celjski tednik
GLASÌL0 SOOIALiSTieRE ZVEZE lELOVKEBA LJUDSTVA
CELJE, 29. APRILA 1966 — LETO XXI, — ŠT.   17   CENA  50
DIN
PAR
VSEM NAROČNIKOM, BRALCEM
IN SODELAVCEM
SREČNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
CELJSKEGA TEDNIKA
Vsem občanom
čestitamo za L maj —
praznik dela in želimo
čimveč uspehov pri
uresničevanju
reformnih prizadevanj
SKUPŠČINA OBČINE CETJE
OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE
OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE
OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINE
CELJE
OBCINSKLKOMITE ZMS CELJE
OB   i*RVEM  MAJU
Kako hitro mineva in beži čas. Že zopet je pred nami naš skupni, največji praznik - praznik dela. Kaj pomenijo
prazniki - čas za počitek, izlete, razmišljanja in kramljanje o vsem, kar je za nami in o tistem, česar se nadejamo od bliž-
nje in daljnje prihodnostL Naš današnji skupni praznik je še nekaj večjega, globljega - praznik dela je!
Ob tem prazniku smo vedno razmišljali o naših skupnih naporih, veselili smo se uspehov na vseh področjih našega
družbenega življenja in ob uspehih kovali načrte za prihodnost. Cas resnično hitro mineva in posledice njegovega mi-
nevanja je spreminjanje vsega, kar nas obdaja. In kako smo se spreminjali mi - ljudje, ki v tem času živimo? Zelo! Od-
primo spomine preteklih let in spomnimo se, kako smo se ob tem dnevu in drugih praznikih s ponosom, z zaletom in
navdušenjem veselili vsake naše nove delovne zmage! Vsak kilometer nove ceste, železnice, nove tovarne in novi drugi
objekti - vse to so bili naši novi uspehi; naši skupni prazniki. Takrat smo bili navdušeni nad vsem čeprav smo imeli še
malo, počutili smo se, kakor da imamo vse, veselili smo se vsakega delovnega uspeha in s ponosom zrli v prihodnost.
In danes? Veliko imamo, bogata dežela smo, na vsakem koraku srečujemo rezultate svojega dela. Tujci, ki prihaja-
jajo k nam in naši rojaki, ki jih je borba za kruhom pred mnogimi leti prenesla v svet, strmijo nad našimi uspehi, se ču-
dijo in ne morejo verjeti, da smo v tako kratkem času ustvarili toliko. In mi? Delo, skrbi in tempo življenja nam včasih
zastirata kot koprena pogled na vse naše delo, na naše uspehe, na naše delovne zmage. Ne znamo več ceniti tega, kar
imamo, ali pa nas težnja za še boljšim, lepšim in srečnejšim življenjem ovira, ko ocenjujemo to, kar smo dosegli. Res
je poleg vsega, česar se veselimo, imamo tudi napake, velike napake! Toda te smo - in tudi mnogo hujše - včasih hitro od-
pravljali, pa jih ne bi mogli danes, ko imamo za to vse možnosti in pogoje. Ali smo nezadovoljni s samim seboj - ali z vse-
mi, ne vidimo morda le preveč samega sebe, ne vidimo pa soseda, ne vidimo nas vseh, ki skupaj živimo? Imamo res veli-
ko, napredek, svobodo, demokracijo in skupno željo ter hotenje po še lepšem življenju - in imeli ga bomo!
Imamo tudi praznike, čas za počitek, izlete, razmišljanje in kramljanje o vsem, kar je bilo in o tistem, kar nas čaka
in k čemer vsi težimo ... Berni Strmčnik
MINULI DNEVI SO V DELOVNE ORGANIZACIJE VNESLI VELI-
KO SLOVESNEGA VZDUŠJA. K TEMU SO PRISPEVALI NE SAMO
BLIŽNJI PRAZNIK DELA IN OBLETNICA USTANOVITVE OSVO-
BODILNE FRONTE, TEMVEČ PRAV TAKO VOLITVE V SAMO-
UPRAVNE ORGANE, S KATERIMI SO PROIZVAJALCI IZBRALI
TOVARIŠE, ZA KATERE MENIJO, DA BODO NAJBOLJE ZASTOPA-
LI NJIHOVA MNENJA IN STALIŠČA. MNOGI SO POHITELI NA
VOLIŠČA ŽE V ZGODNJIH JUTRANJIPI Ul^H. VSEM NOVOIZVO-
LJENIM ČLANOM DELAVSKIH SVETOV ISKRENO ČESTITAMO
IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
POSNETEK PRIKAZUJE VOLITVE V TOVARNI »EMO« V CELJU.
(Foto: V David)
PRIREDITVE OB 1. MAJU
Številnim proslavam in prireditvam, tekmovanjem in tovariškim sre-
čanjem ki jih pripravljajo delovni ljudje, pionirji in mladina, se bo v Celju
pridružilo še več osrednjih prireditev, ki nosijo obeležje 25. obletnice usta-
novitve Osvobodilne fronte in praznika dela. Tako so v muzeju revolucije
odprli v ponedeljek razstavo, ki je posvečena življenju in delu narodnega
heroja Slavka Slandra, naslednji dan pa so gojenci glasbene šole priredili
prvomajsko proslavo. Medtem.ko je bil zvečer v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Kajuhov večer, so 28. aprila tamburaši železničarsko prosvetnega
društva France Prešeren proslavili 20. obletnico svojega delovanja.
V čas prvomajskih praznikov sodi še ena zanimiva razstava, ki jo bo
jutri odprl muzej revolucije. Gre za razstavo »-Teror 1941—1945 na Sloven-
skem Štajerskem-«, na kateri bodo zbrani vsi lepaki, ki so razglašali stre-
ljanje talcev, poslovilna pisma, nemške odredbe in fotografije. Razstava bo
odprta do 11. maja uredili pa jo bodo v Narodnem domu. Jutri popoldne
ob 17.30 bo še promenadni koncert pihalnega orkestra ŽPD >^France Pre-
šeren«* na križišču Stanetove in Prešernove ulice.
Podobne prireditve bodo tudi v drugih občinskih in krajevnih središčih.
Tako be v Žalcu krajevna organizacija Združenja borcev NOV priredila v
soboto, 30. aprila ob 19. uri v dvorani kmetijskega kombinata Žalec slo-
vesno proslavo, po njej pa tovariški večer.
Gre torej za pisan spored prireditev, ki bodo letos še posebej slovesne,
saj bodo posvečene ne samo 1. maju, temveč tudi drugemu pomembnemu
jubileju — 25. obletnici ustaдovitve Osvobodilne fronte»,.».,,,,,, .».д
SLAVA FALETIČ IN JANKO ŽEVART
delegata za VI. kongres SZDL Jugoslavije
V osrednji točki dnevnega reda izredne konference občinske organizacije
SZDL v Celju je bila razprava o gospodarskem in družbenem razvoju celj-
ske občine v letošnjem letu. Razprava je opozorila na nekatere probleme,
ki jih bo občinska organizacija SZDL v Celju obravnavala posebej in potem
svoja stališča posredovala občinski skupščini.
V drugem delu konference so izvolili Janka Ževarta, predsednika ob-
činskega odbora SZDL ter Slavo Faletičevo, članico občinskega odbora
SZDL za delegata na šestem kongresu SZDL Jugoslavije.
Komorni zbor v Zahodni Nemčiji
in Mzozemski
Moiški ikomorni zbor pod vodstvom Egona Kuneja je odpotoval v sredo
zjutraj na večdnevno turnejo po Zahodni Nemčiji in Nizozemski. Na poto-
vanju, ki bo trajalo do 7. maja (ta dan bodo imeli v Aachenu še zadnji
nastop), bodo imeli osem koncertov ter snemanje za radio Köln. Medtem
ko bodo za ikölnski radio posneli samo pesmi jugoslovanskih narodov, bo
obsegal repertoar ostalih nastopov renesančne pesmi ter pesmi naših na-
rodov. Zbor je odšel na pot z novo pripravljenim repertoarjem, ki obsega
40 pesmi, od tega 26 pesmi jugosloivaniskih narodov. Med njimi je precej
novih, nekaj pa tudi na novo naàtudiranih. -m
PRAZNO VANJE
MESECA MLADOSTI
Mesec mladosti ni več le mladinski praznik, temveč je postal pra-
znik vseh naših ljudi, saj v tem mesecu še posebej proslavljamo 25. maj,
rojstni dan našega maršala Tita. V tem mesecu poživimo vso našo mla-
dinsko aktivnost, podajamo pregled vsega, kar mladi dosegamo pri
delu in v življenju. V zadnjih letih smo si dosti prizadevali, da bi mecec
mladosti postal resnični intimni praznik mladega človeka, zato ga mo-
ramo osvoboditi vsega, kar bi kazalo na okostelost rutinerstvo in tra-
dicionalizem. ■
Letošnje praznovanje meseca mladosti želimo povezati s 25. let-
nico revolucije jugoslovanskih narodov, 25 letnico ustanovitve naše
armade in 20. letnico prve mladinske delovne akcije Brčko—Banoviči.
Na ta način bi letošnje praznovanje obudilo spomine na te dogodke in
jih povezalo z današnjim dnem z nalogami, ki jih ima mlada genera-
cija pri razvijanju vrednot revolucije, osvobodilnega boja in prosto-
voljnega dela mladine.
Letošnji mesec mladosti bi nasploh moral v večji meri resnično
odražati želje in hotenja mladih ljudi. Ob sodelovanju vseh organizacij
bomo omogočili mladim v šolah, v tovarnah in na terenu, da se še
globlje spozna s partizani, s partizanskimi pesijiki in pisatelji, da ta
srečanja povezujemo z izleti, pohodi in taborjenji.
Dalje na 6. strani
KAKO SE UVELJAVLJAJO HOTENJA NE
ŠE VELIKO OVIR NA
OB prazniku deîa smo posvetili več prostora mislim in besedam proiz*
vajaicem in predsednikom občinskili siiidikalnili svetov o dosedanjih
uspehih in uveljavljanju hotenj v raznih oblikah samoupravljanja. Cetu^
di bi ob prazničnem razpoloženju pričakoval!J)(esede navdušenja, mora-
mo priznati, da so vsi bolj ko ne ostro ocenili uveljavljanj e samouprav-
ljanja, kar dokazuje, da je^anašnji čas izostrìl posluh in občutek za
nujnost, dolžnost in odgovornost. Prav ta nepopačena mnenja bodo mo-
gla v nadaljevanju razvoja samoupravljanja' prispevati k hitrejšemu
in bolj demokratičnemu uveljavljanju samoupravljanja, ko bo vsak de-
lavec doumel in uresničeval pravico in dolžnost upravljalea._
JANEZ MEGLIC, predsednik ob-
činskega sindikalnega sveta v Žalcu:
»■Dejstvo je, da :se iz dneva v dan
vse bolj uveljavljajo neposredni vpli-
vi proizvajalcev ob sprejemanju raz-
nih odločitev v delovnih organizaci-
jah. Toda vse možnosti neposrednega
upravljanja niso izkoriščene, kajti
opažamo, da se še vedno v glavnem
poslužujemo posrednega upravljanja
preko delavskih svetov in upravnih
odborov, ob tem pa premalo iščemo
in upoštevamo mnenja celotnih ko-
lektivov.
Vsekakor pa je še premajhen kon-
takt med samoupravnimi organi in
vproizvaijalci.Pritem ne smemo mimo
premajhne informiranosti, ki še ni
dosegla tisto stopnjo, ki bi bila po-
trebna za uspešno -samoupravljanje.
Nekatere oblike so že zastarele. Za-
mislite si oglasno desko, ki pogosto
služi za najprimitivnejši način posre-
dovanja informacij in tako najdemo
na oglasni deski izobešen celo statut,
ki obsega 50 strani. Ce bi ga hotel de-
lavec po delu prebrati...
Pogosto goivorimo o premajhni za-
interesiranosti proizvajalcev do sa-
moupravnih procesov ali uveljavlja-
nja samoupravnih pravic, po drugi
strani pa nihče ne more krniti dej-
stva, da je vedno močnejši vpliv sa-
moupravnih organov na poslovanje
in proizvodnjo. Dejstvo je, da se kaže
večji interes tudi pri volitvah v sa-
moupravne organe, ko proizvajalci z
vso resnostjo in kritičnostjo izbirajo
kandidate. Danes delavci več ne spre-
jemajo kandidatnih iist, ki jih ustvar-
jajo nekje za zaprtimi vrati — v pi-
sarnah.
Menim, da primere samovolje vo-
dilnih uslužbencev — posameznikov
in primere nezakonitosti prepočasi
odpravljamo. Takšni pojavi še vedno
povzročajo med proizvajalci upravi-
čena negodovanja ter destimulativno
vplivajo na medsebojne odnose in s
tem na proizvodnjo.«
VLADO PRATxVEMER, predsednik
Občinskega sindikalnega sveta v
Slovenskih Konjicah:
Sam bi zastavil \фга§апје: zakaj
v naših delovnih organizacijah ni-
maimo dovoij razvitega samouprav-
ljanja? Odgovor je sicer dokaj pre-
prost: zato, ker v praksi omejujemo
isamoupravljanje samo na oblike, ćeš
samoupravi j^anj e so samoupravni
organi in ti v imenu delavskega sa-
moupravljanja tudi odločajo. Prav
dobro pa vemo, da bi morali delav-
ci realizirati svojo samoupravljav-
sko funkcijo v vseh delo\Tiih orga-
nizacijah s sprejiemaiDJem in izvaja-
njem odločitev s področja proizvod-
nje, delitve, menjave in potrošnje.
Kljiub temu, da se hotenja samo-
upravljavcev (organov samouprav-
ljanja) upoštevajo, samoupravljanje
ni takšno, kakršno bi moralo biti in
kakršnega si vsi želimo. Zakaj? Vse
bolj postaja namreč resnično nače-
lo, da naj vsaka delavna skupnost
po svoji lastni presoji samostojno
odloča o proizvodnji, delitvi, inve-
sticijah in potrošnji. Kdaj pa so de-
lavci zainteresirani za samouprav-
Ijianjie in skrbno gospodarjenje?
Vsekakor bomo dobili takoj pravi-
len odgovor, do takrat, ko je v naj-
л^есј! meri omogočen vpliv vseh de-
lavcev na odločitve in ko bodo pra-
vilno stimulirani za svoje delo. Pri
tem pa ne smemo prezreti najbolj
osnovnega načela, da brez ustrezne
družbeno-ekonomske usposobljeno-
sti ne more priti do odgovornega in
smotrnega odločanja.
Ce pogledamo 'kvalifikacijsko
strukturo zaposlenih v delovnih or-
ganizacijiah na območju naše občine,
ugotovimo, da skoraj ena četrtina
zaposlenih delavcev nima zahljtičene
osemletke in da kvalifikacijska
struktura članov delavskih svetov
tudi ne zadostuje.
Torej, glede na strukturo izobraz-
be in neustrezno družbeno-ekonom-
sko usposobljenost, se čestoikrat
zgodi, da delavci odločajo o zade-
vah, ki jih ne pomajo. Takšna odlo-
čitev pa je razumljivo le formalnost
in je delavci ne smatrajo za svojo.
Prav zaradi tega je Občinski sin-
dikalni svet v Slovenskih Konjicah
že večkrat razpravljal o strokovnem
in družbeno-ckonomskem izobraže-
vanju ter svoja stališča posredoval
vsem sindikalnim podružnicam in
organom samoupravljanja. Sindikal-
ne organizacije in delavsko samo-
upravljanje se bodo prav gotovo naj-
bolj uveljavili, če bodo zagotovili
svojim delavcem možnost, da se
družbeno-ekonomško usposobijo in
tako — s svojim odgovomim in smo-
trnim odločanjem —kot upravljale!
v polni meri uveljavijo.
Samoupravljanje ne pomeni, biti
član izvoljenih organov samouprav-
ljanja, pač pa pomeni, prevzeti nase
polno odgovornost za sprejete odlo-
čitve in njih uresničevanje.
Ing. FRANC TRATNIK, predsed-
nik sindikalnega sveta v Mozirju:
>->Zal moram ugotoviti, da samo-
upravljanje v naši občini ni prišlo v
vseh delovnih organizacijah do izra-
za. Zanimivo je, da to ne moremo
trditi za večja podjetja, kot šta LIN
in GG v Nazarju. V Kmetijski zadru-
gi, ki je po velikosti tretja največja
delovna organizacija, pa so razmere
popolnoma drugačne. Sposobnost, raz-
gledanost ljudi je sorazmerno nizka,
zato se s težavo uspešno vključujejo
v razprave.
Letošnje sindikalne konference so
pokazale, da v marsikaterem delov-.
nem kolektivu naše občine ne upo-
števajo in ne spoštujejo sklepe samo-
upravnih organov. Vzrokov za to je
več. Vsekakor je eden bistvenih ta,
da še danes poskušajo vodilni preko
samoupravnih organov izpeljati svojo
lastno, ozko politiko. To jim uspeva
zaradi nezainteresiranesti neposred-
nih proizvajalcev.
Rakova rana samoupravljanja v
naši občini je obveščanje zaposlenih.
V nekaterih delovnih kolektivih še
sedaj člani samoupravnih organov ne
dobijo pred zasedam jem samouprav-
nih organov gradiva, o katerem bi
naj razpruivljali in odločali. Tu je po-
vsem razumljivo, da o nekem samo-
upravljanju in to predvsem o tistem,
za katero smo se odločiti, ni niti go-
vora.
Menim pa, da vprašanje razprav in
sprejemanje odločitev ob določenih
primerih ne bi bilo vprašanje, če bi v
samoupravnih organih bili ljudje, ki
jim kolektiv zaupa. To je bistveno
vprašanje vrednosti samoupravnih
organov.«
BERNI STRMCNIK, predsednik
ob. sind, sveta Celje:
S tem vprašanjem zadevamo v biv-
stvo, v srž in jedro našega samo-
upravnega mehanizma. Ta vpliv je
element resničnega upravljanja in
barometer demokratičnosti v sleher-
ni delovni organizaciji. Ob dosežem
stopnji razvoja našega samouprav-
nega mehanizma moramo žal ugoto-
viti, da je ta vpliv še izredno mini-
malen, neizrazen in neučinkovit. De-
centralizacija upravljanja in prena-
šanje tudi materialnih Osnov v de-
lovne enote je prav gotovo najza-
nesljivejša pot k uresničevanju de-
janskega, vseobsežnega in kvalitet-
nega vključevanja neposrednih pro-
izvajalcev v mehanizem odločanja
— samoupravljanja. Ob tem lahko
dodam še dcjistvo, da je direkten
vpliv neposrednih proizvajalcev na
delo samoupravnih organov tudi
norrnativno, to je v statutih delov-
nih organizacij sorazmerno slabo
obdelan. Prava redkost so tiste de-
lovne organizacije, ki statutarno do-
ločajo, da ima vsak delavec ob vsa-
kem vprašanju in problemu pravico
povedati svoje mišljenje tudi na se-
ji samoupravnih organov. Ta pravi-
ca se v statutih precizneje oblikuje
samo ob vprašanju disciplinskih
prekrškov delavcev, kajti takrat
imajo pravico biti navzoči in pove-
dati svoje mišljenje. Morda neko-
liko čudna primerjava, mislim pa,
da je vsebinsko pomembna!
Organiziranje delovnih enot le po-
časi napreduje; pri tem imamo še
mnogo formalizma. V neki delovni
orgaлizaciji v Celju imajo določeno,
da voli svoj delavski svet vsaka de-
lovna enota, ki šteje več kot Л5 za-
poslenih. Mar ni formalizem, dà mo-
ra imeti na podlagi tega določila
delavski svef tudi enota s 17 ljud-
mi, ko bi vendar lahko zelo učinko-
vito in predvsem neposredno raz;
pravIj ali o vsem in vedno odločali
kolektivno, brez potrebe, da kdo ko-
murkoli za karkoli odgovarja.
Veliko dela ho še potrebno, da bo-
mo uspešno uresničili vse, kar bi ra-
di, prepričan sem, da smo na naj-
boljši poti, da ob postopni stabili;
zaciji gospodarstva urejujemo tudi
družbena vprašanja, in to, ki ste ga
odprli, v nobenem primeru ne sme
biti v ozadju.
VSE CENJENE NAROČNIKE
IN BRALCE OBVEŠČAMO, DA
PRIHODNJA ŠTEVILKA CELJ-
SKEGA TEDNIKA ZARADI PR-
VOMAJSKIH PRAZNIKOV NE
BO IZŠLA.
VREME od 28. aprila do 8. maja
Ves čas nestalno vreme s pogostnimi pada-
vinami in ohladitvami. Kratkotrajna izboljša-
nja vremena okrog 29^ aprila, 2. in 6. maja.
Za 1. maj pričakujemo deloma sončno vreme,
vendar s krajevnimi plohami oziroma nevih-
tami.
POSREDNIH PROIZVAJALCEV V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA
POTI DO KONČNEGA CILJA
ANTON VELIGOSEK, pralec v se-
paraci] i na Rečici rudnika Laško:
2e nad dvajset let sem pri rudniku
in skoraj dvajset let sem delal v ja-
mi; ko pa sem postal invalid, sem
prišel na to delovno mesto. Vsekakor
je oblika delavskega samoupravlja-
nja dosti boljša kakor prej, ko ga še
ni bilo. Res je, da si vedno kaj želimo
in da vsega tega ni mogoče uresničiti.
Zdaj na primer bi radi note kopalni-
ce, ki nam jih obljubljajo. Za vse za-
deve, ki jiih obravnavajo samouprav-
ni organi, zvemo bodisi z oglasne de-
ske ali pa od predstavnika v orga-
nih; iseje pa so javne in se jih lahko
udeležijo tudi drugi proizvajalci, če
želijo. Prav zdaj razpravljamo o kre-
ditih za individualno  gradnjo,  kar
mnoge navdušuje. Tako je očitno, da
se naše želje in hotenja v samouprav-
ljanju uveljavljajo, četudi moramo
priznati, da vselej vsega ne razume-
mo. Toda tovariši nam radi vse ne-
jasnosti razložijo. V glavnem moram
priznati, da smo z rešitvami zado-
voljni, sicer pa itak veste, da smo bili
rudarjii vedno revolucionarni in smo
vselej dvignili 'Svoj glas, če kaj ni
bilo prav.
IVANKA GODEC, prevajalka v žal-
ski tekstilni tovarni »Juteks«:
»•V teh desetih letih, kar sem v to-
varni, sem bila tudi sama že član sa-
moupravnih organov. Vsekakor je v
samoupravljanju izreden napredek,
saj se vpliv samoupravnih organov
danes ne da primerjati z tistimi pred
leti.
Vpliv neposrednega proizvajalca
na odločitve samoupravnih organov
pa je še vse premajhen. V teh desetih
letih se je samo enkrat zgodilo, da
smo delavci prodrli s predlogom, mi-
slim tisti delavci, ki nismo bili člani
samoupravnih organov.
Po moje bi bilo lahko samouprav-
ljanje resnično, če bi bili vsi zaposle-
ni seznainjeni s problemi in vsebino,
o kateri bi naj samoupravni organi
razpravljali in odločali. Drži, da nas
o važnejših stvareh, kot so predvsem
letni poslovni uspehi, investicijska
politika, na splošno obveščajo. O osta-
lem pa zvemo, če zvemo — šele po
seji.
