držav.
Oovori podpredsednika H. A. Wallace-a, državnega podtajni ka Sumner Well-as-a, veleposlanika John G. Winanta in iizvr-, štlnega ravnatelja odbora Board of Economic Warfare, so ponattskani v tem prvem zvezku.	z
K<Ti govori so bili izbrani," je rekel Elmer Davis, ravnatelj
V KBEMPLJIH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. •Nad vse zanimiv zjgodo-vinski roman iz časa inkvizicije. — 4f»l strani.
Cena $2.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
III strani.	Cena 50 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje In farmerje v sploftnem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena ▼ prvi vrsti za stavbno, umetno ln strojno ključavničarstvo ter Selezol i varstvo. ^'	Cena $1,—
ZDRAVILNA ŽEUŠČA 62 strani.	Cena 23 centov
LISTKI
Spisal Kmvar MeSk«.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht
(120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Teraovae (Ivan Albreht) Be>e no« mali Junak. (DMtoJevaklJ) Filozofska zgodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Frane Frlseh) Verne dude t vleah (Prosper Mirime)
Zl VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do dsnaftnjega dne. Knjiga Je verno zrcalo naSega iivljenja ln tndje-nja. ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli uaAe sgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena
»2.
Pofttnlna plačana
Po 75c zvezek
Belfegor (Artur Bernede) Ps strani klobuk (Danlr Felgel)
Po $1 zvezek
Verldicns (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Pingvin ski otok (Ana tole France)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski))
KNJIGARNA
Slovenlc Publishing Company
216 West i8th Street	New York City