MHOHSKI DMEYMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
itto VI - Štev 01	PoStnina	plačana	v	gotovini
Zahtevamo, da civilna policija preneha s favoriziranjem kominfor-mistov pri izdajanju dovoljenj za javne prireditve na škodo resnično demokratičnih organizacij!
qi /l/"70\	roainina piacaria v goio\
Ol \\.Li/A)	Spedizione in abbon. post. I.
sr.
TRST četrtek 20. aprila 1950
Cena 15 lir
llolivni izidi upravnih volitev v Istrskem okrožju
za posamezna volišča krajevnih in mestnih ljudskih odborov
niQ ^ušnjim dnem, začenja-tOK C.J* ;avo wlivnih rezulta-UuiT^h volitev v okrajna » ;./a °dbora Istrskega okrož-!j	v	nedeljo 16. t. m.
to *-° posamezno volišče 'eita , je’Jne!W ali rnest-Wfyva -i ,n<l odbcra posebej. tun j .tifca je označena z včuje število votivnih encc.i;. vFisanih v vo-\s0!!nenik'-h. druga številka, . J}a ,z eglas. od vp», po-Stevil0 volivcev, ki so gla-ln ki so vpisani v vo-. imenikih. Tretja jjtevil-™?acena z Kgias. pot.», Ve število volivcev, ki so kcinT s Potrdilom. Četrta »Atoa' ki je označena s totom-iii oznaČuje število vseh iK.li- VgHVvičencev, ki so 0OiofJ'- Peta številka, ki je % *š,a ?. <ineu-». označuje šte-ih i?J“veljavnih glasovnic. Se-fc nill’ ki je označena z ‘i sn š.,.acuie število volivcev. 'klijan	z<t Slovansko-
v sko ljudsko fronto. Sed-
ma številka, ki je označena s «soc.», in osma. ki je označena s «k.s.)>, pa označuje število volivcev, ki so glasovali za Socialistično stranko STO-ja, oziroma za Krščansko socialno skupino. Pri tistih voliščih, kjer oznaki «soc.» in «k.s.» manjkata, pomeni„ da ni bila postavljena kandidatna lista teh dveh stranic.
ANKARAN
1. volišče; vp. 162, glas, vp. 154. glas. pet. 5, skupaj 159. nev. 13. LF 146.
2. volišče: vp. 158. glas. vp. 149, glas. pot. 8, skupaj 157’ nev. 6, LF 151.
3. volišče: vp. 87, glas. vp. 84, glas. pot. 4 skupaj 88. neč- 5’ LF 83.
Skupaj v Ankaranu; vp. 407, glas. vp. 387, glas. pot. 17, skupaj 404, nev. 24 ali 5,94 odst., LF 380 ali 94.06 odst.
BERTOKI
1. volišče; vp. 340. glas. vp. 309, glas. pot, 0, skupaj 309, nev. 5, LF 304.	>
Gostoljubnost
3e bil v juaoslo-r 1	STQ-ja prvi občni
i ^mriev- Prišli so iz Tike	JCL' Europe in Ame-
Hlijjj,. ^°besedno preplavili
iemobL^e7^e> le proti-\ ■> cni tisk razglasil ta I odi i?0d°vinski dan, ko se it	ni( manj kot uso-
.lJe ter ni zaradi tega klij ineaa, če je želel svet lretiuti^Cen 0 teh <iUSodni^y>
^'nošnja uprava je vsem %i1X>roievalvem na široko ki,,? saoja vrata, saj ni ime-H,1 jesar prikrivati. Nasprot-Sllo sf ie bilo tako jasno in °r na dlani. Naj le t. J? inozemski opazovalci, 0 tukajšnje bratstvo in w. t ravnost med tremi na-vidijo voljo ljudstva popačenost njegovih ču-;.p-i leže vse drugje, kot je do nesmiselnosti tj! ‘til že toliko tednov so-to tisfc bruhajoč v svet t,^e Strahu in groze, ki so t| . $a,n napovedovali n mir-jU0qsIovanski coni STO-ja %Tllani kot pokolj prebival-
t>rif>ajlj^eS,na teh ljutii, ki so »lijiiil l “ volivng cono, ni tprailn 7*50, kot je mislila <dpn ■ k\iim je ri_ _
W njih0Uo0^ ^ata in jim šla mi—	1 delu vsestransko
ki jim je na široko
„	!fat“in iim *l°
'a rok0	dehi vsestransko
Kendari' !lCeT' ne prepričana, *rtbližn n PaiDč, da bodo vsaj
> zvevfPriSlranski in vsai
^lŽr>r\o+j	svoji časnikarski
to
rtj bilo
Kenjl ■ s° z od sovraštva !' ifcu ra::b z ono mržnjo - !e in ,1 S° J0 ncgovali že
6	in	ki so ji se-
ti da J?1 duška. Nfso pri-
7 bodo , ,/*0 svoji jaunosti, 7 tat0 Jdeli in slišali, mar-» ’ da * ^lžcjo in obreku-
KCtiBo sestavijo spomenik ob lijo Jn P°dle pesmi, ki jih
ogabno neslanostjo
Mgs° vuQanili», da je pri-v'io l.j'° bi niogli Jugo-
XuTm so
!*eh S° vse>l vogalih in Vrostnrih
i(
b J,Bisn, ',°St0rih' Mikali so Aftoh . Stikali nos tudi mVe Jxrite kotičke tn vse
4,Sale \nllihuntS0 praU
K e fia	iskah	senzacije.
A kot\l0VO Žalost ni bilo, J darjj 'sti sin (le svojih j 1 stoirj-. ° 50 morali izpol-° S!,0,ifl časopisov z
Si 0 koLtlaPisanimi 1*7*1 ron,	onim krimi-
oh fcalerih tu *toio k°r lasje od gro-
V 0Msol) .°”ci- Saj ni sn-d; Tn 1 dopisnik uGior-
ča»e* « Pred’ V5’ na	k°t sRko Ke-
V kor«), ^“tCri skoraj rnt
V ijudi, ;*^e po tleh ustre-tab-inn Sp 2a vogali po-
1*7 kam banditi s pi-tJiktj ® r°kah,
iHtJinii 7 prikajajo z ne-Via ti Tfni "e morcj0 %/asPro\nii °d v(‘l'kodui-0 i, 0,1 ohu,. . neke0a po* *0n.<BbsIolv a,’ ^ivdska oblast
SS 2Ski C°«i ^ j®
k-n *o t SW>K) gostoljubnost,
«e L Ali .!l0stolidbnost zlora-
ve <>i ?i„ie polam čuditi,
V	ki	3«	sPo-
0 ni °nih li« Uf)i predstav-7reu ,‘ajt)07’ prinašajo ^ .7* kri i .strupene lazi, \tl°dobno ‘	‘ jih opozorilo
t nn^lo trV Tesnico!jub-«o s‘rjmii Prijemi. To-je 2b"1 bodilo, mar-
4i !a nu,ožic“!®
St toodij* mner>3c- in <’e
ieten0>doJ r10 Pačin, ki se
i ?7a’lc3e bil šen,1 Pra,: pri-I ^ ni' ®“j ime ■	d”°	»reti*«
Sfcjih(5h tni0 ko5° in Jltli	ni 7 Pisanju tudi
Uefe	čn0 nie izučila-
Sm est<in0 Jfainijiuo, če 'A^nje 7,7°° in sra-\N» p^1 *»"*fceoa ti-°žia t }]Udstru Mr-Ja *ako razpolože-
nje, da vidi svojega sovražnika v vsakomur, ki pride iz Trsta, kar je dovedlo do neljubega zaključka, da so jih res vse zmetali v isti koš. Tako so našli aincidenH le oni, ki so ga ves dan iskali, da ga bodo napihnili s svojo nedosegljivo spretnostjo in potem glodali neprestano kot suho kost, ko gnjati že nikjer ni. Potem ko so 10 ur neprestano tekali od enega konca do drugega. ko so sledili korak za korakom razvoju volitev, so ugotovili, da jim ni bilo mogoče v redu opraviti svojega novinarskega posla ter razžaljeni z dostojanstvenimi gestami odšli, pri čemer niso pozabili vložiti najbolj slovesen protest, ki mora priti najmanj do Org. ZN, saj je ljudstvo s tem. da jim je povedalo, kar o njih misli, po njihovem mnenju, kršilo osnovne človečanske pravice.
Cim so odšli, si je ljudstvo oddahnilo. Saj ni bilo več ogleduhov s pretečimi obrazi, ki so oprezovali v Bujah, Izoli in Piranu za ljudmi ter jih opozarjali, da pomeni iti na volišče izdajstvo Italije. Na razpolago so dokazi, da so ti ljudje grozili volivcem, da jih. imajo vse naslikane ter da bodo slike povečali in jih nato ■azstavili v Trstu, tam, kjer pristaja parnik, ki prihaja iz Kopra. V pričakovanju teh slaščic, se že sedaj zbira tnm drhal ob uri prihoda parnikov in terorizira, napada in hoče pretepati ljudi, ki jim po obrazu niso pogodu. Cim so izginile te žalostne postave s svojimi /otogivfskimi skrinjami i„ izzivalnimi pogledi noseč s seboj blagoslov one Italije, ki nima tod niČ več iskati, s0 se tudi poslednji omahljivci napotili na volišče.
Danes vsa ta druščina zaman loči potoke krokodilovih solz, ki gotovo nikogar več ne ganejo. Zaman rotijo in kličejo na pomoč nuiter Italijo, ki nima zdravil niti za tvoje lastne bolezni, kaj šele Za tegobe tržaške iredente, ki J« danes tako razkrinkana, da se za U> tržaško predstavnico poraženega italijanskega imperializma nihče več ne zmeni Zaman so tudi očitjfi njihovim podpornikom, češ da so jih ir-dali in zatajili svoje slovesne obljube ob slovesni uri. Gin* te Žalostne zbirke je bolj medel kot glas vpijočega v puščavi.
Ljudstvo . jugoslovanske cone STO-ja je izreklo svojo sodbo in ta sodba je za njih porazna in definitivna. Izprcme-
niti je ne bo moglo več tudi nobeno blazno pisanje. Tudi tako ne, ki je mnogokrat podobno onemu, kakor ga pošiljajo ljudje iz 'umobolnice.
2. volišče: vp. 150, glas. vp. 133 glas. pot. 5, skupaj 138 nev. 14. LF 124.
3.	volišče:	vp.	134,	glas,	vp.
138. glas. pot. 1, skupaj 139, nev.	19. LF	120.
4.	volišče:	v p.	171.	glas.	vp.
146, glas. pot. 5, skupaj 151. nev. 11, LF 140.
Skupaj v Bertokih: vp. 817, glas. vip. 726. glas. pot il. skupaj 737 ali 95,28 odst., nev. 49 ali 6,65 odst.. LF 688 ali 93,35 ock».
BORŠT
1. volišče: vp. 244. glas. vp. 215, glas. pot. 0, sikupaj 215, nev. 13, LF 202.
2.	volišče:	vp.	103,	glas.	vp.
94. skupaj 94. nev. 1, LF 93.
3. volišče; vp. 1034. glas. vp. 125. skupaj 125, ney. 7, LF 118.
4.	volišče:	vp.	139, glas,	vp
90, glas. pot.	3 skupai 93, nev.
5. LF 88.
Skupaj v Borštu: vp. 620, glas. vp. 524, glas. pot. 3, skupaj 527 ali 91,13 odst. nev. 26 ali 4,93 odst., LF 501 ali 95,07 odst.
CEZARJI-POBEGI
1.	volišče:	vp.	188, glas.	vp.
172	slkuoaj	172	nev. 11.	LF
iei;
2. volišče: vp. 355. glas. vp. 322, glas. pot. 8 skupaj 330, nev. 14. LF 316.
Skupaj: vp. 543. glas. vp, 494, glas. pot. 8, skupaj 502. nev. 25 ali 4,98 cdlst., LF 477 ali 95,02 odst.
DEKANI
1. volišče: vp. 138. glas. vp. 131 skupaj 131, nev. 11. LF 120.
2. volišče: vp. 308, glas. vp, 288, skupaj 288. nev. 9. LF 279.
3. volišče: vp. 185. glas. vp. 162, glas. pot. 4, skupaj 166, nev. 11. LB' 155
'Skupaj: vp. 631. glas. vp. 581. glas. pot. 4, skupaj 585. nev. 31 ali 5,30 odst., LF 554 ali 94.70 odst.
IZOLA
1. volišče; vp. 96, glas. vp. 73. glas. pot. 7, sk. 80 nev 8, LF 72.
2. volišče: vp. 224, glas. vp. 213 gls.s pot 9 sk. 222. nev. 97. LF 195.
3. volišče: yp- 221, glas. vp, 181, glas. pot. 6, ak. 187. nev.
31 LF 166.
4. volišče; . vp. 126, glas. vp. 82, glas. pot. 18 sk. 100, nev. 25. LF 52, k.s. 23.
0. volišče: vp. 259, glas. vp. 195 glas pot. 29. sk. 224. nev.
32 LF 179, k.s. 13.
0. volišče: vp. 234, glas. vp. 196, glas. pot. 9, sk. 205. nev. 85. LF 170.
1. volišče: vp. 265, glas. vp. 177 glas. pet 40 sk. 217. nev. 42. LF 175.
ii. volišče vp. 281, glas. vp. 188, glas. pot. 19, sk. 207 nev.
17, LF 180.
'J. volišče: vp. 340, glas. vp. 7,76, glas. pot. 13, sk. 289, nev. 31. LF 258.