Kaj dosti ne smeš kritizirati, .ker je
kljub vsej demokraciji še vedno naj-
bolje, če lepo molčiš. Drugače si pre-
več izpostavljen raznim mojstrom, ki
Б0 pri nas povečini clami delavskega
sveta.-«
KARL SPICKA, zaposlen na Iju-
benskem obratu mozirske kmetijske
zadruge:
*0 vplivu neposrednih proizvajal-
cev v kmetij'stvu pri sprejemanju sa-
•ïioupravnih aktov ne kaže govoriti.
To predvsem zato ne ker imajo ne-
PK>3redni proizvajalci le majhno mož-
nost. V teh dvaj'setih letih, kar sem
Zaposlen v Zgornji Savinjski dolini.
sem doživel nešteto sprememb orga-
ganizaoljskih oblik.
Doslej še nisem bil nikoli član sa-
moupravnih organov in ne vem, ka-
kšen vpliv imajo neposredni proizva-
jalci v samoupravnih organih. Vem
pa da je pogosto veliko odločitev že
vnaprej odločenih in da so razprave
le nekaka potrebna formalnost, ker
v bistvu pogosto nič ne koristijo.
Pri nas smo veliko sklepov in od-
ločitev sprejeli na hitro, ne da bi šir-
ši delovni kolektiv o tem razpravljal.
2e sama organizacija zadruge je ne-
rodna, saj smo razdrobljeni po delov-
nih enotah, zato težko razpravljamo
o problemih drugih enot, ker jah ne
poznamo in z njiml ,nismo seznanje-
ni. Poglejte na primer dnevni red
zadnje seje sveta, ki ga vidim sedaj
tu. Kako pomembne točke, vendar o
njih pred sejo širši kolektiv ni raz-
pravljal, razen o dveh osnutkih, ki
smo ju pretresli in predlagali spre-
membe, vendar so od teh le nekatere
upoštevali!
Narediti v kmetijstvu red — to bo
težko. Doslej kmetijske delovne orga-
nizacije pogosto niso rasle v normal-
nih okoliščinah, i>repogosto so bili od-
ločilni zunanji činitelji ne pa samo-
upravni organi in kolektiv. Poleg te-
ga pa iso določeni ljudje prepogosto
ignorirali sprejete sklepe. Poglejte na
primer: lani smo bili plačani po
ustvarjenem prometu. Vendar le po-
lovico leta. V drugi polovici leta pa
je kazalo, da bomo del sredstev mo-
rali vračati. Ne vem komu, kdo bi
naj ta sredstva dobil?«
CITA ZALOŽNIK, blagovni mami-
pulant trgovskega podjetja Merx
v Celju:
»V našem delovnem kolektivu
smo žensike v večini. Potem si llaihko
mislite, namreč to vsak ve, da smo
ženske premalo pogumne. Pogosto
Бе pred sejo dogovorimo, kdo bo
o čem razpraA-iljal, ko pa tisti pride
tja, je tiho in samo kima.
Kar zadeva ab\'eščanje, je v glav-
nem v redu, ženske smo klepetave
in si hitro vse prenesemo, poleg te-
ga izdajamo svoje glasilo, ki pa ne
izhaja redno.
Predloge, ki jih pripravimo mi-
mo delavskih, jih ti organi upošte-
vajo ali celo sprejemajo. Nikakor
pa ne moremo uspeti z enim. Gra
namreč za trditev, da neposredne
proizvajalke, ki smo stimulirane po
normi, nimamo pravice do dobička;
vsi ostali pa, vsa trgovska mreža.
Pri tem pa ostaja dejstvo, da konč-
no ni niti vse naše delo noraiira-
no...«
ŠTEFAN KIDRIČ, postajni sprem-
ljevalec na železniški postaji v Ce-
lju:
»V naših samoupravnih organih
je premalo delavcev. Pogilejte, danes
smo volili del članstva v delavski
svet prometne sekcije v Celju. De-
set članov. Od tega je iz vrs.t pre-
mikačev, zaviračev, k ret mikov in
nadkretniikov le eden, čeprav pred-
stavljamo tri četrtine zaiposlenih. Iz
tega dejstva jasno sledi, kakšen
vpliv imamo proizvajalci na odlo-
čitve samoupra\iiih organov.
Pogosto kaj predlagamo, saj na
raznih konferencah 'razpravLjamo,^
vendar le redkokdaj naše predloge
in mnenja osvoje. Celo nasprotno:
doslej je bilo pravilo, da so udri-
hali po nas delavcih. Z novim še-
fom se je to spremenilo vendar on
sam te miselnosti ne more preko
noči spremeniti.
O delu samoupravnih organov nas
ne obveščajo. Pogosto zvemo o vse-
bini sej iz našega glasila Službeno
obvestilo ali pa Nove proge. Toda
včasih dobimo po tri številke sku-
paj, čeprav izhaja sdiižbeno obvesti-
lo vsakih petnajst dni. Nova proga
pa enkrat na mesec.«
Tovariš POSPEH, predsednik ob-
činskega sindikakiega sveta v Šent-
jurju pri Celju:
»Kvaliteta samoupravljanja v ne-
ki delovni organizaciji je pravza-
prav vprašanje, v kolikšni meri se
kolektiv zaveda isvojih samouprav-
nih pravic dn kako jih lahko preko
Bvojih organov samoupravljanja tu-
di rešuje. Da so samoupravni orga-
ni povsod dovolj zreli, da 'lahko
uspešno opravijo to odgovorno na-
logo, ne bi moäli reči. Njihova za-
vzetost je navsezadnje odvisna tudi
od članov samih, od ¡tega, kaiko se
znajo poglobiti v družbene in eko-
ax)m:Ske probleme in kako znajo
razumevati položaj lastne organiza-
cije v tem splošnem okviru. Preveč
je v delovnih kolcJktivih razpravlja-
nja že o izvršenih dejstvih, premalo
pa se zavedajo, da je delavčev tudi
tisti denar, ki ga ne dobi izplačane-
ga z osebnim dohodkom. Verjetno
je to tudi razlog, da se v delovnih
organizacijah premalo bavijo z ana-
lizami stroškov proizvodnje in z
vsemi drugimi, ki prav tako vpli-
vajo na celotni dohodek. Marsikje
prepuščajo te ugotovitve — in v
dokončni obliki tudi odločitve, stro-
kovnim službam, ki so tako bolj vo-
dilne kot strokovne. Da s kvaliteto
samoupravljanja ne moremo biti
najbolj zadovoljni, je tudi posledica
tega, da smo premalo skrbeli za
izobraževanje samoupravi j alcev, saj
mnogi na&i delavci še vedno ne ra-
zumejo, za kaj pri samoupravlanju
pravzaprav gre.
Med delovnimi organizacijami v
šentjurski občini so največ kvali-
tetnih samoupravnih uspehov do-
segli v lesni industriji, v Resevni,
pa tudi v obrti, medtem ko tega ne
bi mogli reči za gozdni obrat na
Planini, pa za kolektiv Alposa, kjer
so samoupravni organi v svoji ne-
odločnosti večkrat sprennánjali svo-
je odločitve. Najtežje pa je seveda
v kolektivih železnice, kjer je samo-
upravljanje šele na začetku razvoja.
Tudi vpliv neposrednih proizva-
jalcev na odločitve organov samo-
upravljanja je še zmeraj premaj-
hen. Ugotavljamo, da je sistem ko-
municiranja med organi upravlja-
nja in kolektivi sdab, da je poleg
razglasnih desk in zapisnikov ie
redkokje tudi še kakšna druga obli-
ka,   ki bi omogočila neposrednim
prvoizvajalcem, da zvedo o določit-
vah samoupraivnih organov — in
narobe, da lahko vplivajo na njiho-
ve sklepe. Proizvajalcem pa bi lah-
ko očitali to, da na probleme celot-
nega kolektiva gledajo preveč s svo-
jega lastnega stališča in da zato
včasih stanja tudi ne razumejo
prav.
Rast samoupravljanja pa je pro-
ces, tega ne bi smeli pozabiti. Le
to moramo priznati, da je ta raz-
voj počasnejši kot bi moral in kot
bi lahko bil.«
ANTON DEBELAK, portir v zdra-
vilišču Rogaška Slatina:
»Sem član obratnega delavskega
sveta, ki je bil izvoljen za hotelski
del našega zdravilišča. Naš svet
razpravlja v glavnem o spi'ejemih
in odpustih z dela, programe dela
in vse ostalo pa obravnava central-
ni delavski svet. Poleg razglasnih
desk skrbimo za pravočasno in pra-
vilno obveščenost tudi na množič-
nih sestankih in na neuradnih raz-
govorih, ki so pravzaprav tudi naj-
Iboljše sredstvo obveščanja. Tako
poskušam člane naše enote o skle-
pih in predlogih obvestiti tudi sam,
čeprav vem, da bi se včasih morah
o čem temeljiteje pomeniti. Vendar
se zdaj, v času reforme Ijuc^gräj-
SÍ službe drajo, kot pa razpra^ja-
jo o tem, kaj je v njihovem kolekti-
vu slabega ali nc. Če pa kdo
kaj pametnega predlaga, potem de-
lavski svet to upošteva. Teh predlo-
gov pa seveda ni toliko, kot bi jih
lahko bilo in kot bi kdo pričako-
val.«
IVAN JERANKQ, delavec obrata
Bohor, doma iz Pristave:
»Mi smo s samoupravljanjem v
našem podjetju zadovoljni... O
dnevnih redih in o sklepih zvemo
z razglasne deske, pa tudi naše pri-
nombe delavski svet upošteva. Ne,
sam še nisem imel nobene priponi-
be, pač pa je to prav gotovo storil
naš predstavnik. Mislim, da smo
dobro izbrali. Z njim se večkrat po-
govorimo o aktualnih zadevah, to
sicer ne na uradnih sestankih, tem-
več kar tako — po domače, med de-
lom ali ob kaki drugi priliki. Veste,
k temu, da smo zadovoljni, pa prav
gotovo pripomorejo tudi naši raz-
meroma dobri osebni dohodki. Saj
veste — če so plače v redu, potem
je tako tudi razpoloženje in zado-
voljstvo. Sicer pa se bolj zanimam
za naše delo, ki zdaj kar v redu po-
teka, kot pa da bi razmišljal o kva-
liteti de'la samoupravnih oi^ganov.
To bi bilo težje tudi zaradi tega,
ker se na delo vozim iz Pristave in
po končani službi odideih domov,
med delom pa za kaj drugega težko
na i dem čas.«
VOZNI HED
ZA MEDNARODNO PROGO
Ljubljana—Murska Sobota—Lendava—Redics (Madžarska)
Opomba: Vozi vsak dan od 1. maja 1966 dalje!
NAŠ TURIZEM JE V BISTVU VENDARLE ŠE SAMO ZDRAVILIŠKI
LE POJDIMO NAPREJ
\
KJER SO MOŽNOSTI IN KJER JIH NI — POVSOD MANJKA     i
DENARJA J
GOSPOD X SE JE ZAPLETEL V MREŽE NAŠEGA TURIZMA.
KER NI ZNAL NAPREJ, NAS JE ZAPROSIL ZA POMOČ. POMAGA-
LI SMO MU ZBRATI — KOLIKOR SMO MOGLI IN USPELI —
PODATKE O NAŠEM TURIZMU, DA BI MU OLAJŠALI NAPREDO-
VANJE. ZGLASILI SMO SE NA RAZNIH NASLOVIH IN POZVEDE-
LI O RAZNIH REČEH.
V Turističnem vodiču po Jugosla-
viji iz leta 1962 (kaj novejšega ni-
smo imeli pri roki), smo našli opis
mesta Celje, ki je označeno kot tu-
ristično in industrijsko mesto
(stran 133 + stran in pol oglasov,
, bolj industrij skill kot turističnih!)
EN SAM VIR PODATKOV
Ker v turističnem informativnem
uradu nismo dobili podatkov, pač
pa so nas napotili v Turistično
društvo k prof. Zoranu Vudlerju,
smo se z njim zadržali v daljšem
razgovoru. V začetku nam je pove-
dal, da razpolaga Celjsko turistič-
no področje (CTP) s približno 4500
ležišči in da se kapacitete od lani
do letos niso dosti povečale, razen
nekaj v Rogaški Slatini. Lani je bilo
v območju okoli 500.000 nočitev, od
tega okoli 400.000 domačih in 100
tisoč tujih. Toda okoli tri četrtine
vseh teh kapacitet zavzemajo zdra-
vilišča. Ker nameravamo o zdravi-
liškem turizmu pisati posebej, se
tokrat ne bomo več zadrževali prii
teh podatkih, zdaj le toliko, da je
v prvih treh mesecih letos zapaziti
25 % manj domačih gostov (zaostre-
na pohtika socialnega zavarovanja!)
in za kakšnih 10% več tujih go-
stov (ki so prišli zdaj na svoj ra-
čun, medtem ko so jih morala zdra-
vilišča lani celo odklanjati, ker ni-
so imela zanje ustreznih ležišč!).
Na vprašanje glede prehrane smo
zvedeli, da se je pri nas uveljavila
srednjeevropska kuhinja, da imamo
dovolj, kapacitet (razen ob konicah
kot so državni prazniki ob lepem
vremenu), sicer pa da bi si morali
prizadevati za več raznovrstnih
atraktivnih jedi (če Trojane slovijo
po krofih^hi lahko Savinjska slove-
la po savinjskem želodcu; resta-
vracija Koper je že imela sloves za-
radi dobrih ražnjičev in čevapčičev
in pod.).
Glede obiska tudi letos ne more-
mo pričakovati sprememb. V glav-
nem bodo prihajali Avstrijci, Itali-
jani, deloma še Nemci, potem Čehi
in Madžari in drugi posamezniki iz
Evrope. Turistična zveza pa si pri-
zadeva, da bi mednarodno udelež-
bo še povečala in popestrila. Prav ]
zato si je CTZ zastavila širok pro- '
gram propagande.
LEVJI BELEž — PROPAGANDA
Bb-av te dni je CTZ izdala dve pu-
blikaciji: Planina-Vudler, Celjsko
turistično območje; in prof. Zoran
Vudler, Opisi pomembnejših turi-
stičnih krajev na celjskem turistič- ;
nem območju. Hkrati so izdah tudi
cenik in barvni prospekt v štirih
jezikih. Vse te in še druge publika-
cije, ki jih CTZ izdaja redno in v
visokih nakladah, potujejo po svetu,
saj so jih letos posredovali vsem
predstavnikom, ki bodo prirejali
razstave v svetu. Toda za izdajanje
takih publikacij in propektov je
potrebno dosti denarja, tega pa ni.
INTERESNE SFERE
Celje kot tako nima nobenih po-
gojev, da bi se tu kdo dalje časa
zadrževal, posebej še ne ob razviti
industriji. V Celju se bo ustavil po-
sloven človek, potem tisti turist, ki
namerava oditi iz Celja na naše ob-
močje in bi mu bilo Celje izhodišč-
na točka, sicer pa v C^lju nimamo
nobenega objekta, ki bi bil za turi-
zem sposoben, razen obeh hotelov,
ki sta na dostojni višini. V perspek-
tivi bi morda obstajale možnosti, a
zavedati se moramo, da turist no-
če mesta. Za dopustniški turizem
bi morda lahko usposobili Celjsko
kočo, Svetino ali kak drug kraj,
morda celo Rožno dolino. Ob tem
bi morali seveda misliti, da takšnih
centrov ne bi smeh omejiti za eno
samo dejavnost, temveč bi morali
upoštevati možnosti za kombinacijo
vseh vrst turizma. Toda kot iz-
vajalec za to bi moralo nastopati
neko podjetje.
Danes bi morali začeti razpravlja-
ti o tiuizmu strokovno, proučiti bi
morah možnosti glede na teren,
klimatske in osnovne razmere, fi-
nančne sposobnosti in ugotoviti,
kdo bi bil sposoben to voditi.
Društva tega ne zmoremo, ljudje
pa pričakujejo, da je TD dolžno
graditi pota, ceste, hotele ali gostil-
ne. Mi smo društvo, ki imamo v
svojem programu samo pospeševa-
nje turizma, družba nam je pa za-
upala v zadnjih letih tudi opravlja-
nje propagande. To je naša fimkci-
ja. Sami pa smo že prevzeli turistič-
no informativno službo, ker ni bi-
lo nikogar.
TURISTIČNE INFORMACIJE
Za to dejavnost pa bi potrebovali
človeka, morda celo dva, z znanjem
v turizmu, zemljepisu, zgodovini;
našem družbenem dogajanju, k te-
mu bi moral biti še komerciahst,
turistični specialist in znati bi mo-
ral tri, štiri jezike. Za plačo takega
človeka pa ne bi zadoščala vsa
celjska turistična taksa. Danes pa
je to kombinacija navadne turistič-
ne pisarne, ki izpolnjuje del infor-
macijske službe, prodaja spominke
ter turistične pubhkacije. Hkrati
opravlja menjalno službo.
Vsi priznavamo, da v Celju ni
ustreznih napisnih tabel in smero-
kazov, razen za oba hotela. Toda
takšne table so drage in po-
trebno jih je vsako leto vzdrževati,
nihče pa za to nima zadosti denar-
ja. Financiranje turistične propa-
gande ni urejeno, se pa ureja, ker
ustanavljamo sklad za pospeševa-
nje turizma. Doslej pa je naše
društvo dobivalo turistično takso,
kar je bilo 1,500.000 dinarjev in ni-
kakor ni zadoščalo. Za propagandno
dejavnost je moralo društvo prida-
jati sredstva iz virov, ki jih je
ustvarilo drugod.
PRIREDITVE IN AKCIJE
Letos smo prišli korak naprej. V
juniju bomo imeli tekmovanje aran-
žer j ev, pripravljamo dve lepi dru-
žabni prireditvi, eno na vrtu hote-
la »Evropa«, drugo na vrtu hotela
»Celeia«, imeli bomo deset ali celo
dvanajst promenadnih koncertov,
prvega že na predvečer pred 1. ma-
jem, ob vseh državnih praznikih bo
na Starem gradu narodnozabavna
glasba, hotel »Celeia« bo imel vso
sezono ples, tako tudi v Dobrni, Ro-
gaški in Velenju. Letos bo spet Dan
hmeljarjev, potem Flosarski bal.
Laško pa se zaradi finančnih pro-
blemov odpoveduje Prazniku piva
in cvetja. Promenadni koncerti bo-
do še v Rogaški in Dobrni, ki bo-
sta imeli tudi vsaka po 30 oziroma
20 prireditev.
V Celju štejemo, da je prvo nače-
lo ureditev mesta. TD je prav te dni
izvedlo akcijo: cvetje na okna! Ob-
činski skupščini smo predlagah tu-
di, da bi ustanovili poseben režij-'
ski odbor za ureditev okolice in ne-
katerih poti, a doslej še ni odločit-
ve. Naših pobud je dosti, a jih nih-
če pravilno ne vrednoti. Narobe,
mnogi nas celo napadajo, med nji-
mi pogosto tudi Celjski tednik. Po-
zdravljamo sicer vsako pobudo, ki
bi kakorkoli prispevala, da bi turi-
zem napredoval, menim pa, da o
turizmu res ne more vsakdo govo-
riti.
VLOGA TURISTIČNEGA
DRUŠTVA IN ZVEZE
V vaših zapiskih (mišljen je »go-
spod X«. Op. ur.) greste preveč v
drobnarije, problemi pa drsijo mi-
mo. Turizem je mogoče tudi zbir
drobnarij, toda nihče se,ne loti na-
ših osrednjih problemov. Turistič-
na društva so čisto preprosti inici-
atorji, te iniciative pa mora nekdo
uresničiti. TD pospešuje ureditev
nekega kraja, daje pobude za raz-
lične akcije in pospešuje turistično
vzgojo prebivalstva poleg tega pa
še opravlja propagandno funkcijo
v imenu družbe in informacijsko
službo, ker je nihče drugi ne oprav-
lja. Izvajalec pa TD ni, česar mnogi
nočejo razumeti, če smo pa kljub
vsemu spretni in uspešni, da še iz-
dajamo naš časopis v nakladi 5000
izvodov, potem nam tega ne bi
smel nihče zavidati. Pa še to: smo
tik pred začetkom sezone in še da-
nes ne vemo, kako bo v prihodnje
s financiranjem našega društva.
OSTANE TRANZIT
IN AVTOMOBILI
Ko nam je profesor Vudler tako razlo-
žil razmere in možnosti, smo postali pre-
pričani, da v Celju res ne bo nihče dalje
časa ostal, da bodo mimo nas še vedno
drveli avtomobili in — ker štejejo tudi
ti v turizem, smo pozvedell, kako je Celje
poskrbelo vsaj zanje.
PETROL: ne bo spreminjal svojega de-
lovnega časa, na Mariborski bo črpalka
delala non-stöp, na Ljubljanski pa ^ po-
daljšanim časom do 22. ure. Pri črpalki
na Ljubljanski cesti je tudi avtomobilska
negovalnica, kjer bodo lahko turistom
uredili manjša popravila na avtomobilu.
AMD SLAVKO SLANDER: bili bi pri-
pravljeni, da bi sodelovali v vrsti dežur-
nih delavnic, kakor je obljubilo poslovno
združenje, da bo organiziralo dežurstvo
a od vsega ni ničesar. Sicer bomo mogli
v naši pisarni nuditi informacije turi-
stom, ker bomo prodajali tudi bencinske
bone in menjavali denar. Organizirana
bo služba pomoč in informacije ter vleč-
na služba od avstrijske do italijanske
meje.
AVTO CELJE: lani smo imeli takšno
dežurno službo ob nedeljah in praznikih,
a je bila zelo deficitna. Letos bomo imeli
čez teden dežurstvo do 18. ure, o ostalem
pa bomo še razmislili. Ko pa bo naše
podjetje enkrat v novih prostorih, bomo
imeli vsak dan (tudi ob nedeljah in pra-
znikih) dežurstvo do 22. ure.
Četudi smo slišali, da je nameravalo
poslovno združenje urediti to vprašanje,
je ostalo bolj ko ne nerešeno. Torej, tudi
avtomobilisti ne bodo imeli v Celju mož-
nosti, da bi kolikor mogoče naglo tranzl-
tirali skozi industrijsko-turistično mesto.
RIBIČI IN LOVCI
Medtem ko si ribiči ne morejo privo-
ščiti, da bi vabili v svoje revirje večje
število gostov, se s to obliko nekoliko
bolj ukvarjajo lovci. Oboji pa skrbijo
za podmladek ia jim gre v tem pidmeru
vse prlzaanje. Nekoliko bolj žlvatino bo
v Mozirju za Dan ribičev s tekmovanjem
in drugimi prireditvami, sicer pa je glav-
na prednost ribiškega turizma v decen-
tralizaciji, saj lahko nekdo dobi v kate-
rikoli izmed sedmih ribiških družin lov-
sko karto.
Lovci so odstrel male divjadi že raz-
prodali, prav te dni pa sklepajo zadnje
pogodbe za odstrel velike divjadi. Odstrel
so kupili v glavneih tujci, ki bodo bivali
v hotelih, od koder bodo hodili na lov,
nekateri pa bodo tudi v lovskih kočah,
kjer imajo zanje lovci zadosti prostora.
NE SMEMO VABITI V PLANINE!
Predsednik planinskega društva, tovariš
Dušan Gradišnik, pas je seznanil s pro-
blemom, da kljub kapaciteti kakšnih 320
ležišč, društvo ne more propagirati pla-
ninskega turizma, ker so kapacitete ne-
ustrezne, a da bi jih kakorkoli uredili nI
mogoče, ker ni denarja. Možnosti v pla-
ninskem turizmu pa so izredne, če upo-
števamo samo plezalni vrtec v Logarski,
ki ima vse težavnostne stopnje, da ima
planinsko društvo deset izprašanih vodi-
čev, nima pa možnosti, da bi uvedlo pra-
vi rekreacijski planinski turizem, ki bi
turista do kraja aktiviral. Morda bi mogli
ta problem rešiti ob sodelovanju vseh ob-
čin območja, kajti ena sama nikoli ne bo
zmogla zadosti denarja za ureditev vsega
potrebnega.
LE POJDIMO NAPREJ!
Gospod X je z zanimanjem premišljal
o vseh teh podatkih, a rekel ni nobene.
Vzel je kompas in se odpravil v mesto na
»izlet«, kajti spoznal je, da kljub števil-
nim informacijskim uradom le ne more
najti dalje. Torej zdravilišča zasegajo tri-
četrtine vseh kapacitet, so vedno polna —
da, celo odklanjajo turiste, ker nimajo
ustreznih ležišč — propaganda pa siplje
vabila in pozive. Turistično društvo in
zveza dajeta pobude in iniciative, a ni-
kogar ni, ki bi jih izvajal, plesišče v ho-
telu »Celeia« je 4 kvadratne metre — baje
po svetovnih normah zadosti veliko —,
avtomobili morajo čakati na dežurno služ-
bo!
Se je mučilo gospoda X marsikaj, a
odšli smo raje na bazen, da bi se osvežili.
Kje parkirati avtomobil? Predsednik dru-
štva Neptun je povedal, da bodo do se-
zone komunalci poskrbeli za ureditev
' parkirnega prostora, člani društva pa
kolesarnico. Letos bo tudi godba na baze-
nu (čez dan!), večerni koncerti s plesom
pa niso rentabilni. Torej — zaenkrat tudi
tu nič — pa pojdimo naprej.
Gospod X se je razkuril in hotel zvedeti
vsaj za kakšen avto-camp v okolici СеЦа.
Da, pri Gričku je dovoljen prostor, a ker
je gostišče zaprto, ni tam ničesar. Sicer
pa v Celju za camping ni interesa. Prav,
pa bodo tranzitni avto-campaši hodili v
Velenje, kamor jih usmerja napisna tabla
ob cesti.
Morda smo zares zašli v vrsto majhnih
problemov, a vsi veliki so združeni z de-
narjem. Toda skupaj z gospodom X smo
prepričani, da je vsa skrb in dejavnost
razcepljena, da jo ponavljamo in tudi
drobimo denar, da med vsemi društvi in
organizacijami, ustanovami — Iniciatorji
in izvajalci — ni povezanosti, da vsak
svoje hoče in vsak svoje dela, turizem pa
tranzitira in zato še enkrat: le pojdimo
naprej ;
PRIHODNJIČ: GOSPOD X POTU-
JE V SAVINJSKO! j
Herbert Savodnik |
MORAMO MPREJ, SICER ROMO ZAOSTALI
OBRTNIKI CELJSKEGA OBMOČJA NA Z AGREBŠKEM VELESEJMU
Čeprav je zaenkrat težko govoriti o
poslovnem uspehu je prvi skupni na-
stop dvanajstih obrtnih delovnih or-
ganizacij iz mariborskega in celjske-
ga območja, ki so na pobudo in v
organizaciji poslovnega združenja za
obrt, gostinstvo in komunalo v Celju,
sodelovali na zagrebškem velesejmu
potrdilo mnenje, da je za nadaljnji
razvoj in delo slehernega kolektiva
nujna njegova afirmacija na širšem
tržišču.
Ф Minili so časi, ko smo mislili,
da je dovolj če čakamo na kupce do-
ma. Zato tudi sprva našega sodelova-
nja na velesejmu nismo vzeli resno.
Zdaj pa smo zadovoljni in srečni. Ce
kdaj, potem smo prav tu spoznali, da
nas ne poznajo dovolj, da ljudje, tu-
di poslovni, ne poznajo naših izdel-
ikov in našega kolektiva. Zdaj pa so
priihajali v naš paviljon, se zanimali
li za znake, jih občudovali in obljub-
ljali, da pridejo. In če se bo samo po-
lovica teh zglasila pri nas in naročila
izdelke, smo dosegli več kot smo
kdajkoli pričakovali, je pripovedoval
komercialni celjske Auree, tovaniš
Vanovšek.
Podobna je bila tudi izjava direk-
torja velenjskega Chrom-metala, fci
smo ga prav tako srečali v skupnem
paviljonu celjskih in mariborskih
obrtnikov.
Ф Prišli smo, da se pokažemo. Ni
nam žal. Že tu smo sklenili toliko po-
godb, da se bojim, kako jih bomo re-
alizirali. Razen domačih, so se za na-
še izdelke zanimali tudi avstrijski
kupci. In vse kaže, da bomo naše pa-
tentne sponke kmalu izvozili... je
pripovedoval.
V živ žavu, ki je vladal v paviljo-
nu, med neprestanim prihajanjem in
odhajanjem, tolmačenjem in daja-
njem prospektov, smo za hip zmotili
tudi predstavnika poslovnega zdru-
ženja, Petra Cetino:
# Dosegli smo kar smo želeli.
Uspeh je tu, čeprav komercialnega
trenutno ni rafbgoče zabeležiti. Ta bo
viden šele pozneje. Predstavniki vseh
obrtnih delovnih organizacij, ki smo
jih uspeli prepričati o nujnosti sode-
lovanja na velesejmu, so zdaj spo-
znali pravilnost naše pobude. Prepri-
čan sem, da bo naša udeležba že na
prihodnjem velesejmu številnejša.
Zdaj je tu slaba desetina naših čla-
nov s področja obrti, prihodnjič jih
bo dosti več, saj je že zdaj marsika-
terim žal, da se niso odločili. Sodelo-
vanje na takšni prireditvi pa mora
roditi še druge posledice. Prvo so se-
veda komercialni, poslovni uspehi,
drugo pa organizacija dela in poslo-
vanje, specializacija proizvodnje in
podobno. Želja in nujnost po večjih
in boljših uspehih bo kolektive pri-
silila, da se bodo odločili za večje
proizvodno sodelovanje, za speciali-
zacijo in podobno.
Paviljon, ki ga je postavilo in or-
ganiziralo poslovno združenje za
obrt, gostinstvo in komunalo v Celju
na spomladanskem zagrebškem vele-
sejmu, je imel vedno veliko obisko-
valcev. Vabljivi so bili izdelki velenj-
skega Chrom-metala kot zlasti trans-
portni trak in patentne sponke. Pi-
sani znaki Auree so izginjali tudi z
razstavnega prostora. Ljudje so se-
gali po njih in si jih »sposojali«, spo-
sojali za vedno. Tu pa je^-bilo tudi
orodje za otroke, zatem noži - za ob-
likovanje plastike, pa pepelniki, kot-
na merila itd. Kolektiv Opreme in
Tapetništva sta uredila skupen ko-
tiček, okusen in lep. Tu je bila dnev-
na soba, izredno pozornost pa so pri-
vabila tudi premična vrata. S svojimi
značilnimii izdelki sta se predstavila
kolektiva Feralita in Zarje iz Žalca.
Svoj kotiček pa je imel tudi turizem.
Zdi se, da je bil preveč skromen gle-
de na možnosti in pogoje ki jih ima-
mo.
V tem paviljonu pa so razstavljali
še obrtni kolektivi iz mariborskega
področja, ki so tudi člani celjskega
poslovnega združenja kot EMI iz
Poljčan (izredno lepi stekleni lesten-
ci) ter Lesnik, Tapetnik, Vulkaniza-
cija, Gradi es in Slikar iz Maribora.
Dvanajst razstavljalcev v tem pa-
viljonu je dobilo devet najvišjiih pri-
znanj, ki so jih podelili med obrtna
podjetja. V celoti je na zagrebškem
velesejmu sodelovalo nad 300 obrt-
nih delovnih organizacij 'iz vse drža-
ve. Mednje so razdelili 70 srebrnih
medalj in od tega kar devet med Ce-
ljane oziroma Mariborčane. Od celj-
skih razstavljalcev so ta najvišja pri-
znanja dobili: Tapetništvo, Oprema,
Aurea, Chrom-.metal in prav tako po-
slovno združenje za pobudo in orga-
nizacijo! Vsekakor izredno prizna-
nje, ki veliko pove!
# In načrti poslovnega združenja
v prihodnje na tem področju, je bilo
vprašanje, ki smo ga zastavili direk-
torju, Ivanu Uranjeku?
Ф Prvi uspehi so tu, prav tako iz-
kušnje. Na tem področju bomo de-
lali naprej z vso intenzivnostjo. Naše
člane bomo prepričevali o nujnosti
takšne uveljavitve. Zato bomo zlasti
v prihodnje sodelovali na vseh sej-
mih in velesejmih. V našem progra-
mu je sejem »-Alpe-Adria-«, zatem
beograjski, celovški, jesenski zagreb-
ški itd. Moramo se uveljaviti, mora-
mo naprej, sicer bomo zaostali.
M. Božič
PERSPEKTIVE CELJSKE OBCI^E
Zadnje dni razpravljajo v celjski
občini o doseženih rezultatih razvo-
ja gospodarstva in družbenih služb
v lanskem letu in o možnostih raz-
voja v letošnjem letu. Analizo za
preteklo leto in oceno razvoja v le-
tošnjem letu je pripravil oddelek
za družbeno ekonomske zadeve in
nadzor pri občinski upravi. O tej
važni problematiki pa so razprav-
Ijali že občdmsiki svet za primarno in
svet za sekimdarno gospodarstvo
ter komisija za programiranje in
financiranje. Na zadnji seji pa
je o tem razpravljala tudi občin-
ska skupščina, ki je nakazala tudi
konkretne smernice za intenzivnejši
razvoj občine.
Razprava o razvoju celjske občine
je sicer že nekoliko pozna, vendar
je pričakovati, da bo kljub temu
nudila solidno podlago za sestavo
srednjeročnega plana za obdobje do
1970. leta.
Doslej izoblikovana stališča v teh
razpravah kažejo, da celjska občina
v zadnjih letih zaostaja za razvo-
jem. Nekdaj je bila med prvimi v
Sloveniji, sedaj pa je znatno pod
republiškim povprečjem. Vzrok ta-
kega padca pripisujejo gospodarst-
veniki predvsem dejstvu, da v celj-
ski občini prevladuje predvsem
predelovalna industrija, ki je bila z
reformnimi ukrepi več ali manj
prizadeta. Razen tega je k zaosta-
janju pripomogla tudi precejšnja
iztrošenost strojne opreme. V neka-
terih primerih so osnovna sredstva
uporabna komaj še 25 odstotkov.
Tudi v obrti, trgovini; gostinstvu
in prometu je čutiti podobno stag-
nacijo kot v industriji. Prav tako
zaostaja negospodarska dejavnost.
Zmogljivost celjske bolnišnice jeza
20 "/o nižja kot pred leti. Zato se
mnogi pacienti zdravijo drugod.
Razširitev in modernizacija celjske
bolnišnice je torej več kot nujna.
Prav tako naletimo na kapico
problemov tudi pri stanovanjski iz-
gradnji. Gradnja v blokih stagnira,
ker je predraga, in je zanjo vedno
manj interesentov. Širi pa se grad-
nja posameznih hiš, ob tem pa
se še naprej bohotijo črne gradnje,
komunalna ureditev novih naselij
pa pada na breme občine.
Naloga občine je predvsem, da
skrbi za družbeni standard in dobro
počutje občanov. In prav tu jo čaka
zahtevno in obsežno delo. V Celju
ne kaže več odlagati regulacije vo-
da in kanalizacije. Poskrbeti bo tre-
ba za komunalno ureditev mesta,
za boljšo preskrbo za razvoj
socialno   varstvenih   ustanov   in
uslužnostno dejavnost, za rekreacijo de-
lovnih ljudi-itd. Sem sodi ne nazadnje tudi
skrb za izgradnjo cenenih stanovanj za tiste
socialno ogrožene občane, ki stanujejo še
vedno v nemogočih razmerah ali pa stano-
vanj sploh nimajo. Prav bi bilo, da bi na
leto rešili vsaj 20 takih primerov, ne pa da
velja skrb le tistim, ki že imajo lepa stano-
vanja in gradijo še boljša. Ne kaže zanema-
riti tudi vprašanje, kaj je s 4 % prispevkom,
ki ga plačujejo tudi upokojenci od pokojnin
za stanovanjsko izgradnjo. Ali se res ta sred-
stva uporabljajo za gradnjo stanovanj upo-
kojencev? Prav tako bi bilo treba misliti
na gradnjo doma upokojencev, o katerem v
Celju že nekaj let samo govorimo.
Kdor ne napreduje hitro, zaostaja — pravi-
jo napredni gospodastveniki. To velja tudi
za celjsko občino. Zato je prizadevanja za
sestavo razvojnega programa podprla občin-
ska skupščina z jasnimi koncepcijami in
konkretnimi zaključki. Ce bo načrt razvoja
gospodarstva in družbenih služb zagotovil
tudi najboljše ekonomske in družbene efekte,
ga bodo podprli vsi samoupravni mehanizmi v
komuni. Takrat ne bo težav pri združevanju
sredstev, kar je temeljni pogoj za uresni-
čitev skupne iikcije za hitrejši razvoj celjske
občine.     __.______,____________________ . .     ^-aaÊP^
SEJA OBČIN;SKE SKUPŠČINE V CELJU
ZA HITREJŠI KORAK
Zadnja seja občinske skupščine v
^glju je bila posvečena predvsem
i-azpravi o razvoju občine v letoš-
ijein letu. V obsežnem gradivu, ki
j¿ ga odborniki sprejeli, v poročilu
fiačelnika oddelka za družbeno eko-
nomske zadeve pri občinski upravi
jpŽ. Ivana Petaverja ter v razpravi
je bilo dovolj spodbudnih osnov za
nadaljnji razvoj industrije, trgovi-
obrti in gostinstva ter družbe-
nih služb.
Uspehi bodo seveda doseženi le,
Je se bodo za izpolnjevanje smernic
razvoja, ki jih je skupščina spreje-
la^ zavzeli vsi samoupiavni organi v
komuni. Predvsem bo potrebno
združevati sredstva in jih vlagati po
prioritetnem redu v najbolj nujne
in rentabilne namene.
Celjsko industrijo bo treba mo-
dernizirati, če se hoče uspešno
vključiti v mednarodno delitev de-
la. Reorganizirati bo potrebno tudi
gostinstvo in obrt, združena sredst-
va v terciarni dejavnosti pa bolj
racionalno koristiti kot doslej.
Tudi na področju družbenih
služb ni bilo kljub večmesečnim raz-
pravam skoraj nič storjenega za
ekonomičnejše poslovanje/ Združe-
vanje sorodnih ustanov se je mar-
sikje zataknilo zaradi čisto subjek-
tivnih in osebnih razlogov posamez-
nikov. Več kot doslej bi bilo potreb-
no storiti tudi za izboljžanje kvali-
fikacijske strukture kadrov v delov-
nih organizacijah.
Smernice o razvoju celjske obči-
ne za 1966 leto, ki jih je skupščina
sprejela, so hkrati že osnova za
srednjeročni plan, si naj bi bil iz-
delan še letos. Več o seji berite na
4. strani v sestavku Perspektive celj-
ske občine.
-ma-
JAKA AYŠl€ - ro-leinîk
v petek, 22. t. m. je bila redna de-
lovna in svečana seja izvršnega odbo-
ra Konjeniške zveze Slovenije v L,jub-
Ijani. Na delovni seji so obravnavali
finančne probleme zveze in konjeni-
ških klubov v Sloveniji kakor prire-
ditve v letu 1966 idr.
V svečanem delu seje so pa zastop-
niki konjeniških klubov iz SRS če-
stitali predsedniku Konjeniške zveze
SRS, Jaki Avšiču zaslužnemu, trajno
aktivnemu delavcu, ki ima največ za-
slug, da se je ta veja športne dejav-
nosti in konjereje v Sloveniji otadrža-
T^BEN RDEČEGA KRIŽA
Rdeči križ je mednarodna organi-^
zacija, katere osnovna programska
načela so hxunanost, nepripadnost,
nevtralnost, neodvisnost, prostovolj-
nost, enotnost in univerzakiost. Le-
tošnji mednarodni dan Rdečega
križa bo potekal pod geslom »Za
Rdeči križ ni meja«. V smislu te
ideje bo potekal tudi v Jugoslaviji
teden RK od 8. do 15. maja 1966. Ta-
ko široko postavljena naloga daje
možnost, da se javnost spozna z vso
širino prizadevanj in dejavnosti
RK, ki ne pozna meja in se bori za
izvajanje programa in svojih načel
po vsem svetu. Organizacija RK or-
ganizira v svetu in pri nas vrsto
samostojnih akcij za dvig zdraivstt-
vene in socialne podpore, razvija in
podpira miroljubne težnje v svetu,
sodeluje v boju proti pomanjkanju
hrane, v boju proti nepismenosti,
za napredek, za izkoreninjenje neka-
terih bolezni ipd. Letošnje geslo pa
ne pomeni samo mednarodnega so-
delovanja, ampak tudi razvijanje in
poglabljanje sodelovanja med obči-
nami znotraj republike in občinami
ostalih republik v Jugoslaviji. V
Sloveniji bodo teden RK izkoristili
aktivisti in simpatizer j i te humane
akcije za pridobivanje novih članov
in aktivizacijo članstva v vseh de-
javnostih RK in končno za dvig
splošne higiene. Organizatorji tedna
pričakujejo pri tem razumevanje
in podporo javnosti.
C. G.
la na tej višini. Ne bomo opisovali
njegovo življenjsko pot, saj je nekaj
tega zapisano v članku Lada Ambro-
žiča-Novljana v DELU z dne 24. t. m.
Omeniti pa moramo, da je bil napre-
den gimnazijec, preporodovec, prega-
njan, obsojen, prostovoljec v Dobru-
dži, nato na Solunski fronti v I. sve-
tovni vojni, pozneje aktiven konjeni-
ški oficir, komandant polka, polkov-
nik, ob razpadu bivše Jugoslavije
ujet. ušel in že junija 1941 aktivno
sodeloval kot viden član OF v Ljub-
ljani. Parallziral je Mihajlovičevo gi-
banje v Sloveniji, v začetku 1. 1942 je
na osvobojenem ozemlju prevzel
važno vojaško funkcijo pomočnika na-
čelnika štaba POJ v Sloveniji. Po os-
voboditvi je zavzemal -^ažne in odgo-
vorne položaje pri organizaciji mini-
strstva za JLA, nato pa minister za
gozdarstvo SRS, pa predsednik mesta
Ljubljane, član GO SZDL Itd.
Razen teh odgovornih funk vi j se je
ves predal organizaciji in aktiviranju
konjeniškega športa in vzreje pleme-
nitih konj. Kot dolgoletni strokovnjak
z bogatimi izkušnjami je s svojo avto-
riteto znal in uspel rešiti mnoge kri-
tične probleme in vedno pravočasno
opozarjal na vse škodljive posege v
konjereji.
Tor^j še enkrat, dragi naš predsed-
nik KZS, general podpolkovnik v re-
zervi, borec, spomeničar Jaka Avšič,
v imenu celotnega članstva KK Celje'
in njegovih simpatizeriev — ti želimoj
še mnogo uspešnih let. da boš na čelul
tega plemenitega športa!
Konjeniški klub Celje
Učonci osemletke v
Laškem so polagali iz-
pite iz cestno promet-
nih predpisov. Sklad-
no z razvojem prome-
ta in nujnostjo pozna-
vanja cestno promet-
nih predpisov je zdru-
ženje šoferjev in avto-
mehanikov Laško u-
vedlo v delovni pro-
gram tudi proučevanje
cestno prometnih
predpisov v vseh viš-
jih razredih osemletke
v Laškem. Po številnih
predavanjih in tolma-
čenjih cestno promet-
nih predpisov j6 zdru-
ženje priredilo pretek-
lo soboto preiskus
znanja, l^i se ga je u-
deležilo 214 učencev.
Učenci so preiskušali
svoje znanje najprej
na testnih polah. U-
spešno je odgovorilo
le 114 prijavljencev;
ti so naslednji dan o-
pravili praktičen izpit
na kolesu. Proga, po
kateri so vozili, je bi-
la speljana po ulicah
Laškega in je bila do-
kaj zahtevna. Polaga-
nje izpitov je sprem-
ljalo preko 1000 obča-
nov in več sto učen-
cev osnovne šole Laš-
ko.
K uspešno izvedene-
mu tekmovanju gre
združenju šoferjev in
avtomehanikov ter
vodstvu osemletke v
Laškem vse priznanje.
Kurirčkova pošta
še nekaj dni nas loči, ko bodo
pionirji občine Laško prevzeli od
šentjurskih pionirjev kurirčkovo po-
što in jo ponesli po poti XIV. divi-
zije preko Brez, Vrha, Laziš in-Rim-
skih Toplic, kjer bodo nosilcem pri-
redili sprejem, ki bo združen z veli-
kim kulturnim programom.
Od tu dalje bo kurirčkova pošta
krenila preko pobočja Kojzice, Se-
di*aža in Belo vega v Brezno, kjer jo
bodo prevzeli pionirji občine Hrast-
nik.
Pri organizaciji kurirčkove pošte
sodeluje poleg pionirjev tudi Zdru-
ženje borcev NOV občine Laško, ki
je v ta namen imenovalo posebno
komisijo, ki bo v sodelovanju z re-
zervnimi oficirji in nekdanjimi bor-
ci pripravili vse potrebno, da se bo-
do pionirji, ki bodo sodelovali pri
kuriirčkovi pošti, Isezna^nili tudi z
zgodovino IjprosIlaivljene^XIV. divi-
zije. ;
Za nosilce kurirčkove pošte bodo
pripravljena tudi presenečenja, kjer
bodo imeli ob nenadnih in nepriča-
kovanih zasedah dolžnost pokazati
vse sposobnosti in iznajdljivosti, da
bi kurirčkova pošta ne prišla »so-
Za L maj čestitamo vsem delovnim ljudem, predvsem
strankam in se priporočamo za cenjeni obisk
»CENTROMERKUR«
trgovsko podjetje
export-import
Ljubljana, Poslovna enota
»Urarstvo-Optika« Celje
»HUDIČEV GRABEN« PREHODEN
Obiskovalce naravnih lepot v bližnji okolici Celja bo prav go-
tovo razveselila vest, da so prizadevni člani planinske skupine v to-
varni »EMO« kot pomoč PD Celje s svojim delom omogočili ponovno
varen pristop do priljubljene izletniške postojanke pri Celjski koči
preko slikovitega Hudičevega grabna. Strokovno obnovljena pot, ki
J so se je obiskovalci Celjske koče vedno radi posluževali, je zopet pri-
\ merno zavarovana ,tako da prehod ni več problematičen, kot je bil
J doslej. Ljubitelji narave imajo ponovno priložnost, da brezkrbnp
\ uživajo ob naravni lepoti te poti in s tem lepa doživetja v naravi še
j obogatijo. Prepričani smo, da bo obnovljeno pot z zadovoljstvom
! izkoriščalo pri obisku postojanke na Celjski koči in predelov okoli
i nje ponovno mnogo obiskovalcev. Marljivim in aktivnim planincem
i iz »EMO« pa gre za opravljeno delo, (ki bi ga pravzaprav morali
^opraviti drugi), vsfe priznanje.