10. volišče: vp. 258, glas. vp. 168, glas. pot. 61 sk 229 nev. 22 LF 207.
11. volišče: vp. 149, glas. vp. 116, glas. pot. 18 sik. 134. nev.
18. LF 113.
12. volišče; vp. 185, glos. vp. 110, glas pert. 27 dk. 137 nev. 17. LF 120.
13. volišče; vp. 155, glas. vp. 92 glas not 11 sk. 103. nev. 24-. LF 19.
13a volišče: vp. 0, glas. vp. 0, glas. pot. 25, sk. 25 nev. 3, LF 22.
14. volišče; vg. 240, glas. Vp. 196, glas. pat 23 sk. 219. nev. 23. LF 196.
15. volišče; vp. 346, glas. vp. 314, glas. pot 15. sk. 329,, nev 28. LF 301.
16. volišče: vn. 154, glas. vp.
122, glas. pot. 9 sk. 131, nev. 22 LF 109.
17. volišče: vp. 157, glas. vp.
123, glas. pot 9 sk. 132, nev. 11. LF 121. ' '
18. volišče; yp. 83, glas. VP-72. glas. pot 8 sk 80, nev-15. LF 65.	'	'
19. 'volišče: vp. 205, glas. vp. 151. glas. pot 35 sk. 188 nev. 27, LF 159.
20. volišče: vp. 75, glas. vp. 46, glas. pot. 5 sik' 51. nev. 2 LF 49.
21. volišče: vp. 127, glas. vp. 77, glas. pot. 5, sk. 82 nev. 14. LF 68.
22. Volišče: vp. 137, glas. vp.
115. glas. pot. 10 sk. 125 nev. 0. LF 125.
23. volišče: vp. 141 glas vp, 95, glas. pot. 6, sk. 101 nev. 12. LF 89,
24. volišče: vp. 167, glas vn 8, LF 152.
25. volišče: vp. 175, glas. vp. 147. glas. pot. 7, sk. 154 'nev. 14 LF 140.
26. volišče; \p. 159. glas. vp.
116, glas. pot. 20, sk. 136 nev. 4. LF 132.
Skupaj: yp. 4933. glas. vp. 3787. glas. pot. 458. sk. 4245 ali 78,03 odst., nev. 512 ali 12,06 odst., LF 3697 ali 87,09 odst., k. s. 36 ali 0,84 odst.
(Nadaljevanje sledi)
ČVRSTA	POVEZAVA	KOMINFOR
Policija prepovedala tabor SIAU
Namesto tega pa je izdala dovoljenje kominformistom, postopajoč na isti način kot lani
V zadnjih dneh smo v našem | tekme, med njimi tudi medna-
dnevniku skoro vsak dan obveščali naše čitatelje, da sc bo v nedeljo 23. t. m. vršil tabor SIAU na Opčinah, na katerem bo ljudstvo pijoslavilo. S. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda (27. april 1S41) in dan vstaje delovnega ljudstva Severne Italije (25. april 1945). Ze pretekli teden je SLOV ANSKO-ITALI-JANSKA ANTIFAŠISTIČNA MEJA vložila predpisano prošnjo na krajevne poveljstvo civilne policije na Opčinah da bi izdala, dovoljenje za organizacijo tabora na športnem igrišču na Opčinah. Tabor SIAU naj bi se vršil popoldne, dopoldne pa je ZVEZA DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO nameravala prirediti športne
Komentar Tanjuga o nedeljskih volitvah v Istrskem okrožju
Zmaga ljudstva nad ostanki fevdalno^klerikalne reakcije
in nad agenturami italijanskih in tržaških šovinistov ter nad neprikritimi aspiracijami za polastitev jugoslovanskega ozemlja
BEOGRAD. 19. (Tanjug) — Zunanjepolitični komentator
Tanjuga Ninoslav Opačič piše glede volitev1 v jugoslovanski coni 'Tržaškega ozemlja-. Z veliko zmago Slovansko-italijan-ske ljudske fronte na volitvah za orgape ljudske oblasti je ljudstvo jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja — kljub ostri kampanji pritiska in groženj, ki so prihajale iz Italije in Trsta — na demokratičen način mirno in dostojanstveno izreklo svojo besedo. Ta beseda pomeni zmago ljudstva nad ostanki fevdalno-klerikalne reakcije in nad agenturami italijanskih in tržaških šovinistov ter nad nosilci iredemtilatičlne kampanje, ki se je v Italiji razplamtela z neprikritimi aspiracijami za polastitev jugoslovanskega o-zemlja in aa postavitev jugoslovanskega obmejnega prebivalstva pod italijansko oblast.
Nedeljske volitve so potrdile
Spor med SZ in ZDA
zaradi letala ,.Privateer"
Vlada Sovjetske zveze ne sprejme ameriške verzije o incidentu
MOSKVA, 19. — Tednik «No-voje vremja« komentira danes letalski incident nad Libuvo. V tej zvezi piše tednik, da ameriška provokacija nad severnim Baltikom dokazuje, da Wa_ shington nadaljuje s pustolovsko ih provokacijsko politiko. List primerja ameriške imperialiste z nacisti in japonskimi fašisti- Tednik napada dalje ZDA, da so prav ob tem incidentu še povečale protisovjetsko kampanjo, ter opozarja, da so ameriške oblasti skušale sicer zanikati, da bi letalo letelo nad sovjetsko cono nad Baltikom, hkrati pa so osredotočili vsa reševalna dela prav v bližini sovjetskih voda.
Med tujimi opazovalci v Moskvi prevladuje mišljenje, da bo ameriški odgovor na sovjetsko noto, ki jo je včeraj izročil ameriški poslanik v Moskvi Alan Kirk, imel posledice. Opa. zovalci v sovjetski prestolnici se boje, da bi ameriško zadržanje povzročilo veliko napetost, sovjetsko ameriških odnosov. Sovjetska vlada ne more namreč sprejeli ameriške verzije o incidentih. Prav tako se tudi sovjetsko javno mnenje ne more strinjati z vedenjem posadke izginulega ameriškega letala, ki je preletelo sovjetski zračni prostor in začelo streljati na sovjetske lovce. Pod takimi pogoji je jasno, da bo-
ne zahteve. Ce bi že kdo moral zahtevati pojasnila, to bi bila Sovjetska zveza in ne ZDA. Predvidevajo, da bo sovjetski odgovor na ameriško noto še ostrejši kot prva protestna nota.
«Novoje vremjau piše tudi o ameriški okupaciji letališča Kastrup in pravi, da je t0 prav za prav vojaška okupacija neodvisne in suverene države. Danska pa je s tem pokazala, kako daleč je že mar-šalizirana- Kar se tiče kršitve švedskega zračnega prostora s strani ameriških letal, pa piše «Novoje vremjau da je bila švedska protestna nota bolj apologija kršitve, kot pa protest.
V VVashingtonu seveda pravijo, da je položaj vsled incidenta z ameriškim letalom postal zelo resen. Odgovornost zg to pa kajpada zvrpčajo na SZ, na katero.naj bi padla odgovornost tudi za morebitne posledice. Vsa ta namigovanja na resnost položaja pa imajo svoj prikrit namen. Vojnohuj-skaškim krogom v ZDA bo namreč to služilo za novo povišanje vojaških kreditov predvsem za letalstvo. Poostril bi se položaj seveda tudi na diplomatskem področju, kar bi morda imelo za posledico tudi pripravo za ponovno uvedbo
vse ono, kar je istrsko ljudstvo za ceno veliikih žrtev in naporov ter skupno z. narodi Jugoslavije izvojevalo v zadnjem desetletju. Ko je glasovalo za Slovansko italijansko ljudsko fronto, ge je ljudstvo jugoslovanske cone izreklo za utrditev in poglobitev svoje ljudske oblasti, ki je odpravila stoletno politično brezpravnost in vse oblike fevdalnega režima ter ljudstvu omogočila, da samo opravlja s svojim domom v pogojih svobodnega in vsestranskega političnega, kulturnega in socialnega razvoja.
V pogojih obstoja te oblasti ter z nesebično pomočjo narodov im vlade Jugoslavije je ljudstvo jugoslovanske cone likvidiralo težko, zapuščino Pre' teklosti in italijanske vladavine ter položilo temelje narodne enakopravnosti in bratskega vzajemnega življenja vseh treh narodnosti, s sproščeno energijo delovnega ljudstva so se izvršila velika de'la pri obnovi in izgradnji. Zemlja je prišla v ro|ke tistih, ki jo obdelujejo, dvignila se je kulturna in gospodarska ra-ven.. Ljudstvo je v o-krajne ljudske odbore izbralo svoje prave predstavnike, ki bodo delali v skladu z njegovimi željami in potrebami. Glasujoč za program Ljudske fronte — program krepitve In poglobitve ljudske demokracije in Izgradnje socializma — je ljudstvo jugorlo vanskp cone jasno pokazalo da je pripravljeno vložiti največje napore za vsestransko gospodarsko izgradnjo svojega kraja
Italijanska šovinistična reakcija in njeni agenti iz krščan-sko-socialne skupine, ki so z one strani demarkacijske črte dobili nalogo, naj rovarijo pro-tu ustvarjenemu redu v jugoslovanski coni, so polagali vse upe v italijansko manjšino, ki živi v narodno mešanih obalnih mestih. Nad Italijani so izvajali vse vrste pritiska in u-strahovanja. zato oa bi jih odvrnili od udeležbe na volitvah. Toda stvarnost je tudi tu izjalovila njihove upe. Italijani so v ogromni večini glasovali za ljudsko oblast, ki jo smatrajo tu svojo, ker jim je nudila take pogoje življenja in razvoja, kakršnih italijanski narod ni nikoli užival in jih tudi ne uživa V svoji rodni domovini. Volivni rezultati so pokazali, da so pripadniki italijanske manjšine nerazra-.ižljivo pove zani z novim redom v jugoslovanski coni, da so — čuteč blagodat tega reda — čvrsto povezali svojo Usodo Z usode Istrskega in jugoslovanskega ljudstva.
Ljudstvo jugoslovanske con* je na volitvah odobrilo vso ukrepe, ki so jih ljudske oblu sti — ob aktivni pomoč; Jugoslavije — uvedle v jugoslo vanski coni in ki So kljub eno
usmerjenih na popolno izolaci jo in gospodarski bojkot jugo slovanske cone. omogočile, da se uspešno odvrnejo porazne posledice samovoljne politike italijanske vlade in okupacijskih sil v Trstu ter da se izgradijo tejnelji za polni gospodarski razvoj tega kraja na čvrsti oslonitvi na JugoElavijo.
SZ
im
Jeruzalema
LAKE SUCCESS, 19. — Sovjetska zveza je danes sporočila, da je spremenile svoje prejšnje stališče in ne bo podprla resolucije glavne skupščine OZN o internacionalizaciji Jeruzalema. Sovjetska delegacija je pojasnila, da je sprejela ta sklePi ker se je jasno pokazalo, da resolucija glavne
skupščine ni zadovoljila ne arabskega ne židovskega življa v Jeruzalemu, niti ne v vsej Ralestini.
Tožilčev govor
na Grazianijevem procesu
RIM, 19. — Na Grazianijevem procesu je začel govoriti tožilec general Galasso. V svojem govoru je poudaril med drugim, da je Grazianija zapeljala čezmerna častihlepnost in želja po oblasti. Mržnja do B.a-doglia pa je Grazianija približala fašizmu. Dalje je general Galassi poudaril, da se je Gra-zipni dal Mussoliniju na razpolago, da bi ga uporabi) kot načelnika glavnega slana oboroženih sil. Tožilec bo svoj govor nadaljeval jutri.
rodno kolesarsko dirko, ki naj bi se zaključila na Opčinah. Na sporedu je bil tudi kulturni program, ki naj bi zaključil prireditev. Tudi ZDTV je svo-ječasno vložila prošnjo za vse omenjene športne prireditve in pismeno dovoljenje je bilo že izdano ter se nahaja v rokah odbornikov ZDTV. SIAU pa je s svoje strani že poskrbela za nalepljenje lepakov a predpisanim dovoljenjem kompetentnih organov policije, k; so javljali dan, kraj in spored nedeljske prireditve na Opčinah. Vsa prireditev je torej imela za cilj krepitev slovansko-italijanske-ga bratstva, mednarodna kolesarska dirka pa naj bi še posebej poudarila bratstvo in e-notnost vseh tu živečih narodov. S strani policije niso organizatorji prejeli nobene o-pazke.
Tod’a.~
Toda včeraj zjutraj k poveljstvo policije na Opčinah nenadoma poklicalo organizatorja prireditve in mu na selo nedolžen način sporočilo, da policija dovoljenja za prireditev ne moje izdati iz enostavnega razloga, ker je dovoljenje, izdala kominformistom!
Kaj to pomenit
Ali obstaja med policijskimi organi in kominformisti nekakšen sporazum o sabotaži prireditev aemokrattenih organizacij? Vprašamo policijo «della Venezia Giulian, ali so organizacije in stranke v coni A Tržaškega ozemlja morda razdeljene na kaste, oi katerih imajo nekatere posebne privilegije? Ali smatra ta policija Slovan-sko-ita.lijansko antifašistično u-nijo za politično organizacijo, ki szxida v nižjo kategorijo kot
Ameriški Jugoslovan
zapustil 500,000 dolarjev
za .bolnišnico v Črni gori
BEOGRAD, 19. — Jugoslovanski izseljenec iz Crne gore Vasa Cukovič, ki je umrl v mestu Danver v državi Colo-rado v ZDA, je zapustil 500.000 dolarjev za obnovo in opremo centralne bolnišnice v Risnuv Črnogorskem primorju, ki je bila uničena in oplenjena med vojno.