Je proga rentabilna'/
Zadnje čase je čedalje več razprav v posa-
meznih železnisko-transportnih podjetjih o ne-
rentabilnosti nekaterih prog, ki naj bi jih - tako
predlagajo - ukinili. Prebivalci, ki so zainteresi-
rani za progo Savski Marof-Kumrovec-Stranje
so na zborih volivcev že zahtevali, da to progo
ne ukinejo.
Kaže, da je za slovenski del proge
od Stranja do Kumrovca stvar ure-
jena. Kot so nam povedali na skup-
ščini občine Šmarje, bo proga osta-
la. Morebitno izgubo bo pokril re-
publiški izvršni svet. Na skupščini
občine Klanjec pa menijo, da bi uki-
nitev obsotelske proge imela težke
posledice za vso dolino Sotle, pose-
bej pa še za nadaljnji razvoj komu-
ne Klanjec. Več sto delavcev, veliko
število učencev se vsak dan vozi z
obsotelskim vlakom, ker drugega
prevoza ni. Tudi obsotelsko gospo-
darstvo bi potrebovalo železnico.
Sicer pa je bila proga zgrajena
pred desetimi leti, en del pa še v
novejšem času. Res je, da je proga
premalo izkoriščena, kakor tudi ni
mogoče oporekati, da je pot iz Ma-
ribora v Zagreb preko Kumrovca.za
17 kilometrov krajša, kot je ista
pot preko Zidanega mosta. Torej,
obstaja možnost za razbremenitev
proge Zidani most—Maribor oziro-
ma Zagreb.
Z obsotelsko progo gospodari dvo-
je podjetij: ŽTP Zagreb in ŽTP
Ljubljana. V Obsotelju menijo, da
je prav to tudi vzrok, da proga ne
služi najbolje svojemu namenu. Od-
nosom med obema podjetjema tudi
pripisujejo dejstvo, da več kot 6 let
po zgraditvi proge po njej še ni pe-
ljal tovorni vlak.
Zato bi kazalo vprašanje ukinitve
obsotelske proge še enkrat preučiti.
Predvsem pa skušati izboljšati voz-
ni red, da bo čim manj prestopanj.
(Na relaciji približno 50 km je po-
trebno danes dvaikrat prestopiti).
Hkrati pa bi bilo treba preučiti tudi
možnost, da bi s celotno obsotelsko
progo gospodarilo eno želraniško
transpprtn^ podjÇtJA , KA
CELJSKI TRG
Razen solate, ki se ji cena vsak dan
nekajkrat spremeni, je na tržnici zelo
malo zelenjave. Agropromet je sicer že
začel prodajati grah po 680 dinarjev kilo-
gram in 'kumarice po 600, toda sadja moč-
no primanjkuje. Prodajajo zadnje pošilj-
ke pomaranč in banan, le ananasa in ja-
bolk je še nekaj. Dovolj pa je jajc, ki so
po 45 do 50 dinarjev, krompirja po 100 do
120 in običajnih pridelkov: korenjčka, pe-
teršilja in podobnih drobnarij.
Cez praznike bo tržnica odprta takole:
v nedeljo bo zaprto, v ponedeljek in to-
rek pa bodo prodajali od petih do enaj-
stih.
IZREDNA KONFERENCA
Danes dopoldne se je v Žalcu za-
čela izredna konferenca občinskega
odbora SZDL. Na njej bodo med
drugim izvolili tudi delegata za
zvezni kongres Socialistične zveze.
Predstavniki in udeleženci izredne
konference bodo v glavnem obrav-
navali dejavnost kmetijstva kot
najznačilnejše proizvodne panoge v
občini. Referat o problemih in na-
logah na področju kmetijstva bo
podal ing. MILOVAN ZIDAR, di-
rektor kmetijskega kombinata v
Žalcu.
TV
od L
do 7.5.
nedelja, 1. 5. 1966
J:55 Poročila (Ljubljana); 9.00 Ne-
i^4ska promenada — promenadni
yncQrt godbe Ljudske milice (Ljub-
¿J^a); 9.30 Pozdrav 1. maju (Beo-
T^)] 10.00 Regata na Bledu — pre-
J^^ (Ljubljana); 12.00 Otroška pri-
Ij^itev v Titovem Užicu (Beograd);
Posnetek prvomajske parade
^.'^oskvi (Beograd); 14.00 Združe-
radovednežev — odaja za otro-
fj, (Zagreb); 14,45 Lassie — serijski
r'J^.za otroke (Ljubljana); 15.15 Fo
Cj.j[la (Zagreb); 15.20 Speedway v
"^^enici — in boksarska polfinal-
k J^kmovanja (izmenoma Zagreb
l^sf^^grad); 18.25 Delu čast in ob-
'83^7 Sla^sbena oddaja (Ljubljana);
W ^^stece, ki je svetilnik — kul-
ђа^1 film (Ljubljana); 19.05 Operet-
(n,^cena (Zagreb); 19.55 Cik cak
gr^^ljana); 20.00 TV dnevnik (Beo-
iui> ' ^^-45 Mladinska olimpiada —
Doi.^daja (Beograd); 22.10 Veliki
^^тЧ ~~ s^Jski film (Ljubljana);
^dnja poročila (Ljubljana).
Ponedeljek, 2. 5. 1966
10.40 Poročila (Beograd); 10.45 So-
listi narodne glasbe (Beograd);
11.00 Kmetijska oddaja (Beograd);
11.45 Lolek in Bolek — poljska ri-
sanka (do 12.00) (Ljubljana); 14.55
Poročila (Zagreb); 15.00 Spedway v
Crikvenici — prenos (Zagreb); 17.15
Boksarska finalna tekmovanja (Beo-
grad); 18.25 TV obzornik (Ljublja-
na); 18.45 če bi videla — mladinska
oddaja (Ljubljana); 19.15 Tedenski
športni pregled (Beograd); 19.45 Tik
cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik
(Beograd); 20.30 Liriika posvečena
Kosti Abraševiču (Beograd); 20.45
Joakim Vujič: šoja — TV igra (Beo-
grad); 22.15 Poje Miroslav čangalo-
vič (Beograd); 22.30 šahovski ko-
mentar (Zagreb); 22.40 Poročila
(Beograd).
Torek, 3. 5. 1966
18.20 Poročila (Zagreb); 18.25
Ameriška filmska komedija: Stanlio
in Olio (Zagreb); 19.40 Cik cak
(Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo-
grad); 20.30 Tako kot je — jugoslo-
vanski celovečerni film (Beograd);
22.00 Poročila (Beograd).
Na kanalu 9 — Sljeme
19.40 Propagadna oddaja (Za-
greb); 19.45 Lahko noč, otroci (Beo-
grad).
Sreda, 4. 5. 1966
10.00 Televizija v šoli (Zagreb);
16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj
ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te-
čaj angleškega jezika (Zagreb); 17.40
Tik tak: Orehi (Ljubljana); 17.55
Pionirski TV studio (Ljubljana);
18.25 TV obzornik (,LJublj.ana); 18.45
N. Hercigonja: Planetarium — glas-
bena oddaja (Beograd); 19.15 Film-
sik pregled (Ljubljana); 19.40 Nogo-
metno srečanje Anglija: Jugoslavija
— prenos iz Londona (Evrovizija);
20.30 TV dnevnik (Beograd); 20.45
Nadaljevanje prenosa iz Londona
(Evrovizija); 21.30 Casanova na do-
pustu — igra s petjem in plesom
(Ljublana); 22.35 Zadnja poročila
(Ljubljana).
četrtek, 5. 5. 1966
10.00 Televizija v šoli (Zagreb);
11.00 Tečaj angleškega jezika (Beo-
grad); 16.10 Televizija v šoli: Vitez
in koš. Usodni strel — slovenska
lutkovna filma (Ljubljana); 16.55
Poročila (Beograd); 17.00 Od zore
do mraka —- oddaja za JLA (Beo-
grad); 17.30 Tisočkrat zakaj — od-
daja za otroke (Beograd); 18.25 TV
obzornik (Ljubljana); 18.45 Na pr-
vem mestu — reportaža (Beograd);
19.10 Iz arhiva plesnega orkestra
RTV Ljubljana (Ljubljana); 19.40
Kaleidoskop (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.20 Aktualni
razgovori (Beograd); 21.10 Oddaja
narodne glasbe studia Sarajevo (Za-
greb); 21..20 TV magazin — zabavno
glasbena oddaja (Zagreb); 22.20 28
ženskih obrazov — kulturna oddaja
(Ljubljana); 22.30 Zadnja poročila
(Ljubljana).
Petek, 6. 5. 1966
10.00 Televizija v šoli (Zagreb);
16.35 Poročila (Zagreb); 16.40 Tečaj
ruskega jezika (Zagreb); 17.00 Te-
čaj angleškega jezika (Zagreb);
17.30 Televizija v šoli (Zagreb); 18.00
25 minut z ... — mladinska serijska
igra (Zagreb); 18.25 TV obzornik
(Ljubljana); 18.45 Rezerviran čas
(Ljubljana); 19.15 Karavana — po-
tovanje po Jugoslaviji (Beograd);
19.40 TV akcija (Ljubljana); 20.00
TV dnevnik (Beograd); 20.30 Celo-
večerni film (Ljubljana); 22.10 Po-
ročila (Ljubljana); 22.15 Koncert
resne glasbe (Ljubljana).
Sobota, 7. 5. 1966
10.00 Televizija v šoli (Zagreb);
17.25 Poročila (Beograd); 17.30 Kje
je, kaj je — oddaja za otroke (Beo-
grad); 17.45 Srečno pot, Zoki — lut-
kovna oddaja (Skopje); 18.10 Vsako
soboto (Ljubljana); 18.25 TV obzor-
nik (Ljubljana); 18.45 Dileme — se-
ri ji^ka mladinska igra (Zagreb);
1^.40 Cik cak (Ljubljana); 20.00 TV
dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbeaii
kotiček: Nastopa Milan Feriez
(Ljubljana); 20.40 Sprehod skozi čas
(Ljubljana); 21.10 Cm sneg — TV
igra' v nadaljevanjih (Beograd);
22.00 Hitchcock vam predstavlja —
serijski film (Ljubljana); 22.50 Zad-
nja poročila (Ljubljana).
Celjski delavci
Koncert moškega zbora DPD
pojo
Svoboda
Gaberski zbor je ponovno oživel,
med pevce je vnesel novo življenje
njihov zborovodja, ki je s trdnim
delom pripravil obsežen spored
umetnih, borbenih in narodnih pes-
mi. Zbor zveni sonorno ubrano, pev-
ski material je dober, med njimi je
kar večje število pevcev, ki zmorejo
podati solistični part. Na začetku so
zapeli pesem Gallus-Petelina, našega
rojaka iz 16. stol. Nemara je bila ta
točka za pevce najzahtevnejša.
Spomniti je vredno, da so svoječas-
no to kompozicijo peli pod Marolto-
vim vodstvom. Najbrž je bil tedaj
Akademski pevski zbor edini, ki se
je lotil interpretacije zahtevne rene-
sančne pesmi. Ta pelsem je sprem-
ljala Franceta Marolta na zadnji po-
ti. Od tistih časov se je Gallusa lo-
til marsikateri zbor, med njimi tudi
Slovenski oktet in ne nazadnje naš
Komorni zbor. Na koncertu je bil
Gallus prijetno presenečenje, še po-
sebej, ker so pesem zapeli v vsakem
pogledu nadpovprečno lepo. Po krat-
ki dobi, ko vodi zbor Julij Goric, je
to vzpodbudno za nadaljnjo per-
spektivo zbora. Pevci so ustvarili v
početku prisrčen kontakt s poslu-
šalci. Dvorana je bila razprodana in
podoba je, da imajo Svobodaši last-
no publiko, kar je razveseljivo. Nji-
hov zbor sestavljajo-manuekii de-
lavci, ni dvoma, da so na svojih me-
stih v tovarni delovno zainteresirani
in če se zbirajo po delu še k napor-
nim vajam, prinašajo tako svoj de-
lež k celjisiki kulturni dejavnosti.
Pevci v polni meri izpolnjujejo me-
sto v socialistični drvižbi. Hkrati pa
pobijajo mišljenje, da »je naš dela-
vec za kulturo nedovzeten.«
Občinstvo je nekajkrat želelo po-
novitev posameznih točk, dirigent
je tej žel|i ugodil. Češka narodna
pesem Zabúcale gore, točneje bi bi-
lo moravsika, je med nami kar po-
narodela, mimo zborov jo pojo tudi
fantje na vasi. Dekle moje prinesi
mi vode je kakor redko katera po-
vsem enakovredna po melodiji in
čisti poetični lepoti besedila. Ko je
svojčas naš rojak v Parizu izdal
delo o Jugoslaviji, je poslal franco-
skega literata v Slovenijo. Ko je ta
slišal omenjeno pesem, jo je v uvo-
'diu za pregled Slovenije posebno
podčrtal, iz opisa se razbere, kako
izjermio visoko ceni njeno pesniško
plat. Škoda, da je naš zbor ni zapel
v treh kiticah, le naraščajoča grada-
cija teh, da je poslušalcu polno za-
okroženost občutja. Pri ruski narod-
ni Večerni zvon so zablesteli basi;
pesem bi bila medla, če ne zvenijo
basi »ruskoHpolno«. Ne vem, od kdaj
je prišlo v navado, da na progra-
mih izostajajo imena pesnikov (Aš-
kerčeva Mi vstajamo). Komponist
in pesnik besedila sta enakovredna
partnerja, ne glede na avtorsko pra-
vo.
Zborovodji je treba priznati levji
delež uspehov tega večera. Njegovo
prepogostno rubato akcentuiranje v
interpretaciji, kakor tudi ritmični
detajli niso sprejemljivi brez pridrž-
kov. Res, da podobni prijemi fasci-
nira jo publiko, za muzikalno zaokro-
ženo podobo pa so odvisni. Sedanji
uspehi morajo biti izhodišče za na-
daljnjo rast. Pot do vrhimsküi ciljev
je dolga in polna neskončne požrt-
vovalnosti. Značaj sedanjega zbora
je zdrav, je pozitiven in če vzdržu-
jejo sedanjo raven, imajo upraviče-
no mesto v Celju, v mestu množič-
nega petja.
Izredno smo se razveselil, ko je
ta večer počastil s svojim obiskom
znan in priljubljen tovariš Regent
s soprogo. Da bi bil njegov obisk za
naše forume vzpodbuden, ko jih ta-
ko redko srečujemo na koncertih!
Pravkar minuli koncert je prelom-
nica moškega zbora Svoboda. Naj
temu sledijo še mnogi pozitivni
uspehi.
A. S.
OBČINSKA DRAMSKA
REVIJA V ŠTORAH
NERAZUMLJIVA BOJAZEN PRED
OCENO UPRIZORJENIH DEL
Tretja občinska revija dramskih
skupin je v organizacijskem smislu
vsekakor lepo uspela. Vse priznanje
zatorej domačemu društvu iz Štor
in sindikalni podružnici železarne,
ki je ponovno — kot že večkrat do-
slej — dokazala, da kolektiv žele-
zarjev ni ločen od svojega kraja in
dogajanj v njem. Nasprotno kot
smo pričakovali pa velja za vsebino
in kvaliteto revije. Bili smo nekoli-
ko razočarani nad izbiro del, saj so
v sporedu prevladovale komedije, pa
tudi O kvaliteti izvedenbe so različ-
na ninenja. Toda zanimive j e in bolj
razveseljiivo je dejstvo, da tretje ob-
činsko srečanje dramskih družin do-
kazuje, da je ponekod amatersko
dramsko gledališče ponovno zažive-
lo. To velja za nekatere okoliške
predele celjskega mesta — za Škof-
jo vas, za Zagrad, kjer so letos do-
mači igralci pripravili kar štiri pre-
miere za Frankolovo, Štore in po-
dobno. Kriza celjskega Delavskega
odra pa se je prikazala tudi na tej
reviji, saj so od prijavljenih dveh
uprizoritev — Dva ducata rdečih
vrtnic in Boeing-Boeing prišli na re-
vijo samo s prvkn delom, drugo
predstavo pa so odpovedali iz ne
najbolj razumljivih razlogov. Vsko-
čili so sicer z Rdečo kapico, vendar
si te predstave posebna republiška
komisija, ki bo izbrala udeležence
za deveto srečanje amaterskih
dramskih skupin — leitos v Črnom-
lju — ni ogledala.
Revija je bila torej lahkotna, kot
da bi bil njen cilj razvedriti gledal-
ce. To zares prijetno vzdušje pa, kot
kaže, ni A^zpodbudilo sodelujočih k
resni razpravi in oceni tega, kar so
prikazali in videli. Z motivom, da
gre samo za pregled dela amater-
skih dramskih sktipin in z opraviči-
lom, da nekateri ne razimiejo prav
in ne »prenesejo« dobre kritike, so
razgovori o kvaliteti uprizoritev od-
padli. Toda taka rešitev delu an-
samblov prav gotovo ne bo najbolj
koristila in z njo sta upravičenost
in pomen revije nedvomno precej
izgubila, če se ne motimo, se je
pred leti občinski svet za to obliko
dela odločil prav zavoljo izmenjave
mnenj, izkušenj in možnosti, da bi
lahko ugotovili kvalitetno rast ali
vsaj razvoj amaterskih dramskih
kolektivov, če gre za pretirano ob-
čutljivost, bi se je v društvih mo-
rali otresti in potem bi kritika, ki
naj jih vzpodbudi k boljšemu delu,
ne mogla delovati v nasprotnem,
rušilnem sm'slu.
Ker tudi republiška komisija ni
povedala svojiega mnenja, za zdaj
še ne vemo, če bo celjska občina
imela svojega predstavnika na le-
tošnjem republiškem srečanju. Po-
čakati bo treba uradno sporočilo,
do prihodnjega leta pa bo dovolj
čaisa tudi za obračun z letošnjimi
napakami.
Gimnazijska mladina nadaljuje tradicijo vsakoletne gledališke pred-
stave, a letos si je 4. f privoščil še to posebnost, da so pripravili Mo-
liérovo komedijo »Les précieuses ridicules«. Režijsko sta predstavo iz-
oblikovala člana SLG Celje Bruno Vodopivec in Borut Alujevič; v glav-
nih vlogah so nastopili Silva Modic (Magdelon), Elza Klenovšek (Cat-
hos), Zvone Koren (Mascarille) ter Dušan Bernard,. Marjan Lužar, Ur-
ška Repolusk, Božidar Turk, Martin Podrgajs in Marko Karlovšek. Lek-
torkso sta Izvedbo nadzorovali prof. Nuša Strohsack in prof. Flora Šun-
ko. Predstave, ki so bile za gimnazijsko mladino, so bile generalke,
6. maja ob 20.00 pa bodo imeli predstavo za javnost. ___, .
Praznovanje meseca mladosti
Letošnje praznovanje meseca
mladosti v celjski občini bo razvito
predvsem v dve smeri: vse organi-
zacije, ki vključujejo mladino v ob-
činskem merilu in ustvarjajo pogo-
je za konkretno aktivnost mladih,
naj v tem mesecu omogočijo res-
nično sproščeno življenje na vseh
področjih družbene aktivnosti; mla-
di v svojih delovnih in življenj-
skih sredinah naj sami ustvarjalno
kažejo svoje uspehe, sposobnosti
in znanje preko raznolikih oblik, ki
jih sami izbirajo.
Združitev obeh komponent bo ne-
dvomno ustvarila bogato ¿ivljenje
na področju kulture rekreacije, te.
lesne vzgoje, povezovanje včerajš.
njega z današnjim dnem itd., obe,
nem pa omogočala, da ne bo mla-
dih ljudi, ki jih takšen program ne
bi zadovoljil ali pa jim onemogočil
ustvarjalno vključitev v njega. Da
ne bi ostali le pri besedah posredu-
jemo program aktivnosti v mesecu
maju. Opozoriti moramo, da so to
le bistvene postavke iz programa
občinskih institucij in organizacij.
Zaradi pomanjkanja prostora v da-
našnji številki objavljamo samo
program do 13. 5. 1966.
PROGRAM AKTIVNOSTI
V MESECU MLADOSTI
26. 4. — 3. 5. — Obisk tabornikom Bos-
ne (Banjaluka, Jajce, Bihač)
29. 4. — Celovečerni slovenski film:
»Akcija« (Mladinski klub)
29. 4. — 3. 5. — Udeležba na 4. zletu
dalmatinskih   tabornikov   v   Splitu
1. maj — Mednarodno smučarsko
tekmovanje v veleslalomu na Okreš-
Iju (organizira 2SK Celje)
4. maj — Začetek občinskega prven-
stva v kegljanju in rokometu
4. maj — Začetek občinskega prven-
stva v kegljanju in rokometu
4. maj — Začetek tekmovanja v stre-
ljanju z malo kalibrsko puško
4. maj — Pričetek tekmovanj med dru-
žinami Počitniške zveze
4. maj — Mladinski ples v Narodnem
domu
4. maj — Začetek tekmovanj na osem-
letkah pod geslom : »Kdo več ve, kdo
bolje zna«
5. maj — Mladinski ples v Narodnem
domu
6. maj — Ples kot zabava, šport in
razvedrilo (razgovor v Mladinsikem
klubu)
7. maj — Začetek občinskega srednje-
šolskega prvenstva v rokometu
7. maj — Mladinski ples na bazenu
7. in
8. maj — Izlet v Crlkvenico (organizi-
ra Popotnik)
7. in
10. maj — Sprejem in odhod kurirčko-
ve pošte
8. maj — Sodelovanje na pohodu: »Po
poteh partizanske Ljubljane«
8. in
9. maj — Izlet na Vršič in v Soško do-
lino (organizira Popotnik)
10. maj — Večer umetniške besede:
»A luč je ostala« (SLG)
10. maj — Začetek sprejemanja pio-
nirjev v ZM in srečanja z borci NOV
11. maj — Predstavljamo vam kolek-
tive — Učiteljišče (v Mladinskem
klubu)
13. maj — Koncert pevskega zbora
France Prešeren (v Narodnem do-
mu)
14. maj — Mladinski ples na bazenu
Občinski odbor za proslavo
meseca mladosti
10. MAJA OB 19.30 BO V SLOVENSKEM
LJUDSKEM GLEDALIŠČU V CEUU VEČER
UMETNIŠKE BESEDE, KI GA JE POD NA-
SLOVOM »A LUC JE OSTALA« V SCENI
IN REŽIJI ' ING. ARH. BRANKA SIMCICA
PRIPRAVILA IGRALKA UUBUANSKE DRA-
ME VLADOŠA SIMCIČEVA. SPORED OBSE-
GA DELA CANKARJA, VIPOTNIKA, GIRA-
DOUXA IN NEKATERIH SODOBNIH SLO-
VENSKIH PESNIKOV. PARTNER BO SAšA
MIKLAVC, VTEM KO JE DIAPOZITIVE PRI-
SPEVAL MARKO TIRAN.
Slovensko ljudsko
gledališče Celje
Petek, 29. aprila ob 20:
F. Schiller: DON CARLOS. Gostovanje v
Šoštanju.