Crippsov proračun nalaga težka davčna bremena revežem
Skoraj ves londonski tisk nepovoljno komentira novi vladni proračun - Stavka londonskih pristaniških delavcev
takimi PO^UJI JC J«*3UL», Alti	IF‘0'	vuimm	***	^ 1 Z3\J KljUU CUl
do odbili ameriško noto in nje-1 zračnega mostu nad Nemčijo, stranskim akcijam v coni A,
LONDON. 19. — Danes popoldne se je začela debata o proračunu, ki ga je predložil Staf-ford Cripps. Predvideva se. da o proračunu ne bodo v celoti glasoval; pred torkom. Se pred začetkom seje se je zbrala laburistična parlamentarna skupina laburistov, ki ji je Cripps obrazložil proračun ob navzočnosti Altleeja. Ker razpolaga laburistična vlada s pičlo večino. so se laburisti omejili na kritiko proračuna v ožjem krogu. V parlamentarnih krogih' menijo, da je veliko število predstavnikov levega krila stranke protestiralo proti nezadostnim koncesijam delavskemu razredu ter da so zahtevali pojasnila, kako misli Cripps v sedanjem položaju obdržati blokado mezd.
Danes popoldne je y parlamentu pi'Vi govoril konservativec Butler, ki je v velikih potezah objasnil tezo opozicije, ki meni, da izkazuje proračun nestalno ravnotežje, ki ne bo dovolilo, da se načnejo težko-če ki jih je ustvarilo razvrednotenje, ali pa težkoče, ki nastajajo zaradi ojačanja mednarodne konkurence, dočim so se državni izdatki zvišali. Dalje je Butler poudaril, da so koncesije glede davkov nezadostne, ter je obsodil zvišanje cene bencina ker da bi znalo to povzročiti zvišanje avtobusnih tarif,
ostro kritizira Crippsov proračun in pravi, da «kancler nima domišljije*. «Times» piše pod naslovom «Neplodni proračun« med drugim, da ni nobenega znaka, ali bo sedanja vladna politika v bodoče omogočila, da bi proračuni vsebovali kaka važna nakazila. «Ce pa se še vztraja na tej politiki, se bo videlo. da bo sčasoma prinesla s seboj elemente svojega uničenja. Iz proračuna se kaže bližnja nevarnost poloma sedanje finančne bilance#.
«Financial Times« piše. da je ta proračun najbolj zaskrbljujoč od vseh laburističnih povojnih proračunov. List pravi: «Ce se ne najde sredstvo za znižanje državnih izdatkov, bp edini način za olajšanje tega bremena stalno razvrednotenje valute*.
Proračun je popolnoma neprimeren za sedanji položaj1, piše «Daily Telegruph#. Umikati se pred nevarnostjo, ki nam preti, samo veča to nevatnost. «Daily Mail« pa pravi, da npro račun ne pušča več nobenega upanja na kak žarek v tej temni pokrajini«.
«Daily VVorker# poudarja, da gre proračun na roko bogatim in da nalaga težko breme davkov na ramena revežev. List protestira tudi proti vojaškim izdatkom, ki bi se lahko znižali za eno tretjino, če bi bili sa
Tudi današnji londonski tisk mo obrambnega značaja in če
ne bi imeli namena napadalne vojne pod ameriškim vodstvom.
Edini nevladni list, ki proračun hvali, je «Daily Express». «Daily Herald« pa zatrjuje, da je «proračun zelo previden in pravičen«.
V londonskem pristanišču je danes 7700 jrristaniških delavcev začelo stavko zaradi ukrepov, ki so jih sindikati podvze-li proti trem sindikalnim voditeljem. ki so vodili preteklo spomlad stavko pristaniških delavcev, ki je trajala 25 dni.
TUDI SOCIALISTI
smeli Leonoidove sutte
BRUSELJ. 19. — Čeprav ni še nobenih natančnejših pojasnil in bi tudi morda bilo prezgodaj delati zaključke, kaže, da so se liberalci in katoličani sporazumeli za pristanek na Leopoldove predloge. Prav tako baje že preučujejo zakon za začasni prenos kraljevske oblasti na princa Baldovi-na. kar sicer predvideva tudi u-stava «v izrednih okoliščinah«.
Spaak, voditelj belgijskih socialistov pa se danes v svojem glasilu «Le People« nekako zahvaljuje kraljevi poslanici, kar daje slutiti, da so tudi socialisti za kraljev predlog, oziroma manevriranje o nekakšnem prenosu o-blasti na princa Baldovina.
pa n. pr. kominformisti? To nam naj povejo, da se bodemo vedeli ravnatil
Ob tej priliki se spominjamo dveh podobnih primerov, ko je policija postopala v našo škodo in v prid kominformistom. To se je zgodilo glede istega datuma cb priliki zborovanja OSVOBODILNE FRONTE, ko je ista policija najprej izdala dovoljenje za zborovanje kakor, je to storila letos, nato pa nenadoma. prav tako kot letos, v zadnjem trenutku dovolila tudi kominformistično zborovanje. Spričo ozračja, ki je vladalo lani, lahko sumimo, da je nekdo upal, da bo na ta način lahko teroriziral naše ljudstvo. In res so takrat komihformistične škvadre, ki sc niso nič razlikovale od fašističnih, prišle izzivat in prejele, kar so iskale.
Drugi primer se je Zgodil tudi na Opčinah in sicer za ko-memoracijo našega narodnega heroja Pinka Tomažiča. Policijsko poveljstvo na Opčinah je tolika časa odlašalo z izdajo dovoljenja za komemoracijo, češ da je bila prošnja pomanjkljiva danes za to jutri pa zopet za drugo stvar, dokler, niso končno sporočili, Ca prošnje sploh ne morejo sprejeti, ker da so medtem sprejeli istovrstno prošnjo, ki so jim jo prinesli kominformisti. Isto ap-veljstvo torej ponavlja i e (asist o favoriziranje, kominformi-stov.
Vse to se. zdi neverjetno, toda na žalost je resnično! Ne vemo sicer, kam misli policija na ta način dospeli, lahko pa ugotovimo, da so postali kamin-formisti najboljši prijatelji s policijo in z vso reakcijo, kar se je pač najbolje opazilo po njihovem obnašanju pri teroriziranju volivcev v obalnih mestih v Istrskem okrožju, ko so uLn-ovske in kominjormislič-
ne škvadre pretile volivcem, da jih bodo p Trstu pretepali, kakor tudi včeraj pri demonstraciji pred , trgovinskim oddelkom Gospodarske delegacije FLRJ p Ul. Cicerone ter pri demonstraciji iz Ul. Cavana, pri čakanju in napadanju ljudi Istrskega okrožja v zadnjih treh dneh na pomolu, kjer pristaja parnik iz Kopra, da sodelovanja policije v neštetih drugih primerih kot je bil n. pr. tisti ob priliki zborovanja kmečkih sindikatov v Ul. Conti in pa sekvestriranja stavb Založništva tržaškega tiska v Ul. Montecchi, p Ul. Ruggero Manna it v Ul. sp. Frančiška niti ne omenjamo.
Proti takšnemu diskriminacijskemu početju civilne policije naodločneje protestiramo! Hkrati pa pozivamo vse slovensko in italijansko delovno ljudstvo ter vse demokrate, da se še odločneje borijo za dosledno odpravo podobnih postoji.
kov, ki so naperjeni proti našemu ljudstvu in proti resničnim interesom tržaškega prebivalstva zlasti pa proti slo v a n-sko-italijanskemu bratstvu!
Okrajna volivna komisija Koper je objavila sledeča imena izvoljenih odbornikov na okrajnih upravnih volitvah 16. t. m. v okrajni ljudski odbor Koper:
A) KANDIDATNA LISTA LJUDSKE FRONTE:
J. -KLO ANKARAN - I- vol. enota: Fontanot Mario, sin Jb' žefa, kmet. Ankaran 76: II. vol. enota: Ražman Roman, sin Karlu, kmet. Ankaran 35.
2. KLO BERTOKI - L vol. enota: Bertok Josip sin Ivana, kmet, Bertoki 11; Apollonio E-gidio. sin Jožefa, kmet, Bertoki, (Prade) št. 29; II. vol. enota: Bažec Aleš, pqk. Jožefa, kmet, Sv. Tomaž 23; III. vol. enota: Peroša Franc, sin Franca, kmet. Skocian 10
3. KLO BORŠT - I. vol. enota: Gobbo Nerino - Ginu - sin Marina, delavec. Koper Ul. C. Battisti 301; Namestnik: Jurin-čič Murija, hči Antona, kmetica Boršt št. 77; Jerman Ernest, sin Ivana. kmet. Glem 12: II. vol, enota: Savle Artur, sin Zenona, nutbkur. Semcdelu (P10-ve) št. 1.
4. KLQ CEZARJI-POBEGI -
IZVOLJENI ODBORNIKI V OKRAJNA LJUDSKA ODBORA KOPER IH BUJE
Imena izvoljenih odbornikov za okrajni ljudski odbor Koper
I. vol. enota: Valentič Fabjan, sin Karla, kmet Cežarji 70: II. vol. enota: Pečarič Srečko, pok. Rudolfa, trgovec. Pobegi 53; Bordon Ernest, pok Antona, kmet Pobegi 59.
5.'KLO DEKANI - I. vol. enota: Obad Dušan, sin Franca kmet. Dekani 146; Fortuna Justina, hči Avguština, gospodinja Dekani 92: Valentič Evgen, pok. Florijanu, delavec, Dekani 121.
6 KLO IZOLA - I. vol. enota' Kovačič dr. Stanko pok. Mihaela, uradnik. Ankaran. 50; ir. vol. enota: Vascotto Liliana. hči Marijana, uradnica, Izola Ul San Simone 8: III. vol. enota-' Bržun Josip pok. ' Josipa, natakar. Izola Ul. Fluviu 15; IV. vol. enota:	Vascotto G10-
vann-i, pok. Antona, kmet. Izola, Trg padlih 16; V. vol. eno-
ta: Stipančič Bruno, pok. Ivana kmet. Izola. Ul. M. Moro 7: VI. vol. enota: Prelaz Anton, pok. Jožefa, delavec. Ul. Besen-ghi 41. Izola; Bernič Libero. sin Pavla, kmet, Izola Trg padlih 2; VII. vol. enota: Pišot Rado -Sokol . sin Antona, mizar, Koper. Calle Sant’Andrea 433; Chicco Egidio. sin Nikolaja, delavec Izola. Ul. delle .Cortj 3; VIII- vol. enota: Gobbo Nerino - Gino - sin Marina, delavec. Koper. Ul. C. Battisti 301: namestnik:	Pertot Liliana, hči
Karla delavec. Izola Ul. Dante 4; Tyrihter Bruna, hči Karla. bolničarka. Izola. Lonzano 586; IX. vo). enota: Pertot Li-liano sin Karla, delavec. Izola Ul. Dante 4; namestnik:	De-
grassi Aurelio, pok, Nikolaja, ribič Izola. Ul. delle Corti 19; Delise Giovanni, pok. Nikolaja,
kmet. Izola Ul. Besenghi 17: X. vol. enota:	Dudlne Giovanni,
pok. Antona, šofer. Izolu. Trg Garibaldi 6; XI. vol. enota: Ul-cigrai Bruno, pok. Ferdinanda, delavpe, Izolu, Ul. Volta 28; XII. vol. enota:	Fičur	Roman,
pok. Antona, delavec Izola Ul. Matlectti 11; XIII. vol enota: Zlobec Emil, sin Alojzija, uradnik. Izola. Ul. Dante 36: XIV. vol. enota: Coslovich Giuseppe sin Josipa, kmet, Izola Monte-calvo 136; Jerman Ernesto. sin Ivana, kmet. Izol?.. Saredo 150; XV. vol. enota: Juriševič Anton pok. Matea. kmet Izola. Baredi 364.
7. KLO KAMPEI, - SALA-RA - I. vol. enota: Debernardi Giuseppe, pok. Jožefu, uradnik, Kampel 62; II. vol. enota: Babič Milan, sin Karla, trgov-
ski pom.. Koper Ul. V. Pre-donzani 881:	III- vol. enota:
Furlanič Emil. pok. Ivana, obrtnik, Manžan 6.
8. KLO KOPER - 1. vol. eno. ta; Sanlin Mario - Walter - sin Ivana mehanik, Koper. Calle Sant’Andrea 428: Lonza France-sco. pok. Franca, trgovec. Koper, Ul. Crispi 1189; II. vt)l. enota: Kralj Franc - Petek . pek. Jožefa pleskar. Koper. Ul. Verdi 317; namestnik: Giovan-nini Giovanni, pok. Alojzija, u-radnik. Koper. Calle Cicoena 239; III. vol. enota:	Tomasin
Plinio pok. Wiliama. mehanik Koper. Uh F. Filzi 1124; IV. vol. enotg: Vatovec BTancesco. pok. Santa, zidar. Koper Calle O. Fini 53; V. vol. enota: Jakomin Valerij, kmet. Koper, Ul. C. Battisti 301; VI. vpl. enota: Fili Janko, uradnik. Koper. Trg
Daponte 909; VII. vol. enota: Beltram Julij, sin Ivana, kmet, Koper. Brolo Gandusio 811; namestnik:	Fusilh Leone. pok.
Franca, učitelj.. Koper. Ul. Bratti; VIII. vol. enota: Novak Dušan. pok. Jožefa, mizar. Koper. Calle dal Tacco 1170; IX. vol. enota: Abram l^lario. knjigovodja. Koper Ul. G. R. Carli 1139; nameetnik:	Del Conte
Bruno, sin Ivana, mehanik. Koper. Trg Giuligni 1106; Pizza-lello Libero. pok. Ivana fotograf. Koper. R. Castelleone 1086; X. vol. enota: Derin Na-zario, pok. Ivana, kovač. Koper Ul. Svobode 944; XI. vol. enota: Borisi Giuseppe, pok. Armanda, uradnik. Koper, Calle San Tommaso 708: Ferfoelia dr, Luciana, pok. Wiljama. zdravnik Koper. Ul. G. Muzio 268; XII. vol. enota; Colja Sreč-
ko, pok. Ivana, kamnosek. Koper, Ul. XX. septembra 540; XIII. vol enota: Kolenc Črtomir, sin Alojzija pravnik, Škocjan, 16; Bole Katarina -Jura - pok, Josipa, delavka. Kober. Ul. G. Verdi 307-11.
9. KLO KORTE - I. vol. enota: Cetin Marij, sin Ivana, kmet. Cetari 14; II. vol. enota: Korenika Ivan. sin Ivana, kmet, Korte 64; Pirnat Jožef, ook. Ivana, delavec. Koper, Calle Chiusa Mad.onetta 128; III. vol. enota: Kleva Karmel, sin Josipa, kmet. Malija 41.
10. KLO KOSTABONA . PUCE - I. vol. enota: Viller Emil, sin Ivana, kmet Koštabona 52; II. vol. enota:	Ražman	Jožef,
sin Andreja, kmet. Planjave 11; Pribac Emil, sin Antona kmet Planjave 1.
11. KLO MAREZIGE - I. vol. enota; Umer Ivan, sin Ivana, kmet, Babiči 150; II. vol. enota: Kralj Franc-Petek, pok. Jo. sipa, pleskar, Koper, Ul. Verdi 317; namestnik: Sabadin Viktorija, hči Stefana, gospodinja, Sabadini 125. Sabadin
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poročilo
Tiskovnega urada Vojne uprave JA
Na dan volitev, dne 16. aprila je prišlo v Bujah do dveh manjših incidentov zaradi tega, ker j« za volitve zbrano ljudstvo zvedelo, da so prišli v oglede italijanski novinarji iz Trsta zlasti dopisniki onih listov, ki širijo naj-grše klevete o jugoslovanski coni STOja in njeni upravi. Prišlo je pri tem do besedne demonstracije proti dopisnikom listov »Uniti# in «11 Lunedj«, pri čemer so demonstranti zaplesali okrog njihovih avtomobilov kolo in jih s tem za nekaj trenutkov zadržali. Zaradi tega nepomembnega dogodka so se zbrali v Kopru vsi italijanski novinarji, ki so tega dne prišli v jugoslovansko cono STOja in odšli v urad za informacije Glavne volivne komisije očividno v svrho provokacije protestirat proti pripetljaju obeh navedenih novinarjev.
Ker je volivna komisija medtem zvedela, da skušajo italijanski novinarji vplivati predvsem na potek volitev, namesto da bi se bavili s svojimi novinarskimi posli, jih Je opozoril predstavnik informacijskega urada na njihove dolžnosti ter izjavil, da se bodo sicer oblasti jugoslovanske cone v primeru, da se bodo ti pojavi nadaljevali, smatralezaprimorane postaviti kršilce reda preko meje. Na njih pritožbo pa je dejal da jo bo pristojna oblast takoj raziskala in za primer, če Se ugotovi, da Je bil res kršen Javni red, krivce kaznovala.
Popoldne je zbrana množica v Bujah videč znova avtomobil s tržaško oznako mislila, da gre za ponovne provokacije italijanskih novinarjev, na dotične avtomobile napisala neke besede, ki pa niso bile niti žaljivega značaja, niti so bili potniki, ki so bili slučajno Angleži, napadeni. Pač Pa je vozilo utrpelo na kolesih manjše okvare. Predstavnik Glavne volivne komisije je izrazil časnikarjem svoje obžalovanje nad dogodkom.
Vesti, da so bili tuji novinarji, zopet italijanski, zasledovani od Narodne zaščite, napadeni in pre-tepeni so popolnoma izmišljene, ker ni prišlo nikjer do stikov med novinarji in organi javne varnosti, marveč le do trčenj med mno-žico, ki je hotela pokazati svojo nejevoljo nad lažnivim poročanjem šovinističnega in kominfor-mističnega tiska in tvorci teh poročil.
^RIMORSKI DNEVNIK
2 =
lllllllllllllllliliillliUiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiMiiiniii: Jungk tržaškega kominfor-
mizma je Pandullo, tisti, nad katerim se je znesel «teror ti-tofašistovn V. jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, ko je kot dopisnik lista nVUnita« opazoval potek volitev. V resnici on ni prišel zato, da bi opazoval, kako potekajo volitve, ampak iz popolnoma drugih nagibov. Gotovo je, da mora biti ta človek vsaj skrajno neolikan, če nič drugega ne, da potem, ko napiše tako ogaben članek, kot ga je napisal dan pred volitvami V. svoj list, nima niti toliko čuta, da bi se Več ne prikazal v jugoslovansko cono. Bil je namreč v petek na tiskovni konferenci v Kopru in drugi dan je z njegovim imenom opremljen izšel v «l'Unita» članek, ki ga bomo na kratko povzeli, da bodo ngši čitatelji lahko presodili moralne kvalifikacije njegovega avtorja.
Gospod PanduVo je dal svojemu članku naslov «V biseru 1Istre vlada teror«. V začetku članka pravi, da se je pomešal med tuje novinarje, ko je prešel blok. Le zakaj misli ta piša*,. da mu je bilo potrebno. s" pomešati med tuje novinarjeT Mar zato, da bi ga nihče ne videl in spoznal in bi bil tgko bolj evaren«? Pač napačen in silno neroden račun, C e se je 'ie v. začetku svojega članka pokazal za nerodnega, pa se jv v nadaljevanju poka,zaX za zelo «Izobraženega». Ta človek, ki ga ime in fizionomija izdaia za julnjaka, jg namreč dognal 'da slovenski jezik, ki so ga govorili mladeniči, ki so v. bližini postavljali slavolok, pač ne more biti slovenski jezik, ka k® se govori v teh krajih. Ko Uka sreča, če se kdo imenuje PandulloJ
Potem je videl ta dopisnik slavolok ob pričetku del na rižanski cesti, na katerem je napis «Brigada Gobbo Nerino-Gi-no», ter je: napisal, da je človek, katerega ime nosi ta brigada, navaden zločinec, ki je bil že obsojen na 30 let ječe v coni A STO-ja, pa se je zatekel v cono B, kjer ga je ljudska oblast sprejela kot mučc ni.ka ter mu dala odgovorno mesto. (Ljudska oblah in mučenik piše Pandullo v. nareko vajih kot ostali reakcionarni novinarji). Med vctnjo vidi vrli služabnik fašističnega hi e rarha Lajola plakate, ki so pisani samo v slovenščini ali Pa samo V hrvaščini. Le tu in tam jP kak plašen piakatek v slabi italijanščini. Ko gcvori o sli kah Tita. rabi besedo «izdaja-l«c«. malo prej pa »beograjski satrap«.
Med drugimi veleumnimi izmišljotinami pravi gospod Pan-da začnejo «Titovske oblasti v Kopru» cestna dela na nekaterih važnih točkah, da bi tako pokazale skrb trnovega fašističnega režima« za ceste, potem pa ta dela na pclovici prekinejo in začnejo spet druga. Ko v takem smislu nadaljuje, te povzpne do trditve, ki je res žlahten sad kominformistifnih možganov, da je namreč za koprsko prebivalstvo vsaka dostojno oblečena oseba sagent lojne.*, ki. se*mu je treba izo-gniti. Potem je videl Pandullo same prazne trgovine in jc napisal:	«Ničesar ni več v Ko
pru«, nekaj vrst dalje pa: «Ko Hkšno bedo, kolikšno žalost, kolikšno lakoto vidimo okroa sebe«.
Prišla je nedelja. Vsakdo bi dejal, da se. g. Pandullo v jugoslovanski coni STO-ja po to likih nesramnih, podlih lažeh ne bo upal več prikazati. Toda riq njem se je pokazalo, da nesramnost nima meja- Kakor 1« lahko dan prej brez sramu lagal, tako se je v nedeljo z<‘ pet prikazal v krajih in v cko Ijtt, o katerem j? napisal ogtb ne izmišljotine. Mogoče bi bVr ob tej priliki zanj najbolj na mestu krepka brca, ki bi ge. zagnala tja oi koder je priše' Toda Pandullo se je svobodne sprehajal in prepel-aval po jv goslovanski coni iz kraja r kraj in se mu ves čaš ni nič pripetil o. Ce mu v Bujah m !» !o prijetno, ko je moral slišat' nekaj vzklikov, ki njemu niso bili prav pri srcu, to še dolgo
Vsa šovinistična, fašistična in kominformistična gonja, ki se je še posebno zaostrila ob volitvah v jugoslovanski conj Tr. žaškega ozemlja, je dosegla svoj višek v teh dneh po volitvah. V člankih vsega reakcionarnega časopisja prihaja do izraza vsa onemogla pobes-nelost političnih brodolomcev, pobesnelost, ki ji je kakor ognju olje še sramota, da vse njihovo prizadevanje že dolgo pred volitvami nič ni pomagalo. Ljudstvo v. jugoslovanski coni jim je dalo odgovor, kakršnega si ti slabi računarji niti v svojih najbolj pesimističnih kalkulacijah niso predstavljali.
Da bi tržaško javno mnenje prevarali, se razni pisuni izmišljajo naiogabnejše laži. razni gangsterji med esuli pa prirejajo vsakodnevne, sicer klavrne demonstracije. Dva dni so Se spravljali nad potnike,
Pobesneli fašisti ali kominformisti so včeraj napadli dva uslužbenca
Jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu
Da počastimo 51 talcev hi so dal! življenje v UL Ma
KOLEDAR
- 'dčmo- - 'Radio-
Četrtek 20. aprila
Marcelin, Dragislav
Sonce vzide cb 5.13, zatone ob 18.57. Dolžina dneva 13.44. Luna vzide ob 6.14 zatone ob 32.36.. Jutri petek 21. aprila Anzelm, Bruno
SPOMINSKI DNEVI
1848 je objavila «Slovenijas
ki so prihajali s parnikom iz Kopra v Trst, včeraj so pa to demonstracijo zamenjali za nekoliko drugačno, o kateri poročamo na drugem mestu.
Ko je te demonstrante policija na blagohoten način razgnala, so še vseeno ostale nekatere večje skupine, od katerih je ena prišla pred urad Jugoslovanske gospodarske delegacije v Ulici Cicerone. Ta tolpa se je z ogabnimi vzjkliki, med katerimi se je večkrat razločil vzklik «abasso sc’iavi», zakadila proti šoferju jugoslovanske delegacije tov Žnidaršiču Rudolfu, ki je hotel zapreti vhodna vrata. Zločinska drhal ga je pa prehitela ter ga začela pretepati. Žnidaršič je moral pozneje iskati pomoči na Rdečem križu, kjer so mu napravili tri šive na ustnici. Nato so se spravili še na Preglja Ladislava. Ko je v tem prispela policija, ni nikogar iz-
OB BLAGOHOTNOSTI POLICIJE
Fašistična drhal
hoče demonstrirati po Trstu
proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni STO-ja
Včeraj ob 18.15 Se je na Trgu Cavana zbrala skupina kakšnih 150 oseb, po večini pripadnikov starega fašističnega režima, med katerimi je bilo po-mešano seveda tudi večje število kominformistov. Svojat je nato med vpitjem proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni odšla proti Trgu Unita. Njen namen je bil nedvomno, Ju bi po tržaških ulicah dala duška svojemu onemoglemu besu, podžganemu še po lažnivem pisanju italijanskih in tržaških novinarjev, ki so bili dopisniki na volitvah v coni B. Ogromna zmaga Ljudske fronte jih je tako razkačila, da so zgubili pamet ter si hočejo sedaj dati duška s podobnimi gnusnimi manifestacijami, kot je bila včerajšnja in ki jim jr delema uspela, saj so s Trga Unita zavili na Borzni trg od tu pa na Korzo. Sele pri Largu Riborgu jih je namreč policija razgna. la. Aretirala je tudi nekega 18-letnega dijaka Zacchigno Fran. cesca iz Ul. Duca D'Aosta 10, ker je «razžalii javnegu funkcionarja«, za vse ostalo pa seveda nihče od teh ((najboljših sinčkov madrepatrije« ni zaslu. Žil da bi se ga dotaknila poli-cajska roka, ki je bila tako neizprosna, kadar je šlo za aretacije antifašistov, ki so manifestirali svoje prepričanje ali
pa za stavkajoče delavce, ki so zahtevali boljlše delovne pogoje.
Velika verjetnost je, da je prav del teh kričačev nato napadel dva šoferja .jugoslovanske delegacije v Trstu. Pcrcč.i-lo o tem napadu objavljamo na drugem mestu.
med pobesnelih napadalcev aretirala, temveč je odpeljala s seboj obadva šoferja, ki ju je potem na dolgo in široko izpraševala ter ju izpustila šele okrog 21 zvečer.