Sobota, 30. aprila ob 19.30:
F. Schiller: DON CARLOS. Gostovanje v
Ravnah na Koroškem.
Petek, 6. maja ob 19.30:
Molière: Les preciases ridicules (Smešne
precioze;. Uprizoritev gimnazije Celje. Izven
abonmaja.
Nedelja, 8j maja ob 10:
Miloš Mlkeln: INVENTURA 1965. III. ne-
deljski dopoldanski abonma in izven.
Nedelja, 8. maja ob 16:
Miloš Mikeln: INVENTURA 1965. Gostova-
nje v Topolščici.
Ponedeljek, 9. maja ob 20:
Sartre: UMAZANE ROKE. Gostovanje v
Slovenski Bistrici.
Torek, 10. maja ob 19.30:
A LUČ JE OSTALA. Umetniški večer Vla-
doše Simčičcve, članice Mestnega gledališča
ljubljanskega, ob 90-letnlci rojstva Ivana Can-
karja. Izven abonmaja.'
Petek, 13. maja ob 19.30:
Fay In Michael Kanin: RAšOMON. Premi-
era. Premlerskl abonma In Izven. Vstopnice
bodo v prodaji dan pred premlero od 18.30
do 19.30, na dan premiere pa dve uri pred
začetkom.
SLG Celje posebej opozarja na večer umet-
niške besede Vladoše Slmčičeve, ki bo v to-
rek, 10. 5. ob 19.30 uri. Večer Je posvečen
90. letnici rojstva Ivana Cankarja.
OB JUBILEJU PRVE JUGOSLOVANSKE DELOVNE AKCIJE
KAJUHOVCI - tudi naš praznik
Skoraj neverjetno se nam zdi, da
je poteklo že 20 let od takrat, ko je
mesto Brčko v Bosni sprejelo tisoče
mladih ljudi iz vseh krajev naše re-
publike pa tudi iz sosednjih in dalj-
nih dežel, ki so solidarno priskočili v
pomoč pri velikem delu — izgradnji
mladinske proge Brčko—Banoviči.
Zemeljska bogastva Banovičev so
terjala izgradnjo proge, sicer bi osta-
la še naprej neizkoriščena in nedo-
segljiva. Izgradnja nove proge bi na-
šo skupnost veljala 600,000.000 starih
dinarjev, kar je bilo za povojne raz-
mere prevelika žrtev, zato je misel
na gradnjo tega velikega objekta
ostala le neizvedljiva želja.
Na pobudo mladine, da bi s svojo
mlado močjo, voljo in ljubeznijo do
domovine razbremenila skupnost ta-
ko velikega izdatka, je Centralni ko-
mite mladine Jugoslavije izdal 27.
marca 1946. leta razglas s katerim je
pozval svoje člane, da se udeležijo te
prve pomembne delovne akcije.
Med mnogimi brigadami, ki so jih
sestavljali mladinci vseh republik, je
bila tudi I. celjska mladinska delov-
na brigada Karla Destovnilta-Kaju-
ha. V njej je bila mladina Savinjske
doline, Zasavja, Konjic itd. V sedanji
Tehniški šoli je bilo prvo srečanje
mladiih ljudi, ki so z ramo ob rami
stopali na isto pot, v šolo discipline,
tovarištva, ki se ga je povojna mladi-
na krepko oklepala. Formirali smo
štab, čete, vode in desetine in po ne-
kaj dneh krenili na pot.
Koliko nepričakovanih ovir in na-
porov je čaikalo Kajuhovce! V času,
ko je bila vojna vihra komajda za
naimii, je bilo potrebno največ iznajd-
ljivosti, saj je bila tehnika, ki danes
razbremenjuje delovne Jjudi, še zelo
daleč. Šotore, barake in postelje so
nadomeščala slivova drevesa in trava
pod nj'imi s koprivami, ki so se v to-
lažbo uveljavile kot nenadomestljivo
zdravilo zoper revmatizem.
Prve težave so brigadirjem poma-
gali premostiti domačini — kmetje,
si so v svojih bornih domovih nudili
vse, kar so pač imeli. V pričakovanju
nečega velikega so prijeli za krampe
in lopate tudi sami. Pesem in dobra
volja sta krepili mlade graditelje,
prinašala veselje tudi v vasi, odmak-
njene od središča, ostankom ustaških
in četniških bojevnikov pa jezo, ki se
je tu in tam skušala zliti nad briga'
dirji. V kraje, kjer je bila doma ne-
pismenost, so se odprla vrata kultu-
ri, formirali so se analfabetski tečaji
in marsikatera >^seljakinja« je zaten^
lahko napisala pismo svojim oddalje-
nim rojakom.
Načrt, ki si ga je zastavila mladin^;
je bil uresničen. Med žitnimi ipolji
pod visokimi grebeni hribov je stekl^
železnica — proga dolga 88,5 km, ^
so jo mlade roke zgradile v 190 dneh«
a so gradnjo predvidevali od 3 do 5
let. Prihranjenih je bilo približno
400,000.000 dinarjev, kar je prav go-
tovo lep prispevek k povojni izgrad'
nji naše domovine.
Zato Kajuhovci — srečen 1. maj
20. obletnica pričetka našega skup'
nega dela!
Danica
VABíMO VA8 NA IZL£T£j
1. 8-diievno potovanje ob AZUR\I UBALI
In FRANCOSKIH ALPAII. Prljave do 13. 5.
1966.
2. 14-dnevno kombinirano potovanje z vla-
kom In avtobusom na DANSKO, NORVEŠKO
in ŠVEDSKO. Prijave do 30. Junija 19«.
3. 8-dnevno potovanje v času od 28. 6. do
5. 7. 1966 v LONDON. Prijave do 3. junija
1966.
4. 8-dnevno potovanje г letalom v SOV-
JETSKO ZVEZO v septembru 1966.
5. 8-dnevno potovanje z vlakom In avtobu-
eom PO DOLINI LOIRE V NORMANDIJO In
PARIS. Prijave do 25. maja 1966.
6. 6-dnevno avtobusno potovanje na evrop-
sko razstavo uču 8 »DIDACTA« v BASEL-u.
Prijave do 10. maja 1966.
7. 4-dnevno avtobusno potovanje v juniju
v DOLOMITE. Prijave do 25. maja 1966.
8. KOlViPASOV RALLY na AŽURNO OBA-
LO. Prijave do 15. maja 1966.
9. 8. in 9. maja 1966 v PLITVICE. Prijave'
do 5. maja 1966.
10. 5-dnevno potovanje na ogled mlekarske
razstave v MÜNCHEN-u. Prijave do 7. maja
1966.
11. ISdnevno potovanje PO VZHODNI EV-
ROPI. Prijave do 30. Junija 1966.
12. KOLEKTIVI IN I\T)rVIDUALCI! Prijav-
ljajte se za 2. ali 3-dnevne izlete v TRST in
BENETKE.
13. 2-dnevni avtobusni izlet na GROSS-
GLOCKNER.
14. 2 ali 3-dnevnl izle6 v BUDIMPEŠTO.
15. 2 ali 3-dnevni izleü na DUNAJ.
16. 1-dnevnl Izleti v TRST- Prijave do za-
ključenega števila.
KOLEKTIVI! Zla vaS 1. majski Izlet po do-
movini in tujini Vam KOMPAS CELJE Izde-
la brezobvezno po vaši želji program poto-
vanja. PevozI bodo izvršeni z avtobusi tipa
Mercedes.
KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvaUtet-
oih prevozov, ki Vam jih nudimo po zelo
znižanih cenah v najsodobneje opremljenih
avtobusih tipa »MERCEDES«.
SOLE! ORGANIZACIJE ZVEZE MLADINE!
POSLUŽUJTE SE NAŠIH IZLETOV PO DO-
MOVINI! NUDIMO 75 '7r POPUST!
PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE-
TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE
»KOMPAS. CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL.
23-50.
MALÎ OGLASI
KUPIM
giSO z vrtom tudi nedograjeno v bližini
Celja kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
»flVlONTANA« Žalec kupi kjerkoli v Sa-
vinjski dolini starejšo enostanovanjsko
' hišo. Ponudniki naj se zglasijo v taj-
ništvu podjetja v Žalcu.
iPRODAM
STRESNO opeko dvozarezno, bloke za
zid stroj za izdelavo strešne opeke in
; stroj za izdelavo blokov 30 krat 40 pro-
*Ња!т.. Bornšek Lojze, Celje, Jamova 5.'
PRALNI Stroj 4—5 kg italijanski super-
avtomatik prodam. Naslov v upravi li-
sta.
8000 zittaie opeke, 500 cementnih blokov
40 krat 25 krat 20 smrekove »fostne« in
■2 kravji vpregi proda: Jože Kosec,
Celje, Kersnikova 27 A.
MOTORNO kolo, NSU Prima 150 com pre-
voženih 5.500 km proda: Vili Terzan,
Celje, Pleterčnikova 2.
FIAT 750 in uvoženi radio tranzistor pro-
dam. Naslov v upravi lista.
TELEVIZOR, radio, enosedežni moped in
avto Fiat IIOO v voznem stanju prodam.
Cena 350.000 str. dinarjev. Nasiov v upra-
vi lista.
MOPED Tomos in pralni stroj »Eka<
AEG prodam. Ogled v ponedeljek,
Levstikova 8 (dopoldne).
MI.INSKI inventar, hmelj evke. les za
ostrešje in salonit late protlam. Naslov,
.  v upravi lista.
S'IAT 600 pre>/oženih, 58.090 km prodam
delno (300.000) tudi na ček. Orač. Celje,
Gregorčičeva 7.
FIAT 500 C prodam ugodno. Naslov v
upravi lista.
lîEMSKE ovčarje 6 tednov stare prodam.
Dnevno od 9.—12. ure in od 17.—20. ure
Celje—Cret — barake desno pred mizar-
stvom Stuklek.
OSEBNI avto AMI 6 prodam. Holobar
Celje; Vrunčeva 28.
Hotel Evropa Celje bo izvedel na osno-
vi sklepa organa upravljanja razproda-
jo starega pohištva, dne 6. maja 1966 ob
9. uri (petek).
STANOVANJE '
LEPO sončno sobo, kuhinjo in veliko
shrambo (vrt in drvarnico) zamenjam
za večje stanovanje v Celju. Ponudbe
na u. lista pod šifro »STANOVANJE«.
OPREMLJENO sobo oddam. Ponudbe pod
šifro »MOŠKI«.
STANOVANJE: kuhinjo in 3 sobe zame-
njam za 2 sobi in kuhinjo v centru ali
bližini mesta. Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO sobo oddam solidnemu
samskemu moškemu. Naslov v upravi
lista.
Na STANOVANJE sprejmem solidnega
moSkega. Kersnikova 7.
Hotel Evropa potrebuje za svoja 2 mo-
ška uslužbenca opremljeno sobo za 2
osebi.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO pomočnico z znanjem
kuhe sprejmem. Plača dobra. Ivan Stan-
dekar, zlatar, Ljubljana, Stari trg 28.
GOSPODINJSKO pomočnico k 3-članski
družini sprejmem. Pogoji ugodni. Ing.
Tratnik, Kranj, Mrakova 1.
ZALOŽBA Obzorja Maribor, knjigarna
»Naša knjiga«, Celje razglaša prosto
delovno mesto ,blagajničarke. Nastop
službe možen takoj.
Ï^AZNO
^ReklicujEM neresnične besede, ki sem
zih izrekel proti Ivanki Pilko. Jože
Skoflek.
'OPOZARJAM, da nisem plačnik dolgov,
ki bi jih napravila moja žena Jelka Ter-
san u.službenka Komunalnega zavoda za
socialno zavarovanje Celje. Vili Teržan
Celje.
STANOVANJE in brano nudim za pomoč
v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.
^'REKLICUJEM besede, ki sem jih izrekel
n_a dan 6. marca 1966 proti k. T. Alojz
Opresnik.
^orocne prstane po zadnji modi izdelu-
je zlatar v Gosposki 5 Ljubljana (poleg
Univerze).
V smislu navodil o najdenih predmetih
(Uradni Ust SFRJ, št. 93/49) oddelek za no-
tranje zadeve skupščine občine Žalec objav-
lja naslednji
RAZGLAS
Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi
naslednji najdeni predmeti:
Moško kolo št. 57013957, neznane znamke;
moško kolo št. 167364, neznane znamke; Moš-
ko kolo št. 407790, znamke »Rog« Sport; žen-
sko kolo it. 095579, neznane znamke; okvir
ženskega kolesa St. 44543, znamke »Eswego«;
moško kolo št. A-9226656, neznane znamke;
moško kolo znamke »Rog« šporino; moško
kolo št. 218468, znamke »Pretiš šport«; moško
kolo št. 123534, neznane znamke; žensko ko-
lo št. 983401, neznane znamke; žensko kolo št.
707906, znamke »Rog-Touring«; žensko kolo
ät. 132223, znamke »Rog«; moško kolo brez
Številke in neznane znamke; moško kolo št.
347185, znamke »Rog«; moško kolo št. 537784,
znamke »Mifa«; žensko kolo št. 525770, znam-
ke »Lasta«; moško kolo znamke »Cicli Cottuk
Trieste»; moško kolo št. 374856, neznane
znamke; moško kolo št. 422791, neznane znam-
ke; moško kolo št. J 13721, neznane znamke;
moško kolo št. 144196, znamke »Rog«; moško
kolo št. 2171, neznane znamke; moško kolo
št. 6602, znamke »Rog«; moško kolo št. 340899,
znamke »Rog«; žensko kolo št. 321371, nezna-
ne znamke; moško kolo št. 176909, znamke
»Vind«; rezervno kolo od avtomobila z gu-
mo; radio televizijska antena znamke »EIrad«
Gornja Radgona.
Pozivamo lastnike, da lahko dvignejo naj-
dene predmete vsako sredo od 7. do 17. ure
pri tukajšnjem oddelku z Izkazom o lastništ-
vu. V kolikor lastniki teh predmetov ne bodo
dvignili, se bo razpisala javna dražba za
prodajo, dobljeni denar pa deponiral pri NB
Žalec.
Oddelek za notranje zadeve
Skupščine občine Žalec
»Uprava Skupščine občine Celje razglaša
prosto delovno mesto snažilke. Za delovno
mesto je poleg splošnih pogojev predpisan
poseben pogoj — delo na poskus za dobo
enega meseca.
Prijave poslati do 4. maja 1966 Upravi
Skupščine občine Celje.«
Čevljarska delavnica
JOŽE TEODOROVIČ
Celje, Aškerčeva ul. У
čestita svojim, strankam k
prazniku dela 1. maju in se
priporoča.
ŽIVINOZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Od 30, aprila 1966 do 6.
maja 1966: Janez Cer-
ne j veterinar, Celje,
Kajuhova 11 blok 3/II
— tel. 22-32
Od 7. do 14. maja 1966:
Ivan Pleterskl, veteri-
nar, Ceije, Trubarjeva
93 (Otok) tel. 29-26
OBVESTILO
Skupščina občine Žalec, oddelek za notranje zadeve, obvešča
občane, da s 30. aprilom 1966 prenehajo z delom dosedanji matični
okoliši Y Preboldu, Polzeli In Vranskem. Vse delo iz teh matičnih
okolišev se s 1. majem 1966 prenese na sedež občine v Žalec.
Na matičnem uradu v Žalcu bodo sprejemali stranke vsak dan.
Ob državnih praznikih pa bo organizirana dežurna služba od 8. do
12./<ire. V tem času bodo občani lahko uredili vsa vprašanja iz pod-
ročja matične službe prijave tujcev in izdaja potnih listov in vizu-
mov v nujnih primerih za prehod državne meje.
SOB- ONZ ŽALEC
i hiš
Opozarjamo vse prebivalce, da smo v mesecih ko se hitro za-
netijo gozdni požari. Zaradi te nevarnosti je posebno v teh mesecih
strogo prepovedano netiti ogenj in metati cigaretne ogorke v gozdu,
oziroma v bližini gozda.
Vsak prebivalec je po zakonu o gozdovih dolžan takoj prijaviti
gozdni požar najbližji postaji milice, gozdnemu obratu, ali pa di-
rektno po telefnou Zavodu za požarno varnost Celje, telefon 93.
Enako so prebivalci dolžni pomagati pri gašenju požarov.
Zavedajmo se, da so gozdovi naše skupno bogastvo.
Gozdno gospodarstvo Celje
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ŽALEC — urejanje mestnih
zemljišč razpisuje ponovni
nateCaj
za odprodajo zemljiške parcele 234 soseska ^>Terasa« Prebold —
enojček ^
za odprodajo zemljiške parcele 929/100 soseska »^Struga« Polzela —
enojček
za odprodajo zemljiške parcele 1125/21 za staro tovarno Polzela —
enojček
Izklicna cena je 4.400.— N din
V stroških ureditve je zajeto urejanje cestišč naselja, napeljava
vodovoda do priključka in sanacija zemljišča, del stroškov za urba-
nistično dokumentacijo in poslovne stroške.
V prispevku ni zajeta osnovna cena zemljišča, ki se vplača po
dejanski vrednosti zemljišča. Zajeti niso tudi stroški lokacijsko teh-
nične dokumentacije in projekt, oboje se plač^ ločeno.
Pogoji za pristop k natečaju:
interesent vplača 500.—N-din kavcije, ki se vrne, če licitant
ne pridobi pravice do parcele. Kavcija se vplača na račun številka
528-1-781 Sklad za urejanje mestnih zemljišč Žalec.
Osebe ki zemljišče zli citirajo se v zemljiški knjigi vpišejo kot
imetniki pravice uporabe. Licitacija se bo vršila 29. 4. 1966 ob
16. uri v prostorih Stanovanjskega gospodarstva Žalec. K natečaju
lahko pristopijo civilne in pravne osebe, vplačila obvez se izpolnijo
v 10 dneh po podpisu pogodbe. V kolikor licitant ne podpiše v 10
dneh pogodbe, izgubi pravico do parcele.
TOVARNA AERO CELJE
razpisuje
prosta delovna mesta:
L TISKARJA ZA ANALIN-
SKI TISK,
2. TISKARJA,
3. IMPREGNATORJA PA-
PIRJEV,
4. STROJNEGA REZALCA
PAPIRJEV (ZA OBRAT ŠEM-
PETER)
P o g o j i :
Pod 1 Izučen tiskar aili kvali-
siciran ključavničar z večletno
prakso, ki bi imel veselje do ti-
skarskega dela.
Pod 2 Izučen tiskar ali klju-
čavničar, ki bi imel veselje do
tiskarskega dela.
Pod 3 Kvalificirani grafični de-
lavec, delavec z večletno prakso
v papirni stroki ali ključavni-
čar.
Pod 4 Ključavničar z nekaj
prakse.
Razglas velja 15 dni po objavi.
Prijave z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev pošljite gornjemu
naslovu.
ADMINISTRATIVNA SOLA
razpisuje
prosto delovno mesto predmetne
učiteljice ali profesorice za teles-
no in zdravstveno vzgojo deklefl
Prijave je treba vložiti najpo-
zneje do 15. maja.
IZLETNIK
. CELJE .
v Bcd*loTviJu • »?uliiü''<n.T> Beofifkii. опг№
xiiadTÄ ШЛта PO ÍÜGOSJ-AVUI Ш V INO-
2KM3TVO.
BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus-
ni izleti za kolektive in posameznike, datum
potovanja po dogovoru.
BENETKE — TREVISO — UDINE — GORI-
CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za
kolektive in posameznike.
TRST — MIRARIARE, enodnevni avtobu-
sni izleti za kolektive in posameznike.
CELOVEC — VRBSKO JEZERO - GOSPO-
SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti,
datum po dogovoru.
DUNAJ — BRATISLAVA —
BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz-
leti za kolektive in posameznike. Datum po-
tovanja po dogovoru.
RIM — FIRENCE — BENETKE, 9-dnevno
potovanje z avtobusom dne 13. maja, 17. ju-
nija, 8. julija, 2. septembra in 7. oktobra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni pred pričetkom potovanja.
CAPRI — NAPOLI — RIM — BENETKE,
9-dnevno potovanje z vlakom dne 21. jimija
in 16. septembra 1966. Prijave sprejemamo
do vključno mesec dni pred pričetkom po-
tovanja.
PARIZ — NICA — MONTE CARLO — MI-
LANO — BENì£,TKE, 11-dnevno potovanje z
vlakom dne 19.' maja, 23. junija, 21. julija,
25. avgusta, 22. septembra in 20. oktobra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni pred pričetkom potovanja.
SOLUN — ÏSTAMBUL — SOFIJA, 8 dnev-
no potovanje avtobusom dne 22. maja, 26.
junija, 17. julija, 14. avgusta, 18. septembra
in 9. oktobra 1966. Prijave sprejemamo do
vključno mesec dni pred pričetkom potova-
nja.
PO JUŽNI ITALIJI, BARI — N.\POLI —
POMPEJI — COSENZA — MESINA — TA-
ORMINA — CATANIA — PALERMO — CA-
tanz.ajia, 12-dnevno potovanje z avtobusom
dne 19. maja, 18. junija in 10. septembra
1966. Prijave sprejemamo do vključno mesec
dni pred pričetkom potovanja.
BUDIMPEŠTA — KRAKOV — VARŠAVA
— BERLIN — PRAGA — DUNAJ, 10-dnevno
potovanje z avtobusom dne 18. maja, 13. ju-
lija, 28. septembra in 5. oktobra 1966. Pri-
jave sprejemamo do vključno mesec dni
pred pričetkom potovanja.
PO SOVJETSKI zvezi; vsak mesec 12-dnev-
na potovanja z vlakom in letalom. Udeležen-
ci teh potovanj si bodo ogledali MOSKVO,
LENINGRAD, KIJEV, RIGO in JALTO.
IZLETNIK vas vabi na izlete za prvomaj-
ske praznike in na dan osvoboditve. Izlete
organiziramo po želji naročnika. Pohitite z
rezervacijami avtoubsov.
Vse programe in informacije navedenih po-
tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel-
ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici
Velenje, Krško, Mozirje in Krapini.
IZLETNIK organizira''potovanja po tu in
inozemstvu z modernimi turističnimi avto-
busi.
IZLETNIK posreduje v najkrajšem čacu
nabavo potnih listov in tujih vizumov.
IZI.,ETNIK rezervira postelje v spalnih va-
gonih, prodaja vozovnice za letalski promet
za tu in inozemstvo.
IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva.
Za cenjeni obisk .se priporoča
IZLETNIK CEUH
tel  2M1
ZAHVALA
Ob izgubi ljubega moža, očka, dedka in svaka
ANTONA JERMOLA
TRGOVSKEGA POSLOVODJO V POKOJU
se toplo zahvaljujemo kolektivu Trgovskega podjetja »MERX« Ce-
lje in njegovi sindikalni podružnici za izkazano skrb ob priliki
pogreba.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo za poslovilne besede pred.«;tav-
niku terenske organizacije ZB NOV Otok - Celje, sindikalne po-
družnice Merx Celje, povskemu društvu upokojencev kot tudi godbi
železničarjev >->-France Prešeren-«.
Vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so spremili po-
kojnika na zadnji poti — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Stana, hčerka
Spela, zet Janez, vnuk Andrej-
ček in drugo sorodstvo.
Razpisna komisija KOMUNALNEGA ^AVOĐA ZA SOCIALNO
ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje delovno mesto
Zdravstvenega svetovalca
Pogoj: Dovršena medicinska fakulteta in 10 let prakse.