Dasi taki napadi v zgodovini zadnjih nekaj let v Trstu niso nič npvega, se vendar prav ljudje, ki te napade organizirajo, in tisti, ki jih izvedejo, zaletavajo proti ljudski oblasti v jugoslovanski coni zaradi ((incidentov«, ki bi se naj bili v nedeljo tamkaj dogodili med volitvami. Pri tem se ni treba spuščati y polemiko o teh incidentih, kajti to demonstracijo, napade na osebje, ki je v sklopu rednega diplomatskega predstavništva v Trstu, in pa do metanja bomb, kakor se je to zgodilo v nedeljo zvečer, bi v Trstu prišlo, ker so pač taki nameni ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da jih je ljudstvo jugoslovanske cone na vsej črti «izdalo». Tistih, ki so za vse to divjanje odgovorni, ni težko najti. Izdali so se že v naprej, pred volitvami pa tudi po volitvah. Ni nam pa znano, da bi se proti vsem tem zločinskim demonstracijam oglasil kdo izmed tistih, ki imajo vedno polna usta izjav, ko gre za stvari, ki se jih prav nič ne tičejo, medtem ko so pa vedno nekompetentni, kadar bi bilo treba izreči besedo za obrambo demokratičnih pravic, zlasti pa še, ko bi bilo treba braniti pravico do uporabe slovenskega jezika. Na koga pri tem mislimo, nam ni treba še posebej s prstom pokazati, vendar nismo pri tem mislili samo njega, gospoda tržaškega župana namreč.
Kdor ima sliko katerega od talcev, naj jo posodi tajništvu Zveze	partizanov za lotcgrafski	posnetek
23. aprila bo preteklo 6 let, odkar so nacistični rablji zverinsko usmrtili v porušeni zgradbi v Ul, Ghega v Trstu 51 talcev, katerih imena objavljamo:
Bmof Ivan, Blagi Franc, Bizjak Anton, Bizjak Roza, Blasi Ivan, Blazina Justin, Bogateč Miro, Bole Ivan, Burii Ivan, Cavallaro Edvard, Dekleva Josip. Bella Gala Julij. Eitimiadi Marko, Folischia F.ranc, Foli-sc^ia Albert, Geat Irma, Germani Angel, Grmek Zora, Grgič Stanko, Guzzi Stanislav, Jurman Franc, Kariž H:larij, Kočevar Stanislav, Križaj Jurij. Križaj Alojzij, Križaj Karel, Makorič Angel, Maddaloz-zo Evgenij, Miloh Karel, Ne-grelli-Petracco Laura, Pavolin Franc. Pelicon Danilo, Peric Rudolf, Peterin Karel, Premru Franc. Saba Alojzij, Seminaro Salvatore, Serbelin Ivan, Sol-
dat Lucijan, Steghel Anton, Tonioli Gilbe-rt, Turk Franc, Turk Stanko, TiIrk Jožko, Turk Marija, Olevelli Angel, Ziani Srečko, Zudič Albert, Ženko Venceslav, 2 neznana.
Ti tovariši so žrtvovali svoje Življenje zato, da bi priborili nam vsem svobodo. Dolžni smo, da se jih spominjamo in da počastimo njihov spomin. Vse one. ki posedujejo sliko katerega koli teh padlih, naprošamo, da jo dostavijo tajništvu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja, Ul. Ruggero Manna 29. Slike bomo' brezpogojno vrnili lastnikom, čim bo izvršen fotografski posnetek. Rav no tako naprošamo vse one, ki bi utegnili koristiti pri identificiranju dveh nepoznanih junakov. da se zglasijo pri tajništvu Zveze partizanov.
TAJNIŠTVO ZVEZE PARTIZANOV
dunajsko društvo sloven-skih visokošolcev in izobražencev, politični program slovenskega naroda: Zedinjeno Slovenijo. V istem letu so bile kranjske deželne barve sprejete za vseslovenske, s čimer je dobila Slovenija svojo narodno zastavo.
1881 se je redil Nikolaj Mja-skovski, sovjetski sklada-telj-simfonik.
1949 se je pričel v Parizu kongres pobornikov miru, na katerem j e bilo zastopanih 69 držav v skupnem šte-vliu 1784 delegatov.
„A«lria“ Izleti
Opozarjamo vse izletnike, da se prijavijo za obisk Postojne, Ljubljane, Bleda, Celja in Maribora, ki bodo v mesecu maju. Podrobne informacije, daje potovalni urad «Adria-Express», Ul. F. Severo 5, telefon 29-243.
PRESKRBA
NOVA CENA KRUHU. Od jutri 21. t. m. ie določena cena za kg kruha 91 Ur.
PROSVETNA DRUŠTVA
Neuspela pogajanja glede povišanja doklad obrtniškim d e lave e m
V ponedeljek so predstavniki sindikalnih organizacij in zastopniki Združenja obrtnikov razpravljali o razširjenju - februarskega sporazuma tudi na posamezne vrste obrtnikov. Toda pogajanja niso dovedla do povoljnega zaključka zaradi nepopustljivosti delodajalcev, ki so zaenkrat voljni priznati delavcem v obrti le malenkostne poviške: 5 lir na uro kvalificiranim, 7 lir specialistom ter v takem pičlem sorazmerju tudi težakom in zaposlenim ženskam, medtem ko nočejo Priznati vajencem .sploh nikakega poviška.
dikatov in Združenja obrtnikov prav tako zaradi . raztegnitve gori omenjenega sporazuma, ki naj bj omogočil tudi slikarjem
in dekoraterjem prejem posebne nagrade.
V nedeljo se bodo sestali na Uradu za delo predstavniki sin-
V torek se je sestala na U-radu za delo arbitražna komisija za določitev minimalnih mpzd delavcem v železninar-ski stroki, ki niso včlanjeni v organizaciji te vrste. Komisija je razpravljala o osnovni plači, o dokladah, o božičnici, o delovnem urniku in poviških pri nadurnem delu.
PROGRAM PRIREDITEV
v »Športnem tednu ZDTV"
(PRVI TRIJE DNEVI)
V soboto 22. t. m.:
Usodni sklepi
Kaj pričakujemo lahko od Vidalija, ki je po prvi svetovni vojni organiziral «rdcče škvadre« za pohod na Peko, da bi jo priključil k Italiji, pi ga je D'Annunzio prehitel? Kaj od Gombaccija, ki je svečano izjavljal, da je, «fedele milite dell”idea fascista«? Kaj cd republikanskega tenenteja Brau-ma. kaj od vseh ostalih komin-formistiinih voditeljev, ki so skoro vsi po vrsti podpisovali vdanostne izjave fašističnemu režimu?
Bilo bi docela nelogično, če bi prej ali slej vsi ti fašisti ne potegnili z vso tisto CLN-ov-sko novofašistično. sodrgo, ki
ne pomeni, da se je nad njim izvršil kak «incident«, Mogoč* mu tudi ni bilo prijetno, ko mu je neka žena, kt ji je ponujal roko, odvrnila: «Ne maram tvoje roke, ker je. Judeževa«. Vse ostalo govoričenje, o napadih na druge novinarje, češ da jc šlo le za napako, ker so bili ti napadi namenjeni Pandullu, ima tako veljavo, kakor teorija o jajcu iz katerega bi nastala kokoš, kibi jo prodal in kupil večjo žival in spet prodal — vse do nebotičnika, če ne bi bil jajca pojedel.
predstavlja danes čelo itali'an-skega imperializma v Trstu!
Zato je bilo povsem razumljivo in naravno, da 'e na svoji zadnji tiskovni konferenci Vidali povedal, da 1» t"di on za plebiscit prav tako kot fašistični CLN. Zato je tudi povsem logičen in kominform st č-no dosleden tudi njegov zadnji sklep, da bo poslal to svojo zahtevo glede plebiscita na Tržaškem ozeml iu nismeno na samo Organizacijo združenih narodov v Lake Success, kot je to že storil CLN
To -e pr 'vi od dveh nanr>'ej-ših kominformističnih važnih sklepov.
Drugi pa je tale:
Kominform • Hičr;	centralni
komite ie sklenil, dn ne bo več k"dil jugoslovanskih trga-ret in bo pozval tudi vse svoie pristaše naj njegovemu zgledu sledijo.
Pričakujemo, da se bo prihodnji sklep nmen-enega reka-ja glasil takole:
Vsem rravnvernim komin for-mistom je prepovedano n:ti vodo iz tržaškega vodovoda, kajti Ui voda prihaja Iz Jugoslavije!
Takoj neto pa bo s'edUa prepoved gledanju vsem kominfor-mistom v smeri Jugoslavije in Istre.
Vsak pravoverni keminfor-mist bo smel gledati samo proti Madrepatriii...
Res, ne bo jim lahko!
Kakor smo ie poročali, se bodo prihodnji petek na sedežu Združenja industrijcev nadaljevala pogajanja za razširitev delovne pogodbe, ki je trenutno v veljavi v Italiji, tudi na Tržaško ozemlje. Pogodba zadeva gradbene delavce. Toda tudi v tem primeru ni verjetno, da bi prišlo do povoljne rešitve, ker se delodajalci nočejo sprijazniti s tem, da bi tržaškim delavcem ostale malenkostne prednosti, ki v. tej pogodbi niso predvidene.
Ob 12 začetek mednarodne kolesarske dirke (prva etapa) za »Pokal 1. maja«. Start bo v Barkovljah (Cedas), cilj v Kopru.
Ob 17 slavnostna otvoritev ((Športnega tedna ZDTV« na stadionu. Vsi športniki, ki bodo sodelovali v tem tednu, bodo prisotni na stadionu.
Ob 19 začetek izločilnega namižno-teniškega turnirja na stadionu.
V nedeljo 23. t. m.:
Ob 9 dopoldne skupna vaja
vseh telovadcev, telovadk in dece na Opčinah.
Ob 11 nogometna tekma med reprezentancama cone A in 3 Tržaškega ozemlja na Opčinah. Ta tekma bo veljala tudi za izbiro moštva, ki bo nastopilo v nedeljo 30. t. m. ob 15.30 na stadionu proti ((Odredu« iz Ljubljane.
Ob 16 predviden prihod kolesarjev na Opčine z mednarodne dirke (druga etapa).
V torek 25. t. m.:
Ob 8 zjutraj turnir v odbojki za »Pokal 1. maja«. Igrali bedo: Sv. Ivan, Dijaški dom, Dijaki, Novinarji in Bazovica. Prvi dve moštvi, ki se bosta najbolje plasirali, bosta igra li 30 t. m. na stadion« z najboljšima moštvoma cone B.
Ob 19 začetek izločilnega šahovskega turnirja na stadionu.
POZIV ŠPORTNIKOM V športnem tednu ZDTV bodo na stadionu ttPrvi maj« izločilne tekme v odbojki, košarki, namiznem tenisu in šahu. Vsi športniki kakor tudi društva se pozivajo, da se prijavijo za tekmovanje pri tajništvu ZDTV, Ul. Machiavelli 13, II. do 21. t. m. Vpisovanje je vsak dan od 18. ure dalje.
PD »SIMON JENKO«
IN »VOJKA SMUC« priredita v torek 25. t. m. ob 20. 30 v Ul. R. Manna 29 spominski večer, posvečen spominu pred kratkim umrlega slovenskega pisatelja Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.
Vabljeni vsi člani in prijatelji!
ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
priredi dne 6. jn 7. maja izlet v Lokavec pri Cepovanu. Ob tej priliki bo proslava šeste obletnice ustanovitve Tržaške brigade.
Kdor se želi udeležiti izleta, naj se vpiše pri potovalnem uradu «Adria-Express», Ul. F. Severo 5 DQ VKLJUČNO 20.
Umetniška razstava Lojzeta Spacala
Opozarjamo vse 1 jnbrtelje umetnin, da je v
u me
■
«Scorpione» odiprta ume®
ška razstava tržaškega karja LOJZETA SEAC«£ Uinetnik, ki je znan po jih delih tako v TrstuJJJ. tudi v inozemstvu, AfT vso pozornost in za*° vabljeni, da si to r: ogledate.
m.
Prosvetno društvo v Barkovljah bo imelo v soboto 22. t. m. ob 20.30 sestanek svojih članov. Ob tej priliki bo zanimivo in obenem poljudno predavanje s skioptičnimi slikami, ki ga bo imel tov. prof. Benulič.
V soboto vsi v društveni dom!
Prosvetno društvo »Straža« iz Plavij sporoča svojemu članstvu da bo v soboto 22. t. m-ob 20.30 redni letni občni zbor v prosvetni dvorani.
Dnevni red:
1) Otvoritev.
2) Volitev volivne komisije.
3) Poročila referentov in diskusija.
4) Volitve novega odbora.
5) Razno.
Slovensko prosvetno društvo »Slavko Škamperle« obvešča, da se prične tečaj za strojepisje. Vpisovanje v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj« ob torkih in petkih od 20. do 21. ure.
Nesreča pri delu
Včeraj ob 14.30 so z avtomo-
bilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 51-
letnega težaka Indriga Viktorja iz Ul. Piccola Fomace 2. Pri prvem zdravniškem pregledu so zdravniki ugotovili, da ima ponesrečenec hudo poškodovano desno nogo ter verjetno zlomljeno tudi - piščal, zaradi česar se bo moral zdraviti od 10 do 40 dni. Indrigo Viktor je v bolnišnici povedal, da je dobil poškodbo pri delu na nekem norveškem parniku v pristanišču «Duca D’Aosta», kjer se mu je na nogo zavalil težek tram.
voziti neki ovinek v bližini Gr-ljama, mu je to preprečil neki avtomobil znamke «Laneia», ki je prav v tem trenutku hotel «Topolino» prehiteti. Šoferju slednjega ni preestalo drugega, kat da je z vso močjo pritisnil na zavore, s čemer pa ni mogel preprečiti, da bi se ne zaletel v obcestni zid.
Ponesrečenko so takoj po nesreči prepeljali z avtomobilom Rdečega križa v tržaško glavno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 25 dni.
Žeparja so aretirali
Včeraj smo v našem dnevniku poročali o že parski akciji, ki se je dogodila y gostilni Gia-coma Budicina v Ul, del Ba-stione 3. Pri tej priliki je namreč neznan žepar izmaknil denarnico z 2000 lirami neki De Vescovi Valeriji iz Trsta. Spretni dolgoprstnež pa se je le malo časa veselil in gostil z ukradenim denarjem. V torek 18. t. m. je namreč policija ob 17.30 na Trgu Cavana aretirala nekega Compara Bruna, ki je brez stalnega bivališča. Pr: zaslišanju na policiji je sam od sebe takoj priznal, da je on tisti žepar, ki je Valeriji De Vescovi ukradel denarnico. Z vso odločnostjo pa je pristavil, da v denarnici ni našel 2000 lir, temveč le borno vsotico 800 lir.
«Glasbo v škafli» je izgubil
Na glavno policijsko postajo v Trstu je včeraj prišel Zacchi-gna Biagio iz Drevoreda XX. septembra 10 in službujočemu osebju povedal, da je v torek 18. t. m. okoli 8.30 zjutraj izgubil Ulm kratke , metraže pod naslovom ((Glasba v škatli«, ki je vreden 50.000 lir. Zacchigna pa na policiji ni vedel povedati, kje je film izgubil. Kljub temu naproša poštenega najditelja, da ga proti dobri nagradi vrne.
Avtomobilska nesreča pri Grljanu
Včeraj zjutraj ob 7.30 se je
Na drveči tramvai je skušal skočiti
Včeraj ob 11.30 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tukajšnjo glavno bolnišnico 46-letnega uradnika Budua Flavija iz Ul. Giulia 98. ki ima zlomljenih več reber, zaradi česar se bo moral zdraviti okoli 20 dni. Nesreča se mu je primerila ob 7.30 zjutraj, ko je v bližini svojega stanovanja skušal skočiti na drveči tramvaj.
GLAVNI ODBOR SHPZ ima danes ob 16. uri (in ne ob 15 kakor je bilo odbornikom z dopisom javljeno) svojo peto redno sejo. — Odborniki, točnost !______________
TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7300-7350, papirnati šterling 1580-1600, dolar 642-644, telegrafski dolar 647-649. švicarski frank 150-151, 100 francoskih frankov 180-182. avstrijski šiling 22-23, zlato 835.
ODHODI IZ TRSTA ob 0.30: Tržič: 2.00: Ljubljana-Beograd-Budimpešta-Dunaj(*); 4.35: Videm; 4.50: Ljubljana; 5.07: Benetke; 5.34: Videm-Monakovo; 6 10:	Benetke-Domodossola-Pa-
riz (**); 6.25: Gorica; 7.00: Opčine; 7 23: Videm; 7.40: Benetke- 9 44- Benetke-Milano-Tori-no; 11.15: Videm; 12.50: Videm; 13.20: Opčine; 13.40: Benetke; 14.10: Cervinjan; 15.30: Benet-ke-Milan-Rirr.‘ (*);	16.00:	Vir
dem ;	16.30 :Benetke :	17.20	:
Videm; 17.25:	Ljubljana;
17.40: Portogruaro; 18.30: Vi-dem-Dunaj-Gdinja; 19.10: Cervinjan;. 19.40:	Opčine; 20.15:
Benetke- Milano-Genova-Venti-miglia-Rim-Bari (.**); 20.58: Videm. *
PRIHODI V TRSt ob 0.22: Vid-em(*); 3.30: Beograd-Dunaj-Budimpešta-LjubUanat**); 6.33: Cervinjan: 7.30: Opčine; 7.37: Videm; 8.00: Portogruaro: 8.50: Videm:	10.15: Bari-Torino-Mi-
lar.o - Ventimiglia - Rirr.-Benet-ke(**); 10.55: Videm (•); 11.30: Ljubljana; 12.20: Videm-Gdinja -Dunaj; 14.10: Rim-Milano-Be-netke; 15.26: Videm; 16.48: Benetke; 17.00: Videm; 17.10: Opčine; 18.45: Gorica (razen ob nedeljah); 19.05: Benetke; 20.05: Benetke; 20.24:	Ljubljana;
20.35: Videm; 21.55:	Opčine;
22.30: Benetke: 23.30: Videm-Monakovo(*): 23.50: Pariz-Do-modossola-Benetke (**).
(Z zvezdicami označeni so brzovlaki).
II! RADIO H*
JUG0SL. CONE TBStJ
(Oddaja na srednjih val° 212.4 m ali 1412 Kc)
ČETRTEK 20. 4. l95,j , a: 6.45:J
6.30: Jutranja glasb« •£££
ročila v ital. in objava 7.00: Napoved časa - P<JJ slov.; 7.15: Jutranja glaS!J‘‘•
rotil*1 |
5 V
12.45:
Igrajo znani kitaristi; ročila v ital. in^ objava 5™i
l
’ J;
tič.
očila v ital. in oDjav^ »rjnm 13.00: Napovedi časa -slovi; 13.15: Češke in ruske ^ ne pesmi; 13.45:	Nas/mctoV
(ital.); 14.00: Igra kapela
Stenoviča; 14.30: Pregled t«,
ital.; 14.45: Pregled
17.00: Pestra glasba;
it i
litične aktualnosti (
15 minut Leharjevih...11 ^ 18.00: Samospeve Vasilija j«] :__________m.:,,«,	in	- !.-C
Štrukelj; 18.20: -----------
18.45: Poročila v hrvasci«1,' Glasbena medigra; 19. :l3’v
čila v ital.: 19.30: PoročUa^Jjg
NOČNA SLUŽBA:
Cedro, Trg Oberdan 2. tel. 61-20 in 62-74; Galeno. Ul. Giulia 114, tel, 96-252; Picciola. UL Oriani 2, tel 90-207; Pizzul-Cignola. Korzo 14,' tel. 75-24; Serravallo, Ul. Cavana 1, tel. 48-05; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19- aprila 1950 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE:	mehanik
John J. Svviatek in gospodinja Silvana De Lenardis, vojak ameriške vojske George Butler in gospodinja Milena Poliani, šofer Nevvr A. Sherman in gospodinja Terezija Zonaro, uradnik Mario Brandolin in gospodinja Alma Ivanov, sodni uradnik Anton Da-miani in gospodinja Aldagisa Sca-ramuzza, Herman Marini in gospodinja Marija Schillan, kapitan Karlo Battigelll in gospodinja A-lojzija Zaro, šofer Umberto Viali in uradnica Ana Ribarič.
UMRLI SO: 771etna Marija Que-rer, vd. Malle, 76Ietna Alojzija Ettmayer, vd. Valentinuzzi, 5 mesecev star Edvard Trevisan, 541et' na Marija Keber, vd. Parenzan 691etni Franc Giuntonio, 741etni Jakob Kosta, 801etna Karla de Fontana, vd. Kozulič.
a
LADJA ,?PROMETEO
je pravo skladišče orožja
Trije angleški roparji pred zavezniškim sodiščem
Včeraj dopoldne so se angleški roparji Ronald Charles Jig-gins, Phillip Qeorge Roches in Rex Stewart že v drugič znašli pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov pod pred-
pri Grljanu dogodila avtomo-1 sedstvom kap. Dyeja. Ker baje
bilaka nesreča,, zaradi katere se je morala zateči v bolniš-
nico Renata Merli iz Trsta. Ob zgoraj omenjeni uri sta se zakonca Pavel in Marija Merli peljala s svojim avtomobilom
Seveda je šel mož za zamreže- znamke ((Topolimo« iz Trata na okna, kjer bo poduk'i na proti Tržiču. Ko je njen mož,
| ki je šofiral avto, skušal pre-
sodno razpravo.
išče vse tri aretirance tudi pariška policija, ker so v Parizu ukradli 52 dolarjev, je kap. Dye vse tri poslal za nadaljnjih 7 dni v zapore Coroneo. V tem času upa, da bo policija zaključila s preiskavo, nakar bo sodišče odločilo, če jih bo sodilo civilno ali vojaško sodišče.
izvajajo Mlejnik Manja i« ■
■	 :	Znane
i .. ... č/41D1. 4 _A-
19.45:	Virtuozi	na	harS.	p>
20.00: Baletna glasba; 20.*j.pc govori o jeziku (slov.);
tržaški komorni zbor; **• j.p jski obzornik (slov.), „ j?
.e
"dijski ouicunun.	Po
Simfonična glasba; 22.00: L, i) goslaviji (ital.); 22.20: MIJ ,r plesna glasba: 23.00: sti V ital.; 23.05: Zadnje slov.; 23.10:	Jutrišnji
23.15: Večerne melodije-
LJUBLJANA, M ARipg rel. postaja AJDOVSC J
(Oddaja na valih 327,1! 212.4; 202,1 m.)
ČETRTEK 20 . 4. *95**- tf
' 6.00: Budnica; 6.05: Jutr>“ij,4 lovadba; 6.15: Poročila ln „,(#! sporeda; 6.30: Slovenske pesmi; 7.00: Poročila in ‘ ,tl keledar; 7.10: Jutranji ko« "p 12.00: Iz opernega sveta, Lji Poročila: 12.40:	Zabavna	A	f
raznih narodov; 13.20: Od« j-J pionirje; 13.40: ■Orkestraln' spf ba za mladino; 14.00: red;	14.30:	Ljudska u
14.50: Samospevi Sergeja “L, ,t ninova;. 15.00: Poročila; UL-jr* Kačaturjan: Koncert za K>* , orkester.	,	ji
18.00: Od Novih akordov ss. Samospevi Vasilija f -3.20: Pogovor s pionirji, » Zenski vokalni kvintet; U'-n(iF
ročila; 19.15: Ciklus BeejNjJjP. violinskih sonat; 19.45: kestralna glasba; 20.00:
 ______________________  *:	‘tfD1’
komentar; *20.15: Nekaj gibčne prste: 20.30: GcHF^JJ B
reportaža; 20'.45: Koncert jU f tra Konioviča; 22.00: Pre„MK
ročil iz Beograda: 22.15:
' '	23.30:	NaJnu
nočna glasba; poročila.
KINO
Rossetti. 16.30:	«Gcspa
Yvone de Carlo.
■ o-reša'**
Excelsior. 15.30: ((Veliki 8' fi Gregory Pečk, Ava Gar, #“ Fenice. 15.30: «Zivio Vil13’* lace Beery.	-
Filodrammatico. 16.00: vojni ženin«, G. Grant, ridan.
*	/
Alabarda. 15.30: »Kresnica«, Jones.
Garibaldi. 15.00:	«NeZvg,tll'J
bom« R. Harrison, L.	(t'
Ideale. 15.30: ((Ljubezen braza», M. Oberon:	(i1
Impero. 16.00: «Moč usod ' | Gobbi.
Italia. 16.00: «Car moderne ,| Ann Todd.	U	,
Viale. 15.30: ((Zakrinkan«, Carlo.	g/
Vittorio Veneto. 16.00-	1
nevesta«, Van Johnson,	\
Adua. 15.00: »Neukrotu-;:jg
ukrotliiv'*
Čistilci min so tudi včeraj nadaljevali z iskanjem orožja na stari na pol potopljeni lad-
(Nadaljevanje s 1. stran:)
IZVOLJENI ODBORNIKI V OKRAJNA LJUDSKA ODBORA KOPER IN BUJE
Oskar, sin Josipa, kmet, Sabadini 126; III. vol. enota: Lovrečič Kristina, pok. Josipa, gospodinja, Krtine 3.
12. KLO OSP - I. vol enota: Purger Mirko, sin Ivana, kmet, Osp 71, Božič Roža, hči Andreja, gospodinja, Socerb 7.
13. KLO PIRAN - I vol. eno. ta: Tavfar Zorko, pok. Alojzija, kapitan. Piran, Ul, Verdi 1035; II. vol. enota: Perentin Sergij sin Salvatorija, ribic, Ul N. Sauro 36; III. vol- enota:	Knez Ivan, sin Mateja, kmet, Koper, Ul. XX. septembra; IV. vol. enota; Abram Mario, knjigovodja, Koper Ul. G. R. Carli 1H0; namestnik: Fornasaro Mario, sin Franca, uradnik, Piran, Ul. Morosmi 4; V. vol. enota: Radivo France, sco, pok Petra, zidar, Piran Ul. sv. Jakooa 478; Fonda Li-bero, pok Ivana. Piran, uradnik, Ul Mateotti, 22; VI. vol enota: De Gressich dr. Ernest nok. Emila, sodnik, Piran, Cal-le Mandracchio 688, Crollini Elia, pok. Antona, uradnica, |
Imena izvolj enih odbornikov za okrajni ljudski odbor Koper
zini Giovanni, pok. Marijana, električar, Piran, Ul. Mandrac. chio 643; Ručna Olga hči Gre-gorija, gospodinja, Piran, ul. Paradiso 771; Giacchin Bruno, pok. Alojzija, delavec, Piran, Calle di Castro 200; VIII. vol. enota: Parenzan Antonio, sin Petra pomorščak, Piran. Calle Mandracchio 644; Juričič Pio-tro, sin Ivana, delavec, Portorož 284; IX. vol enota: Križman Matej, sin Antona, dela. vec. Portorož, Sv. Martin 32.