Stanovanje in osebni dohodek po dogovoru.
Ponudbe je poslati komunalnemu zavodu za socialno zavarova-
nje v Celju. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Vsem delovnim ljudem čestita ob mednarodnem praz-
niku dela 1. maju in se priporoča s svojimi obrtniškimi
uslugami.
Avgust Stok
kleparstvo in vodovodno
inštalaterstvo
Celje, Ulica 29. novembra 7
tel. 23-90
NOGOMETNI MOZAIK
z vedno večjo gotovostjo lahko
pišemo, da nogometaši Kladivarja
v slovenski nogometni ligi ne bodo
ostali. Sedaj že zaostajajo za dve
oziroma za štiri točke, kar bo v na-
slednjih kolih precej težko nado-
knaditi. Na žalost se zgodovina to-
krat ponavlja: tako kot smo lani
ob podobnem času ugotavljali, da
Kladivar izpada iz zvezne lige, tako
moramo tudi letos ugotoviti, da se
nogometaši z Glazije spet selijo v
nižji rang tekmovanja. Seveda tega
še ne moremo z gotovostjo trditi,
saj je do konca tekmovanja še pre-
cej tekem, vendar bodo Kladivar jevi
igralci s tako igro kot jo kažejo
sedaj, le s težavo uspeli v borbi za
obstoj.
Po rahlem »kiksu« Aluminija v
Novi Gorici, so se jim nogometaši
Celja malce približali, seveda pa je
vmes še kranjski Triglav, ki bo prav
gotovo še skušal izkoristiti vsako
priliko za osvojitev prvenstva. Raz-
pored tekem v naslednjih kolih je
vsekakor tak, ki daje Celjanom pre-
cej upanja, seveda pa bo treba os-
vajati točke tudi na tujem. Skratka,
treba bo osvojiti vse možne točke.
V vzhodni conski ligi je Olimp iz-
gubil v Ptuju z domačo Dravo, Par-
tizan iz Konjic pa je premagal Pa-
pimičarja. V tekmovanju podzvezne
nogometne lige pa so bili doseženi
naslednji rezultati: I. skupina —
Nazarje — Vojnik 3:3, Polzela —
Žalec 1:5, Steklar — Šmartno 7:0,
Senovo — Zreče 5:1, Rogatec —
Brežice 6:4, Vransko — Senovo 2:2
— II. skupina: Krško — Kovinar
0:3, Laško — Šalek 3:0 p. f., Gotov-
Ije — Šentjur 6:0, Ljubno — Poni-
kva 3:0 p. f. V prvi skupini vodi Še
dalje Steklar, v drugi pa Ljubno.
V krepkem razmahu je tudi ob-
činsko tekmovanje sindikalnih ekip.
V zadnjem tednu je bilo odigranih
precej srečanj, rezultati pa so tile:
Pros ve ta — LIK 0:3 p. f.. Klima —
EMO 0:3, Mene — IFA 0:0, Kovino-
tehna — Tkanina 0:0, železarna —
Zlatarna 2:0, Ključavničar — Libela
1:1. III. kolo: Prosveta — UNZ 8:1,
Zlatarna — Ključavničar 3:0 p. f.,
železarna — Tkanina 6:1, Kovino-
tehna — IFA 6:1, EMO — Merx 1:1,
LIK — Klima 2:1, Libela — Cestno
podjetje 2:1. V vodstvu je trenutno
ekipa železarne. E. G.
ŠAH
V nedeljo je bilo v Celju medob-
činsko pionirsko prvenstvo v šahu,
na katerem so sodelovali pionirji
in pionirke iz Celja, Velenja, Dobr-
ne, Nazarij, Rečice ob Savinji in
Raven nad Šoštanjem. Obžalovati
pa moramo, da vsled nesodelovanja
mladih šahistov iz ostalih občin
celjskega okoliša tekmovanje ni po-
vsem doseglo svojega namena.
Rezultati v posameznih skupinah
— mlajše pionirke: 1. Bogadi (II.
osnovna šola Celje) 2. Rajšter (Rav-
ne) — mlajši pionirji: 1. Filipič (Ve-
lenje), 2. Lesjak (Dobrna), — sta-
rejše pionirke: 1. Hudomel (Ravne),
2. Podbrežnik (osnovna šola Hudi-
nja); starejši pionirji: 1. Hrastnik
(Velenje), 2. Pešec (III. osnovna šo-
la). Vsi prvoplasirani bodo sodelo-
vali na republiškem prvenstvu v
Ljubljani.
—O—
♦
V Gaber j u je bil pred dnevi v po-
častitev praznika dela prijateljski
šahovski dvoboj na 8 deskah med
ekipama EMO in Železarne. Proti
pričakovanju so zmagali emajlirci
4 in pol : 3 in pol.
ii počastitev dneva železničarjev
je na pokalnem šahovskem turnir-
ju zmagala ekipa sekcije za vzdr-
ževanje proge, na ostala mesta pa
so se plasirali prometna sekcija,
sekcija za vleko ter sekcija za SV
in TK naprave.
_ . . Per
JOŽE CERJAK       I
novi predsednik aerokluba
Izredni občni zbor članov celjskega aerokluba je kritično ocenil dose-|
danje stanje v organizaciji ter glede na pripravljenost vseh, da s skupnim
delom premagajo težave in stopijo na pot uspešnejšega uveljavljanja, po-
menil novo spodbudo. Četudi so osebni spori zameglili delo v preteklosti
in možnosti za nadaljnje izpolnjevanje nalog, so tudi te reči obravnavali
dostojno in resno, ne da bi podcenjevali vlogo in uspehe ljudi, ki so delali
oziroma še bodo delali v klubu. In prav zaradi te odgovornosti, zaradi tak-
šnega stališča, je tudi izredni delovni obračun uspel in vlil novih moči.
Na zboru so sprejeli delovni načrt ter se pogovorili o vseh nalogah, ki
jih čakajo. Teh bo veliko, pa tudi težav ne bo manjkalo, zlasti ne, ker fi-
nančno stanje ni najbolj ugodno. Zanimiva je ugotovitev, da zavzema v
delovnem programu športno udejstvovanje eno najvidnejših mest.
Ob zaključku so v novi upravni odbor kluba izvolili petnajst članov, za
novega predsednika pa Jožeta Cerjaka, sekretarja občinskega komiteja
Zveze komunistov v Žalcu.
-m
Tržič Celje 6:19
Rokometaši nadaljujejo zmagoviti
pohod v republiški rokometni ligi.
V nekaj zadnjih kolih so sicer do-
segali zmage, vendar ne preveč
prepričljive. Toda v nedeljskem ko-
lu so v Tržiču zaigrali spet učinko-
vito in proti borbenim domačinom
dosegli visoko zmago 19:6.
V teh dneh bodo celjski rokomet-
aši začeli z intenzivnimi pripravami
za nastop v kvalifikacijah za zvezno
ligo. Praznični dnevi in nedelje so
namreč edina prilika, da se ekipa
pripravlja kompletna, saj so igral-
ci večinoma študentje v Ljubljani
in Mariboru. Svoje sposobnosti bo-
do celjski rokometaši pokazali po
praznikih v prijateljskem dvoboju
s članom zvezne lige, bjelovarskim
Partizanom, ki bo v Celju gostoval
predvidoma 8. maja, medtem ko bo
9. maja na sporedu prvenstveno
srečanje z Ormožem. -ed
V Taboru nov rod tekačev
Občinska zveza za telesno kulturo
Žalec in osnovna šola Prebold sta
organizirala prvenstvo v krosu za
osnovne šole in društva Partizan.
Tekmovanja se je udeležilo 170
tekmovalcev, ki so pokazali precej-
šen napredek. To velja še posebej
za TVD Tabor, ki ima zelo dobre
tekmovalce pod vodstvom nekda-
njega atleta AD Kladivar in seda-
njega trenerja Janeza Pimožiča.
Med pionirji na 800 m je zmagal
Razgoršek (Polzela), dkipno pa Gri-
že, med pionirkami na 600 m je bi-
la prva Koštomajeva (Žalec), ekip-
no pa osn. šola Žailec. Medtem ko
je med članicami na 1200 m zmaga-
la Geršakova (Liboje) pa je med
mladinci zmagal Leskovšek (Ta-
bor), med člani na 1600 m pa Vran-
kar (Tabor).
J. Kroflič '
Veleslalom
na Okrešlju
železničarski smučarski klub
Celje priredi pod pokrovitelj-
stvom Občinskega sindikalnega
sveta tradicionalno prvomajsko
tekmovanje na Okrešlju. Tudi
tokrat bo tekmovanje z medna-
rodno udeležbo v veleslalomu za
člane, članice, mladince in mla-
dinke.
Začetek tekmovanja bo ob 10.
uri, pravico nastopa pa imajo
vsi pripadniki telesno vzgojnih
organizacij.
Željam in čestitkam delov-
nih kolektivov k delavske-
mu prazniku se pridružuje
Franc Jaklič, forbarstvo
Celje, Tomšičev trg 9
Prijetno praznovanje prvo-
majskih    praznikov    želi
vsem delovnim ljudem
Anton Orlčnik, zlatarna,
Celje, Zidanškova 5
Svojim cenjenim strankam
iiii ostalim delovnim ljudem
želi prijetne prvomajske
praznike in se s svojimi
uslugami priporoča
Franjo Dolžan
kleparstvo in vodovodno
inštalaterstvo
Celje, Linhartova ulica 6
ŽRTVE
PROMETA
NOVA ŽRTEV
Prometna nesreča s smrtnim izzidom
se je zgodila na cesti I. reda Celje—
Ljubljana na križišču pri gostilni
»Rizmal« v Žalcu. Voznik kombija
CE 121-03 Herman Zupane iz Celja je
v križišču s cesto Gotovlje—Vrbje pre-
hiteval osebni avtomobil MB-8328, ki
ga je upravljal Svetozar Kovač iz Pre-
bolda pri Žalcu. Tedaj je pred obema
avtomobiloma, ki sta se približevala
križišču, prečkala cesto Marija Pose-
del roj. 1889 leta iz Gotovelj 54. Voz-
nik kombija jo je zadel s sprednjo
desno stranjo in jo zbil po vozišču,
kjer je obležala mrtva.
MOPEDIST V PESCA
Voznik mopeda Karel Jost je vozil
po Mariborski cesti proti Celju. Na
ostrem zavoju v Smarjeti je trčil v
pešca Vjekoslava Skalički iz Celja, ki
je stal na desnem robu vozišča v sme-
ri vožnje mopedista. Pešec je pri pad-
cu dobil težjo poškodbo na desni no-
gi, mopedist pa ima pretres možga-
nov. Udeleženca nesreče sta bila trez-
na.
IZSILJEVAL PREDNOST
Na križišču Ulice 29. novembra in
Oblakove ulice v Celju se je zgodila
prometna nesreča, ko je pripeljal z
osebnim avtomobilom CE 117-25 Ignac
Dvornik iz Celja. Hkrati pa je po
Oblakovi ulici pripeljal v križišče
voznik osebnega avtomobila Franc
Pezdir, ki pa ni upošteval desnega
pravila in tako izsiljeval prednost. Pri
trčenju je voznik Dvornik padel iz
avtomobila in bil poškodovan na desni
nogi. Škodo na avtomobilih so ocenili
na 7.500 novih dinarjev.
NESREČA PRI CELJSKI KOCi
Zgodaj zjutraj je po cesti IV. reda
Store—Svetina vozil z osebnim avto-
mobilom MB 162-95 Franc Hoste j. Pri
Celjski koči je zapeljal na levi rob
ceste, peljal po njem 35 metrov in se
prevrnil na strmi travnik, kjer se je
avto nekajkrat prevračal in se zausta-
vil ob drevesu. Pri tem sta bila teže
poškodovana voznik in sopotnik Franc
Bračko, laže poškodovani pa so biU
sopotniki Jože Jazbec, Milan Jazbec
in Anton Jager. Vse so odpeljali v
celjsko bolnišnico. Na avtomobilu je
škode za približno 15.000 novih dinar-
jev.
OTROK PRED AVTOMOBIL
Iz Velenja je proti Prelogam peljal
z osebnim avtomobilom CE 97-08 Ri-
hard Ostrovršnik. V Prelogah je ne-
nadoma z desne strani ceste pritekla
pred avtomobil štiriletna Anita Glušič
iz Pesjega. Kljub temu, da je voznik
zaviral in zavijal v levo, je otroka
zadel in ga zbU po cesti. Otrok je
dobil pretres možganov in zlom krače.
NEPREVIDNA KOLESARKA
Proti Šentjurju je vozil s tovornja-
kom SA 27-86 Milorad Vasic. Ko je
pripeljal do Štor je pred tovorni avto-
■nobil pripeljala iz dvorišča na cesto
kolesarka Pavla Recko, ki je pred
srečanjem vozila po levi strani ceste,
s krmilom je zadela v tovornjak, se
odbila in padla na pločnik. V celjski
bolnišnici so ugotovili, da ima pretres
možganov in druge poškodbe.
K mednarodnemu prazniku dela iskreno čestita z naj-
lepšimi željami in se s svojimi fotografskimi uslugami
priporoča
kolektiv
FOTOLIK
Celje
Brivsko   frizersko  podjetje
»NEGA« Celje
čestita
vsem delovnim ljudem, predvsem svojim cenjenim
strankam in se priporoča za obisk.
Radio-televizijski mehanik Franc KOŠIR, Celje, Ma-
riborska cesta 14
čestita vsem strankam za praznik 1. maj
in se priporoča za nadaljnje sodelovanje.
Vsem svojim cenjenim strankam se priporoča za na-
daljnje sodelovanje in čestita k prazniku dela 1. maju
Miloš Klinar
N splošno ključavničarstvo
Celje, Vrunčeva ulica 14
Čestitkam k 1. maju se pridružuje z najlepšimi željami
slaščičarna
Anton Zimšek
Celje, Mariborska cesta
Vsem delovnim ljudem želi prijetno praznovanje prvo-
majskih praznikov
kolektiv
Obrtnega podjetja
»»ČEVLJARSTVO«
Celje, Trg Svobode
Občani naj
odločajo
Po nalogu sanitarne inšpekcije naj
bi v maju zaprli mlekarno, ki obra-
tuje že več kot 40 let in prodaja mleč-
ne izdelke, kruh itd. v Vodnikovi uli-
ci. Mlekarne se poslužujejo gospodi-
nje na poti iz trga, dijaki srednje
ekonomske in osnovne šole ter usluž-
benci bližnjih ustanov, ki kupujejo tu
malice. Občani tega okoliša so proti
ukinitvi mlekarne, dokler ne bi uredi-
li v bližini drug primeren lokal oziro-
ma obstoječo mlekarno.
Predlagamo, da bi novo mlekarno
uredili v lokalih podjetja »Klima«, ki
se je odselilo v Gaberje. Lokali so bili
urejeni za trgovsko dejavnost in niso
sedaj namensko izkoriščeni. V njih bi
lahko uredili mlekarno z mlečno re-
stavracijo, ki bi bila glede na obe
šoli prepotrebna.
Na tem mestu prosimo v imenu vse
soseske merodajne forume, da mle-
karno ne bi zaprli, dokler ne bi ure-
dili v bližini nov lokal te vrste.
J. H.
Obrtno podjetje
»MIZAR«
Celje, Aškerčeva ulica,
čestita  ob  prazniku  dela
1.  maju  in  se  s svojimi
uslugami priporoča.

NAGRADNA KRIŽANKA
OB PRAZNIKU DELA 1. MAJU ČESTITAMO VSEM CENJE-
NIM POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM
BREZ   ŠMINKE
ženske, ki šminkajo svoj obraz
tako kot zahteva moda, porabijo
med petnajstim in petinsedemdese-
tim letom starosti za to opravilo ti-
soč štiri sto petdeset dni, kar je ne-
kaj manj kot štiri leta! Upoštevaje
to zastrašujoče dejstvo je angleški
industrialec Robson Lowe (star je
šestdeset let in ni oženjen) strogo
prepovedal svojim uslužbenkam in
delavkam uporabo pudra, šmmke in
podobnih lepotilnilrv ipmrfñiitaék^'W^
Po njegovih izjavah je po tem ukre-
pu močno narasla produktivnost, pa
tudi srečna so dekleta bolj, saj se
baje možijo zdaj kar ena za drugo.
Proti Lowovi kampanji za lepoto z
»vodo in milom« so se dvgnile koz-
metičarke in tovarnarji kozmetičnih
proizvodov. Wenda Keany, direkto-
rica enega od takih velikih kozme-
tičnih podjetij je izjavila: Loweovi
argumenti so sicer mamljivi, ven-
dar nepošteni. Zamolčal je važna
dájstva — ni pÄ^edal, da so njegove
uslužbenke in delavke zelo mlade.
REŠITEV PRVOMAJSKE KRIŽANKE izrežite iz časopisa in jo pošljite
do 7. maja 1966 na naslov: Celjski tednik. Gledališka 2, Celje, poštni
predal 161 (Rešitev lahko oddate tudi osebno). Na ovojnico napišite:
»Prvomajska križanka«. NAGRADE: L 100 ND, 2. in 3. 50 ND, 4. do 13.
10 ND.
URA PRI OBRŠČAKU
Profesorski pripravnik Tiček Tušar je pri-
šel v naše mesto na gimnazijo učit slovenščino.
Tik pred tem se je oženil, a je ženo pustil na
njenem domu na dežeU, dokler mu stanovanjska
komisija ne bo uslišala prošnje in dodelila v
mestu vsaj sobo s kuhinjo. Tako je še vedno
lahko ostal zvest samskim navadam in ni se zgo-
dilo preredko, da je večji del noči prebil v veseli
družbi s prijatelji, ob vinu in pesmi.
Tudi zadnjo noč je spal komaj tri ure, ko
je moral že v šolo k svojim petim uram pouka.
Ni se jih bal, bil je mlad in čvrst. Niti ni bil-
pre\'eč zaspan, le sredi dopoldneva se mu je
pričela oglašati vse hujša žeja. Izpil je čašo
oiJačne vode iz vodovoda, a mu ni kaj prida po-
Qiagal4, drugam iz šole pa ni mogel.
Zadnja, peta ura slovenščine v četrtem raz-
redu pa mu je bila že prav neznosna. Grlo mu
je gorelo v žeji in niti slin ni več zihogel, da bi
glasno govoril. Misli so mu uhajale v gostilno
k hladni, rezni pijači, k vrčku piva, k čaši briz-
ganca. V vsej tej stiski sredi soparnega dne se
Û1U je zasvetil^ ideja...
»Vrnimo se danes k Jurčičevemu Desetemu
oratu, k njegovemu četrtemu poglavju, ki se do-
gaja v krčmi pri Obrščaku!« je velel dijakom.
*Zi\'o si predstavljajte gostilniško izbo s trebuš-
jiim Obrščakom! Pri njem sedé zvesti pivci Do-
lef, Martinek Spak, Matevžek, Dražarjev Fran-
celj in Miha izpod Gaja. Večno žejni Dolef prič-
ne peti tisto:
,En starček je bil,
i e vince rad pil,
']г glažek izpraznil,
Je druz'ga nalil...'
,   Potem pa pravi Dolef: .Kajpak, da ga bomo
?e en bokal, še en bokal!' Tedaj vstopi Krjavelj
Matevžek ga pokliče: ,Na, podji pit!'«
. Profesorju Tičku je tekla beseda vse ognje-
l'I te j e in pri tem se mu je živo zazdelo, da je
îydi sam med Obrščakovimi gosti, ki sedé okoli
°okala in pijejo. V ustih se mu je nabralo vse
y®č slin in z lahkoto je govoril. Pusta šolska so-
sc mu je spremenila v prijazno krčmo, kjer
^}komur ni bilo treba trpeti žeje. Sproščeno je
"^'hal in veselo so mu žarele oči. Dijaki so mu
^lediH s pozornostjo kakor še nikoli, on pa je
''•del v njih le zbrane Obrščakove goste.
»Tedaj pa,« je nadaljeval, »se je Martinek
vzpel izza mize, za ped više je zrasel, straho-
vito je oči okrog sebe metal in zarohnel je nad
Mihom izpod' Gaja...«
Tudi profesor Tiček sam se je pri tem
vzpel pred pr\'o šolsko klopjo in se pognal za
korak naprej. V tem trenutku pa je z nogo za-
del ob nogo nekega dijaka, ki je molela iz klo-
pi. Komaj se je šc vsaj toliko ujel, da ni padel in
z glavo butnu ob ostri, trdi rob klopi.
In že se je spet zavedel krute stvarnosti. Saj
je vendar še vedno v šolski sobi in vse Xp z
Obrščakovo krčmo je bila le lepa prevara in še
je žejen, strašno žejen...
S srditim pogledom je premeril fanta, ki je
bil že umaknil nogo in zdaj preplašen vztrepe-
tal. Dvignil je odprto dlan desnice in ga — ka-
kor nobenega še — oplazil po mehkem licu, da
je glasno pljusnilo.
»In še to,« je ukazal dijaku, »preden danes
pri obedu vzameš žlico v roko, povej očetu, da
sem ti primazal zaušnico, kakršno si si zares
zaslužil, predrzni capin!«
Dijak je užaljen položili na klop glavo, ža-
rečo po eni strani, jo zakril z rokami in zahlipal.
Odprli so Desetega brata in pričeli brati
njegovo četrto poglavje, prav tisto, ki se dogaja
pri Obrščaku.
»še četrt ure moram vzdržati, pa bo moje
žeje in trpljenja konec,« je ugotovil profesorski
pripravnik in se ozrl na kaznovanega dijaka. Ta
si je še kar naprej zaslanjal obraz in sploh ni
gledal v odprto knjigo pred seboj. Navsezadnje
— fant tega prej ni bil storil nalašč! Pač nehote
se mu je noga nekaj preveč sprostila, ko je ver-
no sledil pouku. »Prenaglil sem se z zaušnico!
In kdo neki je ta dijak, ki ga še ne poznam?«
»Dalje beri ti!« je velel z milejšim glasom
in s prstom pokazal nanj. »Kako ti je ime?«
»Stanko Vrančič,« je ihte in komaj slišno
odgovoril dijak, majhen dn debelušen, ko je
medtem še povešal pogled mokrih oči.
»Kaj je tvoj oče?«
»Direktor Metalproma in...«
»In? No, kaj še?«'
»In predsednik stanovanjske komisije ...«
»Tako? No, prav. Beri torej d^lje in lepo be-
ri, Vrančič!«
Fant ni vedel, kje naj z branjem nadaljuje,
in profesorski pripravnik sam mu je mimo s
prstom označil mesto v knjigi. Pretrgane, skraja
še nerazločne besede so pričele prihajati iz di-
jakovih drgetajočih ust.
Torej sin predsednika stanovanjske komi-
sije! Ali ni to najhujša smola, ki je mladega
profesorja mogla doleteti! Fant bo doma pripo-
vedoval o zaušnici in njegov oče se bo razjezil
pa bo prošnjo Tička Tušarja za dodelitev stano-
vanja pokopal na dno svojega predala. In takle
človek, ki je ugleden direktor, ima nedvomno
tudi moč, da predlaga njegovo kazensko preme-
stitev kamor koli. S tem, da se je fanta fizično
lotil, se je- pregrešil zoper predpise in za to bo
moral zdaj plačati račun zlasti v tem primeru,
kjer gre za sina tako zelo vplivnega očeta. Zdaj
lahko mirno pokoplje svoje sanje o stanovanju
in rodbinski sreči v toplem giiezdu! Prekleta za-
dušnica! O, da bi jo mogel vzeti nazaj! Kako rad!