14. KLO PORTOROŽ - 1. vol. enota: Mršnik Anton, pok. Ja koba, kmet, Sv. Ana 291; II. vol. enota; Janež Lucijan, pok Mihaela, prol1 Portorož 153; Čehovin Mai pok. Jakoba pomorščak, Poitorož, Sv. Ana 296; III- vol. enota:	Sabadin
Koper; VII. vol. enota: Lavan-1 Portorož 119.
Giuseppe, pok. Josipa, delavec, i
15. SECJOLE - I. vol. enota: Pocecco Antonio, sin Antona, kmet, Mlini 1013; II. vol. enota: Viller Guido, pok. Rudolfa, kmet, Sv. Onofrij 952; III. vol. enota:	Abramič Anton, sin Vincenca, zidar, Sečjole 914; Fonda Giovanni, sin Nikolaja, delavec, Sečjole 861.
16. KLO SEMEDELA . I. vol. enota:	Norbedo Nazario, sin Nazaria, uradnik. Semedela 49; II. vol enota: Petrič Vladimir, pok. Andreja, uradnik, Semedela 25: Zornada Deside-rio, sin Franca, kmet, Semedela 15
17. KLO STRUNJAN . I. vol. enota: Giassi Pietro, sin Petra, kmet, Strunjan 156; II. vol- enota: Knez Viktorija, hči Andreja, gospodinja, Strunjan 90.
18. KLO SV. ANTON - I. vol.
I enota: Turk Viljem, pok. Iva-
na, kmet, Sv. Anton 154; Škerlj Libero, pok. Ivana, uradnik, Sv. Anton 26.
19. KLO SV. LUCIJA . I- vol. enota: Kozlovič Felicijan, sin Andreja, električar, Sv. Jernej 640; II. vol. enotp: Corsi Vittorio, sin Nikolaja, mizar, Sv. Jernej 647; III. vol. enota: Do-mio Giorgio, sin Antona, kmet, Sv. Lucija 326; Cernac Valerija, hči Antona, gospodinja, Sv. Lucija 327; IV. vol. enota: Fonda Angelo, pok Nikolaja, kmet, Portorož 256.
20. KLO SV. PETER - I. vol. enota: Degan Jožef, sin Ivana, kmet, Krkavče 35; Cherin Jožef, pok. Antona, kmet, Krkavče 24; II. vol. enota: Pribac Jožef, pok. Ivana, kmet, Padna 74; III. vol. enota: Mahnič Valentin, sin Ivana, zidar, Sv. Peter 108; Benčič Franc, sin Ma-
teja, kmet, Semedela 2; namestnik: Mahnič Lucijan, sin Antona, kmet, Sv. Peter 4; IV. vol. enota; Grižon Valerij, sin Mateja, kmet, Nova vas 46.
21. KLO ŠKOFIJE . I. vol. enota: Vatovec Ernest, sin Ivana, uradnik, Semedela; II. vol. enota:	Furlanič Valerij, pok. Ivana, kmet, Škofije 2-274;. Kolarič Erminij, sin Ivana, delavec, Koper, Calle S. Vito 1130; III. vol. enota: Bizjak Mihael, sin Ivgna, kmet, Tinjan 30.
22. KLO ŠMARJE . I. vol. enota: Beltram Julij, sin Ivana, kmet, Koper, Brolo Gandusio 811; namestnik: Germanis Avguštin, sin Josipa, kmet, Šmarje 18; Ulčnik Stanko, pok. Franca, kmet, Semedela 2; II. vol. enota: Benčič Franc, sin Ivana, kmet, Semedela 2; namestnik: Dilica Antonija, hči
Antona, gospodinja, Dilici 3; III. vol. enota: Ivančič Ivan, sin Ivana, delavec, Gažon 30; IV. vol. enota: Grakonja Jožef, sin Antonija, kmet,v Sergaši 32; V. vol. enota: Beržan Rafael, sin Ivana, delavec, Šmarje 173.
23. KLO VANGANEL - I, vol. enota: Prijon Karel, sin Karla, delavec, Sv. Ubald 3; II. vol. enota:	Kozlovič Celestin, sin
Petra, kmet, Centur 33; III vol. enota: Babič Benjamin, sin An. tona, delavec, Vanganel 4.
Na kandidatni listi Socialistične stranke STO-ja in kandidatni listi Krščansko-socialne skupine ni bil izvoljen noben kandidat v volivnih enotah.
V smislu člena 61 Odloka o volitvah v okrajne ljudske odbore pa se sorazmerno skupnemu številu glasov v okraju dodelijo kandidatni listi Sociali-
stične stranke STO-ja dva man. data, kandidatni listi Krščansko-socialne skupine pa en mandat, tako, da prejmeta ta mandat, tako da prejmeta ta stranke STO-ja oziroma kan-dikat Krščansko-socialne skupine v volivnih enotah, kjer sta omenjeni kandidatni listi dobili največ glasov, in sicer:
B) KANDIDATNA LISTA SOCIALISTIČNE STRANKE
STO-ja:
1. KLO PIRAN . VIII v»l. enota: Fonda Luigi, sin Alme-riga, uradnik, Piran, Ulica Jugoslovanske armije 3.
2. KLO SV. LUCIJA - III vol. enota: Fonda Antonio, pok. Dominika, kmet, Sv. Lucija 316.
C) KANDIDATNA LISTA
KRSCANSKO SOCIALNE
SKUPINE:
1. KLO ŠKOFIJA - I. vol. enota: Bolčič Ivan, pok. Andre. ja, čevljar, Škofije II - 6.
OKRAJNA VOLIVNA KOMISIJA : Tajnik:
(Suša Karel)
Predsednik: (Strah Stane)
ji »Proineteo«. Kot pred nekaj dnevi, tako se jim je tudi včeraj njihov truci »bogato« poplačal, »aj so na njej našli 2074 topniških izstrelkov 20 mm, 225 topniških izstrelkov 37 mm. 2 nemški strojnici ter več pušk.
Včerajšnje delo čistilcev min pa s tem še ni bilo končano. V Boljuncu so na opozorilo civilne policije iz Doline odstranili 4 nemške granate, ki je vsaka tehtal;, po 105 kg. Poleg tega pa so čistilci min še razstrelili ali drugače uničili 2 ročni bombi, dva 77mm topniška izstrelka. en 149mm topniški izstrelek ter več revoiverskih in pu; škinih nabojev.
dolph Scott.	,.u
Armouia.	15.30:	«Poyra	jr
rančev«, John Hall. ^ Azzurro.	16.00:	»Tako
gal«, D. Kaye.	.	>'
«Ob morju«. Zaprt. .j Marconi.	15.30:	»Dogo«*'"	)■
cesti«.	,	/
Massimo.	16.00:	»Rde*-*	jC
Wayne, M. Cliff.	„j
  ‘
Radio. 15.30: ((Ubijajo4* Edvard1 O’ Brien. sne*- . Savona. 15.00: «Car M1 ja», Doroty Lamour. dirK' Venezia.	«Smrtonosna	fi)o
Ladd.	'	-r-^aJ^Ji
Novo Cine. Kj.OO:	.4*
hodu«, Dana Andrej^ 5
, l*1'
Helvedere. 16.00_ .“^eh lV
Vittoria. 16.00: »Od st'
M. Dictrich.	' i
Sv. Vid. 16.00:	l5;
lechiari«, Sonja **	7)
Lumicre (Ul. FlaV'*oSp8»: 1
//T■)r 11«-i r*arrollOVa 'Sinfd* 11
«Druga Carrollova *gogs,„»,■ bara Stanv.vck, B- let«
Odeon. 16.00: «ŽeleOa Croninu.
Danes obhaja)110 ~^e9'i uico prerane srni'*1 1 gega sina in brata
Edvarda Ska
čkabafl*
\)01
. trajni io,
ki nam ostane ^ in .spominu trag'čn ^
aprila ^
Opčine 20,
»r. It. lUM®
%OBO%l>KAVNlK „f,iikl1
izdeluje proteze v jeklu, zlatu,
in plastiki. - Največja garanj ^ \ Sprejema od 10 do 12 in od D
((lovori slovenski)	pard*^
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul-
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
BATTISTI 301a - I. - TEL. 70
ULICA C.
KOPRU
^lar vrabec ve jg&o je sokolu
feudo la notte cala...
f	v nedeljo z vso sito-
k^Y(^ala neka italijanska in
J«««, r«,«„
Glasovali smo za okrepitev Ijodske oblasti
hi je najboljše iamstve za mir in bralstvo med narodi
oddajna
h
W»e»i, drugače, kot da
j.	r
Opišem nekaj jz potne be novic '
ki sem jih dobil priprav Za volitve. Ko ^mušal tisto radijsko po-
11 dnevih
»em,
"vin, in
'i Je Poizkušala na vse
« vcepiti tisti veliki strah m0 pred »terorjem«, ki so kufaf; Ve® ?C0t niesec dni poiz-Ustoliiiti v Istri reakcio.
|«Wi
'‘‘opisi
, korninformisticni nov o-TOaticn;
demokristjanski in časnikarji, sem se uy‘nii na delovno brigado in-ij NOB in bivših poli-preganjancev iz Pobe-na cesti Križišče-Riža-in presega normo 50odstotni delane-
na ce J^Uje j-Sfvoji S
if« sPomnil sem sg žena $J~ariev-Pobegov, ki so v Stom Ura* Prav tako kot je / n omenjeni radio — guan-
k	?aIa	~	Čistile	opeke
• dom ob spiranju pr. anskih borbenih pesmi. i, [j. ®°*ooo bi bil tisti radio, lo bil to slišal, poročal ka-PobeQ‘h-Cežarjih «tito-
žanr..,..	 •_
Wcl
^ 1" iveier ob svitu ognja Tažnw nekega komin-!wun ® ln °Koli njega plesali nlniD sko Kolo. Mi r Istri pa ij našit,'1 ie bil uspeh teOa de-
Hran- 1 doni> Ki ie zraste! času.
SrUnJe. e,ia- Je pa sc ueiifco prjp,- is -Potne torbe. Tako na Istri ’’ Kršetah v Hrvatski fefoSo “e tri žene, katerim je rH ) S sto-?o razvpito kultu-t(rj,i ts? suobodo učen ja m«-jezika — naučile to hat P!s“ti in čitatt. Po dva-k, a teden so imele pouk in m 'istih ? požrtvovalnostjo učile S frfc skrivnostnih znamenj -
jj,B	človeku	x riin raznlc-
.3»
iti !>
[J5-
5
s
ji
človeku širijo razglc,-
ji
(j ? *e bili ježili lasje — 7?.'^“j imajo — tistim od «,tu • Ki jim je Istra tako pri W b°tje rečeno — pri nji-it|i, ftošnji. Prav kot so poro-Hij[ vUando la notte cala... se hiš glasno govorjenje v S1 neznanem jeziku ■— in 0^4 Ungua sconosciuta. To je to ie barbarstvo, to je t° je proti določbam mi
<
V’ Pogodbe. Uboga istrska *%' t!a moraš Kaj takega
^o la notte cala...
-u	zvečer	pred volit-
■ 'loji? tkanih. Večtisočglavi nA1,nrf ^/V>’	Trpini st. pr
Ho'
Nadaljujemo s priobčeva-njem dopisov, ki smo jih prejeli iz raznih vasi okrožja. V usek dopisih je poudarjeno veliko navdušenje volivcev. Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki so šli na volišča kljub vsem grožnjam in pritisku, ki so ga izvajali kominformistični in reakcionarni elementi po navodilih iz Trsta. Delovno ljudstvo je pokazalo na dan volitev, kaj mu je njegova ljudska oblast s tem, da je šlo strnjeno na volitve in z ogromno večino glasov potrdilo pravilno pot Ljudske fronte.
IZOLA
Točno ob sedmi uri so sirene naznanile, da so volišča odprta. 2e prej so pred posameznimi volišči čakale cele vrste voliv-
Velike rdeče zvezde **<ii n<1 slav°lokih. Na trgu t*Tn Dnasi pa je množica » žt-
Vmie’°VOri' s tov' ministrom, K	in	množica	navdu-
oli vJ°:aW°: rako je, ni-Vse t0	Peto fašizma!
te<l»laLW »efier -Quutt0 i	e cala"-
Višek vx mte ca,a"
l0pfdeho zleTeT10 Pa ■ je ^
r^vah r„v po zakljucemh
fani iz o strahotni priza-% „ ;. bedele se je svet-i	barvi	veiifc dva-
\ fronti VoUte za Ljud' tako hi . napisom je Q?e?da k,v esteja velika rdeča
i ni kon,iv° ili npkdaj zlomi . fn-ski zapori prav ta-
BARBA TONI BOŽIC IZ VASI KORVI PRI NOVEM GRADU, ISTRSKA KORENIKA, STARI IN DOSLEDNI BOREC PROTI FAŠIZMU, JE ZNAN DALEČ NAOKOLI
cev. Posebno živahno je bilo pj:ed petim voliščem, kjer le kandidiral priljubljeni tovarii Stepančič Bruno. Prvi je glassv val kmgt .Arma Jbžet, za ngim pa delavec Bruno Verde. ki jr že več let zaposlen v ArApelei-' Na prvi yollvni enoti, kjer i» kandidiral dr. Kovačič, ie prva prišla na volišče voditeljica de lovne brigade št. 16 iz oddelka za izdelovanje filetov y tovar ni Arrigoni, tov«rišica Roza Bernardi, ki ima prehodno zastavico. Navzoči volivcj so posebno navdušeno sprejeli strunjanskega zidarja tovariša Her-votiča, ki dela že dve leti v tovarni Arrigoni. Tovariš Hervo* tič ima že VO let in je povedal da je bil v Ameriki od leta 1927 do 1935 skoraj ves čas brezposeln. Po neprestanih zasled«
vanjih pod fašističnim režimom je končno našel mir in zaposlitev pod ljudsko oblastjo. «Dn-nes», je izjavil, <dahko prosto hodim povsod in se mi ni več treba bati preganjanja. Glasoval bom za okrepitev ljudske oblasti, ki je najboljše zagotovilo za bratstvo med narodi*.