Vrh tega pa je fantu še sam zapovedal, naj o za-
ušnici nemudoma pove očetu doma!   ;
Ali je še čas, da se vsaj omilijo verjetne po-
sledice njegove nepremišljenosti?
»No, Vrančič, lepo si bral,« je prijazno pre-
kinil dijaka. »Napisal ti bom odlično oceno. In
še to: Ker si dobro bral, smeš o zaušnici pove-
dati doma šele potem, ko se boš opoldne naje-
del in odložil žlico. Si me razumel?«
»Da,« je zinil fant z nekim majhnim olaj-
šanjem.
Še pet minut so brali, potem pa je zazvo-
nilo konec ure in pouka.
»Pa še nekaj, Vrančič!« je profesor stopil
prav do prve klopi. »Ker si se proti kraju ure
prav dostojno in zgledno vedel, ti oproščam in
ti zaušnice doma sploh ni treba omeniti. Si me
razumel, Stanko?«
»Da, razumel sem. Hvala!«
Dijaku so v zadovoljstvu zagorele oči. Profe-i
sorski pripravnik Tiček Tušar se je nasmehnil.
Urno je pograbil aktovko in pohitel iz razreda,
da bi čim prej mogel biti tam, kjer se bo konč-
no i znebil svoje hude muke.
Fran Roš
(Letos poteka 400 let, kar je 1. 1866 v Jane-
žičcA^em Cvetju v Celovcu izšel Jurčičev Deseti
brat — prvi slovenski roman.)
Rešila ga je
televizija
Neki stari ameriški film, ki ga
je prikazala nemška televizija,
je rešil dvainst ri desetletnega zi-
darja"" Adolf a Schlegla pred zapo-
rom. Tri ure po tem, ko so ugo-
tovili rop v enem izmed avtoma-
tov za prodajo cigater so poli-
caji aretirali zidarja, češ da so
tri priče potrdile, da je bil ropar
on. Zidar pa se je branil. Trdil
je da je bil ves čas doma in da
je gledal fiilm na televiziji. Sod-
niki pa mu niso verjeli in so ga
obsodili na leto dni in tri mese-
ce zapora. Toda zidarjev advo-
kat je zahteval revizijo procesa
in vsa njegova obramba je te-
meljila na tistem starem ameri-
šikem filmu, ki ga je dajala do-
mača televizija na večer, ko je
bil izvršen rop. Sodniki so od
Adolfa zahtevali, naj do podrob-
nosti pove vsebino filma. Ker
jim jo je povedal tako preprič-
ljivo, da niso več dvomili v to,
da je bil tisti večr res'doma, so
ga izpustili. ^
OBLEKE
IZ PAPIRJA
Novost v newyorskih modnih tr-
govinah so obleke iz papirja, ki jih
je možno obleči štiri ali petkrat,
potem pa jih je treba zavreči. Sta-
nejo okrog 1200 starih dinarjev in
so izdelane iz negorljivega papirja.
Za zdaj izdelujejo samo dve barvi
takih tkanin.
Ilse Eichînger:],
Nič ni več
vredno
Zadnji dan je brezbrižnost ot-
rok presegla vse meje. Babica je
rekla, da je Ellen kriva, da knjiž-
ne omare še vedno niso prodali.
»Denar potrebujemo za seli-
tev«, je rekla babica preden je
odšla. »Omaro je treba prodati.«
»Za selitev?« je ponavljala El- ;
len. »Za kakšno seUtev?«
Ker je ostala doma sama, Ä
je potikala po prostorih; nikjer
ni našla miru.
Omaro bi bilo treba prodati.
Za koliko prodamo to, kar ima-
mo radi?
»Tebe za denar!« je rekla Ellen
omari. »A denar za mejo. Moraš
razumeti, tebe za mejo!«
Poskušala jo je objeti z obema
rokama.
Prvi kupec je odšel, ker ni imel
nikakršnega smisla za zvezo med
sanjami in trgovino. Drugi je od-
šel zato, ker je v kotu stare knjiž-
ne omare odkril pajka, šele s
tretjim se je Ellen lahko pogo-
varjala.
Razgovor je jbil zelo nenavaden,
še zlasti, ker sta se na začetku
pogovarjala brez besed. Ko sta
že dovolj dolgo molčala, je prišla
Ellen na dan s svojimi aduti. Go-
vorila je, da bi staro omaro ob-
držala.
»škripa!« je rekla, položila prst
na usta in povsem počasi premi-
kala stara vrata. »Če pelje zunaj
avtomobil, zažvenketajo stekla.
Bi lahko počakali, da pripelje mi-
mo kakšen avtomobil?«
Kupec je sedel na naslonjač,
ki Sé je takoj sesedel. Hitro je
vstal, ne da bi karkoli rekel. Po-
tem je nemo stal pred knjižno
omaro.
»Diši po jabolkah,« je šepnila
Ellen. »In tu spodaj manjka de-
ščica. Tu se lahko človek skriva,
če hoče.«
Zastonj si je prizadevala, da bi
tisto, kar je sicer nemogoče, str-
nila v nekaj krutih besed. Popol-
noma je pozabila, da bi povedala
vse, kar ji je bila naročila babica
da pove: da je steklo na vratih
brušeno in da imajo intarzije na
obeh straneh veliko vrednost.
»Vsako jesen v njem nekaj po-
ka, kakor da ima srce!« je rekla
namesto tega ponosno.
»Kaj vse, kar ima srce, na je-
sen poka?« je tiho vprašal kupec.
Potem sta molče čakala na av-
tomobil.
»Veter piha,« je rekla Ellen, ka-
kor da bi imelo to kakšno zvezo
z omaro. Vedela je, da mora sto-
riti vse, da omaro proda, čeprav
tega ni želela. Na koncu je ven-
darle vprašala: »Koliko ste pri-
pravljeni plačati, gospod?«
mirni kupec, »Počakal bom, še
dokler ne bo mimo avto.«
Steklo je zažvenketalo.
»Boji se. Strah ga je,« je rekla
in tudi sama prebledela. »Strah
ga je vas.«
»Kupil ga bom,« je rekel ku-
pec. »Koliko stane?«
»Hvala,« je šepnila Ellen. »To-
da jaz ne vem... ampak ali ga
sploh lahko plačate?«
»Ne!« je rekel kupec žalostno.
»V resnici ga ne morem plačati.
Zato ker poka in ker diši po ja-
bolkah. Moral bom ostati vaš
dolžnik.«
Na mizo je položil 500 mark.
»Ne!« je rekla Ellen zmedeno.
»Babica je rekla, da ga nikakor
he prodam pod sto petdeset
mark!«
»Recite svoji babici, da ni nič
vredno več od enega samega glo-
bokega sna!«
Kupec je odšel in se nikoli ni
vmil po omaro. Plačal je vonj po
jabolkah in EUenino bledo Исе.
Mlinarjev Janez
F E R D O
KOCEVAR
- 25 - r:-r..
Saj je namenjeno meni, grofu Urhu, ali ne? Misliš, da se
bom jaz s teboj pretepal zanj? O, kaj še, za to imam druge
ljudi v gradu!
Papežev poslanec je videl, da bo najbolje, če grofu brez
ugovora izroči pismo, kajti tako se bo izognil kakšnim večjim
nevšečnostim. Razen tega se mu je zdelo edino pametno, da
ga prosi, na) mu dovoli, da odide, kajti zastran kakšnega od-
govora mu papež ni nič naročil. V tem trenutku so stopili v
sobo štirje biriči.
— Kaj še! se je zakrohotal grof. — Kaj misliš, da sem za-
stonj klical svoje ljudi? Primite ga! je ukazal biričem. — ín
dobro ga strazile do večera! Ko se zmrači, da odpeljite v Ве^
žigrad!
^ Vse prošnje in rotenje odposlanca so bile zastonj. Ni inu
pomagalo prepričevanje, da je ravnal le kot sluga božji. Bi-
riči so planini nanj in ga zvezali kakor najhujšega hudodelca,
grof Urh pa se je porogljivo krohotal.
— O bog, tvoja sveta volja naj se zgodi! je zastokal odpo-
slanec in odšel z biriči. ■
Grof si je zdaj pričel ogledovati pismo. Ogledoval je pečat
in naslov; pismo se mu .je zdelo težko. Končno ga je le pre-
magala radovednost; odpečatil ga je in-pričel odmotavati svitke.
ko je zagledal pisanje, je malone zatrepetal. Krčevito je stisnil
papir in oči so mu izstopile, da je bil videti v obraz kot žaba.
Bral je in postajal smrtno hieß.. Pismo je bilo povsem nepri-
čakovano. Papež mu je namreč sporočal, da ga je preklel in
izobčil iz katoliške cerkve zaradi njegovih hudobij,, nesram-
nosti, nekrščanskega in pohujšljivega življenja, zaradi nepo-
korščme cerkvi in neposlušnosti do cesarja Friderika IV: '
Novica je grofa ranila v srce; ves se je tresel. Nehote je
prijel za vrvico in potegnil; tedaj pa je v sobo zelo ponjžno
vstopil tisti lažni menih, ki so :ga prejšnji večer odkrili pri
Pengarjevih. Mislil je, da ga je grof zaradi sinočnjega dogod-
ka klical na zagovor, toda Urh ga je debeik^ pogledal,s kakor da
ga sploh ne bi poznal. Nenadoma, kakor da se je osvestil, pa
ga je začel zmerjati in obkladati z najgršimi izrazi. Rekel mu
je, da ga bo pognal iz službe in ga vrgel v ječo; da ga plačuje
in mu daje nagrade, on pa, čisto navadno niče, ga takole
osramoti! ' ,
— Še enkrat, je rekel grof, — boš pokazal svojo zvitost, ki
te je sinoči pustila tako lepo na cedilu! Bodi prepričan, da te
bom nagradil ali pa kaznoval, kakor s-i lx>š zaslužil! Najprej
zahtevam, da poizvcš danes pri volitvali, kdo so bili sinoćnji
tolovaji, "ki so nam jo tako zagodli in potlej, da narediš kakor-
koli in spraviš Pongarjcvo dekle na grâd! Ne zaradi mene, ki
mi že sivijo lasje, kolikor zaradi mladega ogrskega kraljeviča
Ladislava, da bo našel pri njej kakšno kratkočasno uro, kajti
^^^ЦЗ^ЕеЈ^^^Ј^Ша.-а^...^® Ч^*^..^ siièerjpriskutilo življenje pa gra<^u.
- 26 -
Mlad človek ne more živeti samo od lova in iger. Mlada kri
potrebuje vsak dan druge zabave, da ne otrpne. Upam, da se
mi bo popolnoma posrečilo kraljeviča odtujiti kralju, kar bi
bilo seveda zelo pomembno in važno za razširitev in utrditev
našega vpliva na Ogrskem in v državnem pogledu sploh. Potem
bi se bilo pač lahko znebiti cesarjevega gospostva; postal bi
samostojen in se ]z grofa prelevil v kneza. Za ostale zarotnike
mi ni mar. Ko bi cesar le pomislil, kolikokrat sem ga že rešil
iz raznih težav in stisk! Kolikokrat sem mu napolnil prazne
blagajne, in Aendar me noče povzdigniti med kneze in mi po-
dariti samostojnost! Prav zaradi tega sem se tolikokrat pre-
grešil zoper njega.
Ko je ogleduh videl, da ga grof še ni popolnoma zavrgel,
se je vzravnal.
— Kraljem in cesarjem sem gledal že v srce, je rekel, —
videl sem njihove zle naklepe, ki so jih kovali zoper svitlega
grofa. Vsako nakano, proti vam skovano, sem zasledil pravo-
časno in zato me prav nič ne skrbi, da mi ne bi uspelo okorne
Teharčane ujeti na limanice.
V tem slogu je hotel še nadaljevati in naštevati dokaze
svoje bistrovidnosti, toda grof je zamahnil z roko in mu rekel,
da je milostno odpuščen.
4. VOLITVE NAČELNIKA
Fantje, ki so sinoči prestregli grofa na ponočnem lo\ai pri
Turkovem mlinu, so se takoj nato vrnili k Pengarjevim. Gospo-
dar jih je pričakoval s težkim srcem. Mlinarjev Janez mu je
povedal vso zgodbo, ki se je bila pripetila.
тГ. .— držal besedo, je rekel iia koncu, — in nas
muli povzdigne v plemiče, moramo o dogodku molčati do smrti.
Toda zelo malo mu zaupam, ker vem, da je prevejan kot lisjak
in si bo gotovo od dveh izbral manjše zlo. Vsekakor bi bilo
zanj zelo hudo, če bi ljudstvo izvedelo. Zato je najbolje, da
počakamo, dokler ne minejo volitve. Zdaj pa, lahko noč, oče!
Lahko noč, Marjetka! Jutri se zopet vidiva!
— Lahko noč! jé rekel stari Pengar.
Marjetica jim je posvetila do vrat.
Ko so fantje prišli do vaške lipe, so se hoteli raziti.
— Fantje, je rekel šimkov Tone, — ni vredno, da bi ho-
dili spat, saj se že svita. Pojdimo raje k sv. ,Ani jutranjico
zvonit. Menda ne bomo dopustili, da bi kje drugje prej zvonilo
dan kakor na Teharjih.
Krenili so proti sv. Ani. Ob Voglajni in bližnjih travnikih
je ležala megla. Po vasi je še vse spalo. Iz velikih lin zvonika
so se kmalu oglasili zvonovi. Prijetno je bilo poslušati ubrano
Zyanen je, ki se je raglegalo po speči pokrajini. Fantje so šest-
— 27 -
krat prenehali in vsakikrat začeli drugače. Po končani jutranji-
ci so nabili tppiče in jih prižgali na vseh štirih straneh cerkve.
Hoteli so zbuditi ljudi in jih spomniti na praznik. Potem so se
razšili in sklenili, da se zopet dobijo pri volitvah.
Mlinarjev Janez in šimkov Tone sta stopala nekaj časa
molče po ozki stezi; oba sta napeto razmišljala.
— Kaj misliš zdajle, Janez? je naposled vprašal Tone.
— Zdi se mi, da iz sinočnje komedije za nas ne bo nič do-
brega. Zelo se bojim za Marjetko. Grofa poznam in zato vem,
da ne bo odnehal. Kar si vtepe v glavo, je kot z žebljem pri-
bit(>: In če nas že res povzdigne med plemiče in nam s tem
zaveže jezike, ne bo miroval, dokler nas ne izvoha in se mašču-
je nad nami. Ni mi zase, pač pa za Marjetko in za vse druge,
ki ste se žrtvovali zame. Kaj bi storil, če bi ugrabil Marjetko,
sam ne vem.
— Prazen strah. Nič drugega kot prazen strah. Grof Urh
kaj takega ne bo storil, ker se bo. bal, da bi nam še enkrat pri-
šel v roke, ga je tolažil Tone. — Take misli si kar izbij iz gla-
ve! Meni gre vse kaj drugega po glavi. Današnje volitve. Ves
čas mislim, koga bo doletela ta čast. Ker sva sama, ti lahko
povem. Sosedova dekla mi je pravila,.. čeprav na babje
besede niti vinarja ne dam... ^e mi le zdijo pomisleka vred-
ne ... prav sinoči mi je zaupala, ko sva se srečala na našem
travniku, da je čula Hrastinškovega hlapca, kako so Hrastin-,
škov oče Hrastinšici doma pripovedovali o govorici z zadnje
starešinske skupščine, da bi pač zlepa ne bilo najti dostoj-
nejšega načelnika, kakor bi bil ti. Hlapec, saj ga poznaš pokve-
ko Martina, je prav tedaj, ko so oče to pripovedovali, pod od-
prtim oknom delal trske in je vse slišal. Celo na perišču, je
rekel, so govorili o tem.
— Glej, Tone, od nekdaj sem.že hrepenel po tem dosto-
janstvu in v duhu sem se že videl z bojno čelado na glavi, s
svetlim in ostrim mečem pred našo četo. Sanjalo se mi je ved-
no le o bojih in zmagah in o veliki slavi. Od danes je to vse
drugače. Kar je bilo včeraj zame sreča, bi bilo danes največja
nesreča, in kar mi je včeraj ogrevalo srce, mi ga danes mrazi.
— Popolnoma te razumem, toda kaj hočeš, ne moreš se
braniti, če te bodo izbrali in izvolili... Kdo ve, če te ne bi imeli
za strahopetca.
V takšnem pomenku sta prišla do križpotja, kjer sta se
razšla.
V vasi je bilo zelo živahno in živahnost je postajala vse
večja, čim višje je bilo sonce.
Pri Pengarjevih je bil kot vedno tudi danes gospodar prvi
pokonci. Kot vsako jutro je najprej odprl vrata, da bi pogledal,
kakšno bo vreme, nato je zbudil najprej hlapca, ki ga je obi-
čajno prav po Дотасе oštel, da tako dolgo spi, da mu prisveti
- 28 —
v
sonce na posteljo. Ta se je seveda kmalu ves kuštrav prikazal
na svetlo. V hiši je vse oživelo.
Marjetka, ki je ponavadi vstala takoj za očetom, je bila
danes malce pozna. Ko je prišla iz spalnice v kuhinjo, je hitro
vzela škaf in odhitela k vodnjaku po vodo. Spustila je vedro
v globino in razmišljala o sladkih sanjah, od katerui ji je vri-
skala duša. V tistem trenutku je zaslišala za seboj nekakšen
šum in groza jo je spreletela, kajti pred očmi se ji je prikazal
grof Urh s svojimi ogleduhi. Prestrašila se je in spustila ved-
ro, da je pljusknilo na vse strani; hotela je zbežali, toda pre-
pozno. Dvoje močnih rok jo je zgrabilo in jo pritisnilo nase.
Zakričala je in se skušala otresti domnevnega Urha. Brž so ji
pritekli na pomoč, toda že od daleč so obstali in se jeli smejati
na vos glas. Bil je namreč Mlinarjev Janez. Namesto da bi bil
šel domov je zavil k Pengarjevim, kjer je našel Marjetko pri
vodnjaku.
— Kako pa, da si danes že navsezgodaj tu? je vprašala
Marjetka. — Komaj je odzvonilo dan, glej, še dánica sveti na
nebu! Gotovo se ti je sanjalo kaj neprijetnega?
— Ali ti mogoče ni prav, da se že na vse zgodaj vidiva?
— Ne bodi otročji! Tega nisem rekla. Le mislila sem, da
si morda kaj neprijetnega doživel, pa ti ni dalo spati!
— Uganila si pravzaprav. Res se bojim, da se nama utegne
kaj pripetiti, kar bi naju mogoče za večno ločilo, je rekel Janez
klavrno.
— Ločiti, za božjo voljo! Grozna beseda. Povej, česa se bo-
jiš? Nihče me ne more več ločiti od tebe in naj bodo med na-
ma hribi in doline, v duhu in srcu bova vedno skupaj; vse moje
misli, vse želje bodo vedno le pri tebi, kajti kaj mi bo svet
brez tebe?
Njen i)ogled je zadel Janeza v srce. Ta jo je objel.
— Marjetka, mleko bo treba nesti v Celje! se je oglasil
oče. — če se sama bojiš, naj gre Janez s teboj!
Janez je potegnil vedro iz vodnjaka, — nalil vodo v škaf,
Marjetka pa ga je urno odnesla. Nato sta odšla proti Celju. Ja-
nez je šel naprej, Marjetka, ki se je še preoblekla, pa. za njim.
Na glavi je nosila bel škaf, okovan s širokimi svetlimi bakre-
nimi obroči, v njem pa posode z mlekom. Na srebrnem pasu
ji je visel ličen nožič; za vratom je nosila svileno ruto, ki ji jo
je nekoč prinesel brat iz Laškega, ko je tja spremljal grofa
Friderika. Pod svileno ruto, skrito v nedrih, je nosila zlato sve-
tinjo, ki ji jo je brat prinesel oz Rima.
— Sem bila pridna, kajne? je rekla z zvonkim glasom, ko
je dohitela Janeza. — Nisem te hotela pustiti predolgo samega,
zato sem pa tudi oblečena bolj površno. Toda zakaj si danes
tako slabe volje? Kako pa si bil včeraj vesel!
s »PILARJEM« SKOZI HURIKANE IN NAD PODMORNICE* Z LADJO LJUBEZNI NAD RIBE
LJUBEZEN V IZPOSOJEMl SMOKINGU
DRUŽBA ZA LOV NA MARLINE (NE MARLENE) • ANGLEŠČINA JEZIK LJUBEZNI
Hemingwayeva ladja, štirinajst
metrov dolga, črno in zeleno obar-
vana križarka se je imenovala »Pi-^
lar« — kakor partizanka v njego-
vem slovitem delu »Komu zvoni«.
Predstavil me je koščenemu mo-
žaku indijanskega videza Gregoriu
Fuentesu, ki je že od leta 1938 He-
niingwaj'ev tovariš na »Pilarju«.
»Zlata vreden mož«, je pripovedo-
val Hemingway. «Gregorio je srečno
izvozil »Pilarja« že vsaj skozi tri
hurikane, je neprekosljiv ribič in
kuha takšno pámpano, kakršne še
nisi nikoM jedel.«
Močni stroji so zabmeli, Ernest
je zlezel h krmilu in izvozil »Pilar-
ja« iz pristanišča mimo Castel Mor-
ra kakšnih deset kilometrov ob
obali nasproti ribiške vasice Coji-
mar, ki je postala kasneje prizori
šče njegove zgodbe »Starec in mor-
je«.
Gregorio je vrgel v vodo štiri
trnke dva z vzmetmi, dva z mesom
za vabo. Ernest je pripovedoval o
svoji ladji. »Na ladji imam blazino
iz peneče gume, ki je umerjena na-
tanko za krov. Kadar se z Marv za-
sidrava in razprostreva blazino ve
Gregorio natanko, da ne sme več na
krov. Angleško ne razume, kar je
zelo dobro, kajti to je najlepši je-
zik za ljubezen. Z Mary imava naj-
rajši, da se zasidrava v pristanišču
Havane, pijeva šampanjec, prislu-
škujeva šumom obaile in se ljubiva.
Prinesel je steklenico tequiie in
vsak sva poskusila požirek agavi-
nega žganja, da bi ugotovila, če je
dovolj hladno. Ernest je bil nena-
vadno ponosen na svojega »Pilarja«.
Pripovedoval je: »Z vetrom vozi se-
dem vozlov, toda v vojni jih je
zmogel še devet.«
»Kaj je bil v vojni?«
»Dve leti. Leta 1942 smo ladjo
predelali. Bili smo izvidnica pred
kubansko severno obalo. Lov na
podmornice. Izdajali smo se za ri-
biško ladjo, toda zelo pogosto smo
speminjaii zunanji videz, da ne bi
nihče opazil, da v resnici vozi na
lov ena sama ladja.' V ladijskem
nosu smo imeli vgrajeno radijsko
oddajno napravo vredno 35.000 do-
larjev. Načrtno smo križariili tam,
kjer smo pričakovali, da bi nas
ustaviti izplule podmornice. Upali
smo, da bodo plule bočno kajti za
tak primer smo bili pripravljeni z
brzostrelkami, protitankovskimi iz-
strelki in povezanim razstrelivom,
kar je bilo vse dobro prikrito.
Pravzaprav bi bili morali ujeti
kakšno nič hiodega slutečo podmor-
nico. Posadko so sestavljali Španci,
Kubanci in Američani, sami preme-
teni in hrabri ljudje. Moralo bi bilo
uspeti.«
»Pa niste imeli nikoU takšne pri-
ložnosti?«
»Ne. Kljub temu pa smo pošiljali
zelo uporabna poročila o gibanju
podmornic. Nekaj podmornic je
potem napadla mornarica s pod-
vodnimi bombami in jih baje tudi
potopila. Zato so nas odkhkovali.«
»Je bil Gregorio poleg?«
»Seveda, še poprej sem neki po-
sadki opisoval nevarnosti, kajti
»Pilar« bi se nikakor ne mogel spo-
prijeti s podmornico. Toda Grego-
rio se nam je z navdušenjem pri-
družili. Vsak izmed nas je bil nam-
reč zavarovan za 10.000 dolarjev in
Gregorio si ni bil nikoli mislil, da
je toliko vreden. Ležišča so bila
ozka toda razpoloženje je bilo ved-
no odlično. Nekoč smo ostali 75 dni
na morju.«
RIBA PROTI DVEM M02EM
»Riiiba! Riiiba, Papa, Rüiba!« na-
ju je tedaj prekinil Gregorio s klici
z zadnjega dela ladje. Ozrla sva se
po sled. Videl sem, da se v \^odi
svetlika nekaj rjavega, potem temno
škrlatnordeče, zaitem sem mogel že
razločiti prsne pilavuti, ki so se svet-
likale v barvi sivke; tisto, kàr sem
videl, me je spominjalo na popolne,
simetrične črte podmornice. »Mar-
lin,« je pojasnil Ernest. »Začenja
se. Si že kdaj potegnil kaj takega
iz vode?«
»Še nikoli nisem ribaril na mor-
ju.«
»Potem si boš lahko zdaj nabru-
sil zobe.«
Bil sem kar ix>šteno vznemirjen:
poleg mene enden najboljših šport-
nih ribičev sveta, v vodi kot torpe-
do nagel marlin, prav verjetno
kakšne tri metre dolg in težaik ne-
kaj stotov, tam zapletena lovilna
naprava — tu pa jaz ki sem do-
slej kvečjemu s čdlna na vesla po-
tegnil iz vode kakšno petkilsko ri-
bico.
Toda takrat še nisem spoznal ene iz-
med Hemingwayevih odlik: njegove
obzirne učiteljske sposobnosti zdru-
žene z neskončnim potrpljenjem za
nespretne učence. Z mirnim premiš-
ljenim glasom je narekoval vsak gib
njoje roke — od centimetrsko na-
tankega zategovanja vrvi, da je mo-
gel veliki kavelj čvrsto grabiti v rib-
jem gobcu, do potrpežljivo igrivega
polaganja na stran pred potegom iz
vode.
Kakšne pol ure pozneje smo stali
molče ob plenu, ki je ležal na palubi
in občudovali njegovo lepoto. »Mor-
da smo s tem ustanovili novo ribiš-
ko podjetje,« je dejal Ernest. »Pod-
jetje Hotchner in Hemingway, do-
bavitelji marlinov«.
Spoznal sem, da me je s temi be-
sedami vključil v svojo izbrano ri-
biško družbo, če ne še kaj več. In
dejansko je bilo to doživetje zače-
tek nevsakdanjega prijateljstva.
Odlikovanje za Hemingwaya. Dobil
ga je za svoje zasluge, ki jih je opra-
vil med vojno ameriški mornarici,
ko je s svojim »Pilarjem« lovil nem-
ške podmornice in za udeležbo v
bitki pri Hürtgenwaldu
OBLJUBE
Ko smo se vračali iž pristanišča
in me je Ernest pospremil proti ho-
telu, je prvič omenil razlog mojega
obiska. Moj odhod je bil določen že
za naseldnji dan, a v resnici nisem
še ničesar орга\41. Ko sva si v slovo
podala roki, mi je dejal: »Kar pa
zadeva 'Prihodnost književnosti', ti
moram priznati, da nimam niti poj-
ma, kakšna bo prihodnost katere-
koli stvari na svetu.«
»Pusti to,» sem ga potolažil. »Ni
vredno besed.«
»Koliko pa bi revija plačala za se-
stavek?«
»Petnajsttisoč dolarjev.«
»No, to bi zadoščalo, da bi posta-
vili na noge kar vso prihodnost knji-
ževnosti. Veš kaj, pošlji mi pogodbo,
če so davčni predpisi še vedno tako
ugodni, da mi kot Američanu, ki ži-
vi na Kubi, ne bi bilo potrebno pla-
čati davka Združenim državam, po-
tem se bom zbral in napisal — ko-
likor bolje bom pač mogel — nekaj
misli o tem, kaj mishm.«
čez pol leta sem spet priletel v
Havano. Petnajsttisoč dolarjev je re-
vija že zdavnaj nakazala, a Heming-
way še vedno ni napisal ničesar.
Zdaj me je vabil, da bi se dogovo-
rila o zamenjavi. Na svoji farmi v
St. Frinciscu di Paulo пекоИко iz-
ven Havane me je sprejel kot stare-
ga prijatelja. Po večerji sva sedla k
albumom s fotografijami in med
njimi sem kmalu odkril še zelo
mlado Marlene Dietrich, ki je na
svojo sliko napisala Ernestu posve-
tilo polno priznanja.
»Vedno jo kličem 'Zelje',« je de-
jal Ernest. »To je vzedevek, ki smo
ga v prvi svetovni vojni nadeli Nem-
cem. Si laliko misliš, kako sva se z
'Zeljem' spoznala? Takrat v mojih
ubogih letih sem se nekoč vozil z
'Ile de France' čez Atlantik, v med-
palubju seveda. Neki prijatelj, ki je
potoval v prvem razredu, mi je po-
sodil svoj drugi smoking in me pri-
tihotapil v jedilnico prvega razreda.
Medtem ko smo večerjali, se na
stopnišču nenadoma pojavi ta nena-
vadna prikazen v belem. Dolga, oz-
ka, z biseri obšita večerna obleka
na tej pes tavi ! Nihče ni 'več spravil
grižljaja v želodec. Stopila je proti
omizju, moški so planili pokonci, ta-
koj so ji ponudili sedež, ona pa je
stala in štela s prstom goste ob mi-
zi, kakor se preštevajo otroci, kdo
bo lovil. Naštela jih je dvanajst.
Opravičila se je in pristavila da je
praznoverna. To priložnost sem iz-
koristil in se ponudil za štirinajste-
ga pri mizi. Odtlej se ljubiva in ni-
koli se še nisva drug drugemu zla-
gala — razen v sili, seveda, a le za
kratek čas ...«
Ko sem nekaj let kasneje sam
spoznal DietrichoVo, mi je v razgo-
voru o Hemingwayu dejala: »Kar je
pri njem svojevrstno, je to, da je
našel čas za vse tisto, o čemer drugi
moški samo sanjarijo. On je pravi
mož, ker je nežen in nežni so lahko
samo pravi možje. Kdor ne pozna
nežnosti, je dolgočasen.«
»Najbolj zanimivo med 'Zeljem'
in mano je dejstvo,« je pripovedoval
Hemingway, »da se ljubiva že od le-
ta 1934, a nisva bila nikoli skupaj v
postelji. Vse kaže, da so najine stra-
sti napačno uravnane. Kadar je me-
ne mikalo, se je ona zanimala za
koga drugega in narobe. Samo en-
krat bi se bilo skoraj primerilo... «
Uvidel sem, da je Hemingwayu do-
sti bliže zdajšnja sreča kakor pri-
hodnost književnosti. Pojasnil mi je:
»Ne gre mi od rok, da bi pisal se-
stavke o literaturi. Zame veljata sa-
mo dve pravili, ki ju povem čisto na
kratko: Pnič, če pišeš roman in >
vmes še ljubiš, se ti lahko primefr; ?
da boš pustil v postelji najboljši del
romana. Drugič: s pisateljevo pošte-
nostjo je tako kakor z nedožnostjo
pri ženski — če jo enkrat zapravi, je
ni nikoli več ...«
Hemingway je zato predlagal, da
bi namesto sestavka o književnosti
in v odškodnino za nakazanih pet-
najsttisoč dolarjev napisal dve krat-
ki zgodbi. Ob tem je sevega poudaril,
da sta dve kratki zgodbi dvakrat to-
liko vredni, kakor bi bil sestavek in
to je g!a\"ni urednik tudi uvidel in
povišal honorar na 25.000 dolarjev.
PRIHODNJIČ: OD SESTAVKA DO
ROMANA — PARIZ — JOSEPHINE
IN KONJSKE DIRKE.    >
Martine Carol, francoska seks-bomba iz časov pred BB, je bila za He-
mingwaya vedno ena izmed največjih znamenitosti Pariza
Zakrinkana vojna
VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE
(22)
Že nekaj dni po obvestilu, ki ga je prejel
Podpolkovnik o »strokovnih izpitih« iz vohun-
stva, so prišli v njegovo pisarno trije mladeniči.
so Zdravi in krepki, življenjska polnost jim
ie izžarevala z obraza in iz oči je bilo videti
sijaj bistrosti. Ko si jih je podpolkovnik ogle-
ial, je ogovoril njihovega spremljevalca, ki se
ie samozadovoljno smehljal v prepričanju, da
So mladeniči pripravljeni kakor še nihče doslej.
»Kdaj odhajajo?« je vprašal podpolkovnik.
»Pojutrišnjem.«
»V teh oblačilih, ki jih nosijo zdaj?«
»Da.«
Podpolkovnik si je začel spet ogledovati mia-
^miče. Bili so v dostojnih, vendar /nevsiljivih
oblekah, ki niso bile niti nove niti še ne obrab-
^ienc. Na videz so bili zares takšni kakor trije
^ladi belgijski poslovni ljudje, kar bi naj tudi
°г/г". Podpolkovnik je'stopil k najbližjemu, mu
^^gel z roko pod suknjič in izvlekel kravato ter
ogledal njen spodnji rob na zadnji strani. Na-
^e/ je na kravati prišit napis: »Selfridges, Ox-
lord Street, London, W. 1«.
»Odpeljite jih,« je dejal poparjenemu
opremljevalcu in mu pomolil pod nos rob kra-
^^te. »Po tem tu mi sptbli ni potrebno ničesar
vprašati!«
. Podpolkovnik je sedel v naslonjač^ si prižgal
^^^areto in se globoko zamislil, če dopuščajo
^ko otročje napake, potem ni nič čudnega, da
^ak dan takorekoč po nepotrebnem umirajo
^y-ravi in bistri mladeniči. Nikakor ni mogel ra-
<J^meti, da v vohunskih šolah vlagajo toliko pri-
zadevnosti za fizično in psihično pripravljenost
vohunov, a pri tem zanemarijo osnovne elemen-
te varnosti.
čez nekaj dni so podpolkovniku sporočili,
da mora preskusiti še nekega mladeniča, ki se
bo v kratkem spustil s padalom v zasedeno Bel-
gijo. Podpolkovnik je takoj ugotovil, da so uči-
telji hitro sprejeli nauk iz prvega preskusa, kajti
na novem »preskusnem kuncu« ni bilo niti an-
gleškega blaga", ki bi ga moglo izdati.
Novemu kandidatu je dejal, naj mu pove
svojo »dokazilno pričo«, ki bi jo morda moral
povedati gestapu, če bi ga prijeli in terjali, da
pojasni, zakaj je na potovanju in zakaj so ga na-
šli prav tam in ne kje drugje. Pripovedoval je:
ko so Nemci zasedli Belgijo, je pobegnil v južno
Francijo. Po prihodu v Nizzo se je zaposlil v
nekem velikem gojišču okrasnega cvetja, kjer
je delal osem mesecev. A ko je zvedel, da so
razmere v Belgiji boljše, kakor je bil mislil, se
je odločil za vrnitev v Bruxelles.
»Kaj pa ste delali v tistem gojišču cvetja?«
ga je vprašal podpolkovnik v flamskem jeziku.
»Obdeloval sem zemljo.«
»Pokažite mi roke!« Dvignil je roke podpol-
kovniku pred pči. Vršički prstov so bili mehki,
na dlaneh ni bilo niti sledu, svežih ali celo za-
starelih žuljev, nohte je imel negovane in niti
en sam ni bil počen. Kje na svetu bi našli člo-
veka, ki je delal polnih osem mesecev v gojišču
cvetja, a da bi imel še vedno roke kakor kakšen
uradnik? Podpolkovnik je globoko vzdihnil in
tako izrazil, ves svoj obup in sožalje. »Dobro,«
je kljub temu nadaljeval. »Povejte mi nekaj be-
sed o tem gojišču cvetja. Kakšno cvetje ste tam
gojili?«
»Ja... vrtnice in ... kandidat se je zami-
slil, »... in, ja, nagelje.« Po teh besedah je
umolknil, kakor da bi bilo to edino cvetje, ki bi
ga kdajkoli videli na zemlji.
»Kaj pa fuksije?« ga je skušal spomniti pod-
polkovnik.
»Ne, fukcij nismo gojili,« je naglo odgovoril.
»Ste morda gojili tudi pelargonije?«
»Da, te pa smo!«
»Torej, gojili ste pelargonije? In to ob obali
Sredozemlja? Dragi moj, vsakdo bi pričakoval,
da ste pravi strokovnjak za cvetje, saj ste sami
dejali, da ste delali polnih osem mesecev v go-
jišču okrasnega cvetja, čisto resno vas vprašam,
če imate sploh kaj pojma o cvetju? Vrnite se k
svojim učiteljem in jim povejte, da čisto po ne-
potrebnem zapravljate čas in da boste — če
greste v Belgijo — povsem po nepotrebnem iz-
postavili svoje življenje!«
Podpolkovnik je uvidel, da bo moral bolj
odločno pomagati učiteljem v Šoli za tajne agen-
te. Razložil jim je uporabo »zgodbe v zgodbi«.
Ljudje smo pač takšni, da dosti rajši verjame-
mo pripovedi, ki je za pripovedovalca neugod-
na, kakor pa zgodTfi, ki se v njej nekdo hvali
in postavlja. Za gestapovce je bil podpolkovnik
toliko bolj prepričan, da bodo zaradi svoje nag-
njenosti k slabemu dosti prej verjeli nekomu,
ki bi jim v »skrajni sili« priznal svojo zgodbo,
s katero bi se kakorkoli kompromitiral.
Zgodba mladeniča, ki je trdil, da je polnih
osem mesecev gojil cvetje, je bila očitno nespre-
jemljiva in bilo je jasno, da bi jo spregledal še
tako nespreten gestapovski zasliševalec. Za tak
primer je bilo potrebno mladeniču priskrbeti
»zgodbo v zgodbi«. Ko bi ga gestapovci že čisto
štrli, mu dokazali, da je njegova pripoved lažna
in ga dotlej že tudi pošteno premikastili, tedaj
bi si morati mladenič izbrati pravšen trenutek
z.a živčni zlom in zatuliti: y>Prenehajte, za boga,
če morete in povem vam čisto resnico. Saj ni
več mogoče zdržati! Nikdar v življenju nisem
bil osem mesecev v Nizzi in nikoli nisem delal
v kakšnem gojišču okrasnega cvetja!«
Pevci laške občine gostujejo
Na poti k uspehu
s tem, ko so v Laškem usposobili
dom »Dušana Poženela«, so se iz-
polnili tudi pogoji za oživitev kul-
turne dejavnosti v tem zdravili-
škem kraju. Toda — sodeč po obi-
sku na različnih prireditvah se ob-
činstvo bolj navdušuje za nastope
instrumentalnih ansamblov, kot pa
za gostovanja dramskih skupin.
RazA^eseljiv pa je bil obisk na pev-
skem koncertu domačega pevskega
zbora, ki je za izvajanje pesmi pod
vodstvom Julija Gorica prejel buren
aplavz. Omenjeni pevski zbor je
pred tem nastopil tudi v nabito pol-
ni dvorani v Rogatcu, kjer so ga
prebivalci sprejeli tako priisrčno
kot malokateri ansambel. Moški
pevski zbor deluje izven prosvetne-
ga društva in je torej samostojen
kulturni ansambe'1. V njem pa ne
pojejo samo pevci iz Laškega, tem-
več tudi iz Rečice, Hude jame, Vr-
ha in drugod. In čeprav je v zad-
njih letih pevska kultura doživlja-
la v Laškem svojo malo krizo, bo
moški pevski zbor kot kaže, zanes-
ljiv naslednik tistih, ki so pred
pred leti dobivali za svoje kvalitet-
no delo številne diplome in prizna-
nja.
T. K.
SKOK ČEZ 20 MOŽ
SAMI PROSTO-
VOLJCI: ANGLE-
ŠKI • VOJAKI
KRALJEVE MO-
TOCIKLISTICNE
ARTILERIJE IZ
WOOLNICHA. V
SVOJEGA ŠEFA
MAJORJA TOMA
GLEDHILLAIMA.
JO POPOLNO ZA-
UPANJE, KO JIH
PRESKAKUJE ,Z
MOTORJEM BSA
»A 50« PRI 80
KILOMETRIH
NA URO. DOSLEJ
SE JE PRIPETL
LA LE MANJŠA
NESREČA: DVAJ-
SETEGA JE LAŽ-
JE OPLAZILO
ZADNJE KOLO.
ŠVEDSKA SE JE ODLOČILA,
DA POKAŽE PARIŽANOM, DA
NI SAMO DEŽELA PARNIH KO-
PELI. TAKO JE POSLALA V
PARIZ 10 LEPIH DEKLET,
OBLEČENIH V MAŠNE PLA-
ŠČE, KATERIH »OP« MOTIVI
SO IZPOSOJENI PRI VIKING-
ŠKI FOLKLORI. »MODNA DE:
LEGACIJA« JE V TREH DNEH
PRIKAZALA 70 RAZLIČNIH MO-
DELOV NOVEGA MODNEGA
KRIKA. VSEH 70 VARIANT JE
OSTALO V PARIZU, KAJTI PA-
RIZ SE HITRO ODLOČI ZA
VSAKO NOVO MODNO NO-
VOST.
Vsa Itahja je završala, ko je »Komar« — glasilo gimnazijske mladine z zavoda Pa-
cnoiJ r  i""u~ s. sestavkom »Kaj mislijo daiies mlada dekleta« o devištvu,
spolnosti, ljubezni m zakonu. Mnenja so se razdelila v dva tabora: eni so odločno
zatrjevali, da je to napad na italijansko moralo, drugi pa, da se je vendarle zlo-
^ »i.l^"*' zunanje obhcje svetohlinstv^ Zadeva se je končala pred sodiščem, ko
iZitrt^^^^^u''^^^''^^ '^l'?'"?'* lîjegova sodelavca Marca Sassana in Claudio
пгЛГк^ obsodil, »razširjanja nedostojne literature«. Preiskovalni sodnik je med
preiskavo celo zahteval, da bi se morala Claudia razgaliti, kar je odklonila m ljud-
je so JO podprh Državni tožilec dr. Oscar Lanzi pa je pogorel, četudi je enkrat
protestno zapustil dvorano. Sodišče je mlade urednike oprostilo in odmevi so že
ocitni: pripravljajo že film o aferi, o Claudiji, junakinji zadeve, pa celo že pesnijo
POLEG ŠTEVILNIH MODNIH MUH IN NOROSTI SE PO SVETU
UVELJAVLJAJO TUDI KRATKA KRILA. MODNI KREATORJI ALI
DIKTATORJI PAČ MENIJO, ZAKAJ NE BI ŽENSKE SMELE KA-
ZATI TO, KAR JIM JE DALA NARAVA?! ČE SO NEKOČ NOSILE
KRILA SKORAJ DO TAL, ZAKAJ, JIH NE BI ZDAJ DVIGNILI KVIŠ-
KU — V DRUGO SKRAJNOST? TAKO STA MISLILI TUDI BRA-
NJE VKI, KO STA NA ULICI (V PARIZU) ZAGLEDALI MLAJŠO
VRSTNICO. NJUN NASMEŠEK JE PRAVZAPRAV NAJBOLJŠI KO-
MENTAR K PODOBNIM »POJAVOM« NEŽNEGA .SPOLA.
ANEKDOTI
Maršal Bassompiere, francoski
poslanec na španskem dvoru, je po-
ročal Henriku IV. o svojem priho-
hodu v Madrid in mu med drugim
dejal:
»Jahal sem na najmanjši muli na
svetu.«
»No, to je moral biti izreden pri-
zor: velik osel na najmanjši muli«,
pravi kralj zlobno.
»Bil sem samo predstavnik vaše-
ga veličanstva«, odgovori diplomat
skromno.
-i
Ko je Henrik IV. obiskal pariško
jetnišnico, se je z jetniki pogovar-
jal o vzrokih in okoliščinah, ki so
jih privedie v ječo. Vsi jetniki so
sveto zatrjevali, da so nedolžni, le
en sam je priznal svoje prestopke
in izjavil, da se mu zdi kazen pra-
vična. Tedaj je kralj vzkliknil:
»Snemite mu okove in naženite
ga ven! Saj mi bo okužil vse ne-
dolžne ovčice, ki so jih zaprli z
njim!« ^
Mala križanka
VODORAVNO: 1. norec, tepec, 6.
kraj v Vzhodni Črni gori, 8. prižig
vžigaliie kapice, 9. kazalni zaimek,
10. francoski departma, 11. svinčni-
ca, grezilo, 12. dva različna soglasni-
ka, 13. posrednik (predvsem v teh-
niki), 14. poosebljeno grško podzem-
lje, 16. del obleke.
NAPIČNO: 1. moško ime, 2. bol-
garsko moško ime, 3. ime prejšnje-
ga predsednika OZN (Hammarsk-
jölda), 4. začetnici imena in priim-
ka velikega srbskega pesnika, 5. lov
na kite, 6. mestna četrt, 7. beležka,
8. daljša obdobja, 13. potočna žival,
15. medmet.
Z. K.
PO IVANU BRATKU
IZ »SPOMINOV NA
PARTIZANSKA LETA<^
58. Na izbiro so imeli dvoje. Ali zbežijo pred-
časno v noči od nedelje na ponedeljek, ali pa
kopljejo naprej in počakajo prvo temno, vihar-
no noč. Boris je vztrajal pri prvi odločitvi: »če-
prav nimamo orožja, imamo vendar precej pred-
nosti: sovražnik se ne bo takoj znašel. Poleg
tega bi vsako odlašanje škodovalo.
59. Viharno noč pa lahko čakamo še ves me-
sec« Noč od 30. na 31. avgust je bila kakor na-
lašč tiha in jasna. Prva topla furlanska noč. No-
ben šum ni motil speče pokrajine. Begimci pa
so si takao zelo želeli vetra in oblakov.
60. Pod noč so tovariši, ki so ostali v tabo-
rišču, inscenirali nekakšno zabavo v bližini stra-
žarskega stolpa, ki je bil najbližji rovu, da bi
pritegnili nase stražarjevo pozornost. Vendar so
jih stražarji odpodili nazaj v barake, še preden
je bil rov prebit.
CE1|SI!I TEDNIil
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gledališka ulica, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — URE JUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Draso Hribar. — Časopis je ustanovil
okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot<t, »Na delo«. »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj-
ski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za infor-
mativno službo Celje. TISK IN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — Cena: posamezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.000). — TEKOCl
RAČUN: ."507-3-227.