Da so bile volitve v Izoli izraz enotnosti kmetov tn d®' lavcev in izraz bratstva, dokazujejo volivni izidi, ki kažejo, da je glasovalo za Ljudsko fronto 87,09 odst..
NOVA VAS - BUJE Prva je že v zgodnjih urah volila 83 letna Jelinčič Antonija iz Montrina pri Kaštelu. Na volišče je prišla peš in pove dala: «Prišla sem peš in nisem hotela, da n-e pripeljejo, ker vem, da glasujem za to zemljo, za svobodo in za pravo ljudsko oblasts. Prav tako je bila med pryimi na volišču Celesta Liza, Italijanka in starček Civi-' dan Giorgio, katerega nj zadržala v postelji niti bolezen.
Za Ljudsko fronto je glasovalo 92,27 odst-
LOPAR Ze večer pred volitvami so ■se skoraj vsi volivci zbi'ali na vasi in prepevali borbene in partizanske pesmi. Vsi so bili soglasni, da bodo drugi dan 109 odst. glasovali za kandidate Ljudske fronte. 60 letni Koda-rin Josip je izjavil:	«Srečen
sem. da sem dočakal dan. ko bom še enlkrat potrdil to, za kar smo se borili. Srečen sem. da bom skupno z vami glasoval za Ljudsko fronto, katera nam zagotavlja še lepšo bodočnost. Z našo ljudsko oblastjo moramo vsi sodelovati, ker nam zagotavlja, da se ne bodo več povrnili stari časi. Nobenega delovnega človeka ne sme biti jutri, ki ne bi glasoval za Ljudsko fronto«.
Na dan volitev smo imeli budnico že ob 5. uri in pol. Kmalu na to so bili Vsi volivci zbrani pred voliščem. Med prvimi sta volila 91-letni Hrvatin Andrej in 80-lelni Starc Matija.
SKOC1JAN PRI KOPRU Člani SIAU v Skocijanu smo že ob 5. uri zjutraj izvedli s harmoniko budnico. Z zastavo na čelu smo šli pred hišo slednjega vaščana. Pred vrati volišča se je zbrala dolga vrsta volivcev Nihče ni hotel biti zadnji. Vsi so čutili dolžnost, da tekmujejo z drugimi bazami SIAU in čimpreje izvedejo volitve 100 odst.. Volitve so potekale v lepem redu in je ob 7 in en četrt glasovalo že 51 volivcev.
KOSTABONA V soboto popoldne je bilo v Koštaboni nenavadno živahno.
Zene možje in tudi pionirji so veselih obrazov prišli na udarniško delo. Mladina je lepila lepake, pionirji so prinesli zelenje in cvetje, žene in možje pa so krasili volišče. Cez dve uri je dobila učilnica čisto drugo lice. kakor da bi pomlad sama stopila vanjo, kakor da bi bila del pomladi same. Toda ne samo volišče, tudi vas je bila kakor prerojena. Kamor je seglo oko-zastave, zelenje, cvetje in parole.
Proti večeru pa se j;e oglasila če harmonika. Mladina je pela partizanske pesmi. Ob 9. zvečer pa je tudi pri nas, kakor po vsej Istri zagorel kres na čast volitev. Zvečer je bil množični sestanek, ki se & je udeležilo veliko ljudi. Na sestanku nas je tov. Marion seznanil z govori ministra L R Slovenije tov. Regenta in ministra zvezne vlade tov. Holjev-ca. Ljudem pa so obrazložili tehnično stran volitev.
Končno je vendarle napočil 16, april, dan v katerem smo znova potrdili, kakor je zapel Gregorčič: «Ne bo nas več tuj-čin teptal, ne bo tlačil nas krvavo, naš rod bo tu gospodo, val, naš jezik, naše pravo!«
Prva je počastila ta veliki dan s pesmijo naša	mladina.
Ob 7. uri je	volivna	komisija
zasedla svoje	mesto.	Ljudstvo
je že čakalo	pred	voliščem.
Prvi so prisl; na volišče člani obdelovalne zadruge. Tudi mladina in žene so se dobro odrezale. Ob 10. uri pa je prišla na volišče tudi 90-letna Viler Marija, najstarejša žena naše vasi. 2e v dopoldanskih urah i« volila naša vas 80 odst* Volilv« so potekale mirno; volivci so glasovali samo za Idudsko fronto.
Seveda pa imamo nekaj lakih ljudi, ki bi si zopet želeli fašistično Italijo, da bi tako izkoriščali zopet revne ljudi, ki naj bj jim garali, kakor.se je
dogajalo zlasti pod fašizmom. Sedem ljudi ni prišlo na volišče. Oni in še nekateri drugi nočejo priznati, da je Ljudska fronta vir blagostanja, s v ob« de in miru na našem ' zemlju. Vendar-jim ljudstvo iz Košto-bone zagotavlja, da nas ur Do nikoli več teptal fašistični škorenj in da je Ljudska fronta tudi pri nas brez njih sijajno zmagalal
G A 2 O N Posebno iepo so se pripravi le na volitve žene naše vasi Na predvolivnem sestanku so se obvezale, da bodo prve šla na volitve in tudi prve končale. Pred volitvami so hotele š* posebno počastiti spomin padlih borcev, svojih sinov in mož, ki so dali življenje v na rodno-osvobodilni borbi. Posadile so polno cvetja v gredicp okoli spomenika in položile ve* vencev. Tako so dale poudarka volitvam in izpolnile oporoko svojih sinov in mož, ker so v<» lile za tisto ljudsko oblast, za katero so padli njihovi možie in sinovi Tudi mladina je sklenil?:	da
bo prva volila. Ko se je znažla skupno z ženami pred voliščem se ie z ženami lepo sporazumela. da so potem istočasna ili na Volišče.
S K O F I J B
2e pred 6. uro je bilo zbranih pred voliščem polno ljudi katerim je igrala godba. Prvo so volile žene, nato dva nad 70-letna roditelja dveh padlih v narodno-osvobodilni borbi. Ca kala sla pred voliščem ž<- dolgo pred 7. uro. Takoj za temi jo volil 81-letni Božič Ivan, ki ]e Po opravljeni dolžnosti ves zadovoljen zapustil volišče. Nič ni motilo volivcev zborovanje, ki ga je organiziral na drugi strani meje Vidali. S številno udeležbo so prebivalci Škofij pokazali, da je samo ljudska oblast tista, ki jim zagotavlja boljče življenje.
ŠMARJE
Geslo volivcev v Šmarjah večer pred volitvami je bilo: Jutri ob 5. vsi budni! Ko sem drugi dan zjutraj odšel proti zadružnemu domu. kjer j.e bilo volišče, sem srečal tov. Pribca Pavla. Z obraza sem mu čit.al veliko zadovoljstvo ir. ga povprašal: «Tovl. Pribac, pa si zelo dobre volje danes«.
«Mislim, da imam vzrok, da sem dobre volje, saj sem dočakal dan, za katerega sem se dolga leta boril. To je naš praznik. Prvič v zgodovini naše vasi bomo volili za uas in za naše predstavnike, ki so nas Vodili y NOB«.
Pri zadružnem domu sem videl dolgo vrsto ljudi, ki so nato v najlepšem redu pristopali na volišče.
Ljudstvo vasi, ki je bila razen nekaj' hiš popolnoma po-
žgana in porušena, je ta dan 11. volivna enota do 0. ure 10Q%,
dalo 'odločen odgovor vsem ne-tivcem takih požarov, ko je glasovalo za ljudsko oblast 96.59 odst..
S kakšnim navdušenjem je šlo istrsko ljudstvo v nedeljo na volitve, dokazujejo izidi dosežen; v prvih dopoldanskih urah: Cezarji do 8.50 ure 100%, Babiči do 9.30 ure 100%, Korto
Glem do 10.20 ure 100%, Boršt II. volivna enota do 10.20 ure 100%. Se dopoldne so v bujskem okraju volile 100% naslednje vasi: Gambcči, Triban, Bibali, Mirna, dve volivni enoti v Brtonigli, Kovri, Fiorini, Radini, Bernetiči, Mrinčlči, Kalda-nija, Marušiči, Bužinija, Daila, Seget in še druge.
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec maj 1950
Izdajanje živilskih nakaznic za mesec maj- 1950 se vrši pri Istrski banki d.d. v Kopru za okraj Koper takole:
1) V petek 21. aprila od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Mestnem ljudskem odboru v Kopru in v Piranu;
2.) v soboto 22. aprila od 8. do 12. ure za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru.
Nadaljnji razpored bomo objavili nalcnadno.
Tajništvo Istrske banke d.d. v Kopru.
1 rgovina in preskrba
Delitev iivil v ve« trgovini
V zvezi z odločbo o preskrbi kmetovalcev v vezani trgovini po nižjib enotnih cenah štev. 380-1 z dne 31. 3. 1950 določujemo v naslednjem odrezke potrošniških nakaznic (VC) za nabavo živil v vezani trgovini.
Imejitelji nakaznic prejmejo:
800 g sladkorja na odrezek VC-H-50-101;
150 g pralnega mila na odrezek VC-R-50-102;
100 toaletnega mila na odrezek VC-R-50-103;
800 g maščob na odr. V C-M-50-1;
600 g mesa na odr. VC-M-50-2, 3, 4 in 5 (na vsak odrezek po 150 g);
8000 g enotne moke ali 5870 g bele moke, ali odgovarjajočo količino kruha na odrezke I-VC-4;
1000 g testenin ali 1070 g bele moke, ali odgovarjajočo količino enotne moke ali kruha na odrezke II-VC-4;
2000 g koruzne moke ali 2200 g koruze na odrezke I1I-VC-4.
Krušarice se prodajajo pod isti. mi pogoji in na isti način, kakor v zajamčeni preskrbi samo s to razliko, da mora kupec odvesti poleg gotovine tudi odgovarjajoči znesek v kuponih z bonov za nabavo industrijskih predmetov po vezanih cenah. Boni z označbo R ne veljajo za nabavo živil.
2ivi!a po vezanih cenah se lahko prodatajo iz fondov zajamčene preskrbe. V kolikor imajo prodajalci na drobno zadostne količine, lahko takoj pričnejo z delitvijo, v nasprotnem primeru pa si morajo iste čimprej oskrbeti.
Vsa ostala navodila glej v odločbi z dne 31. 3. 1950.
W Velika
« 1 Tin ■>».. . '“"--a zvezan, v rdo- tovarne Arrigo->>i „5? Zvezda, v Strunia-r-i 'nentKu padlih bor-
V
K rde
gimnazije
ničečih ’	Vs<? pnlno ta'
i 5 in ri ,Z.Ve*d od Novega VW lne.,Mlrne Pa vse
k,Sti ka-To ]e ie~
O bi lak i ro® R žarečih hi,L k° kot tipalke ve-
ovii,llke zffra-P VSe take uboge fc/^kdst °0U,nr,e poročevalce. y^trinj^0 Istrskega okrožja C u'*eh!,n da’e duška svoje-k,, e|io	tem.	ker jC v
hnl°- h,	d°Kazalo in po-
1 nru 'je ljudska ob-
;*n b /
VSei tej veliki ln tih 30 jablane in češ-**-	■	tiho lega mrak.
mm
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32
KALVARIJA NAŠEGA LJUDSTVA SE NADALJUJE
Kdai ho lialiia prenehala zatirali Sleuence?
Rešiti to vprašanje pomeni tudi z italijanske strani ustvariti pogoje za sporazumno ureditev še nerešenih zadev z Jugoslavijo
PO OPRAVLJENEM GLASOVANJU SE VOLIVKE VRAČAJO Z VOLIŠČA V KASTELU
Slovensko ljudstvo v Italiji je z velikim zanimanjem sledilo velikim naporom ljudstva Koprščine in Bujščine ki je pod upravo Jugoslovanske armade pričelo z gradnjo novega boljšega reda. ki ne pezna onega izkoriščanja, kateremu so bili tako Slovenc; kakor . Hrvati in Italijani onih krajev že od nekdaj izpostavljeni. Z veseljem je pozdravilo vsak njihov uspeh, ker je v tem videlo garancijo, da se kolo zgodovine teh krajev ne bo več okre-nilo v nasprotno smer in da bodo tako enkrat za vedno u-stvarjeni pogoji graditve boljše bodočnosti.
Ne bomo govorili o tem kolikšne važnosti je ta dogodek. Poudarili bomo raje, da se je reakcionarni tisk v Trstu in naši pokrajini divje zaletaval v ljudsko oblast. Jugoslovansko armado itd, S tem svojim zadržanjem se je postavi] v prednjo strelsko linijo borbe za katero so se skrivali italijanski oficielni krogi, ki pa niso za nesramnim pisanjem nitt najmanj zaostajali.
Volčji pogledi proti vzhodu
Iz zadržanja uradnih italijanskih krogov, kot ga kaže jezuitsko zavijanje nekaterih visokih osebnosti, zlasti Pa iz govora zunanjega ministra grofa Sforza, je razvidno, da se kljub resnemu opominu, ki ga je dala zgodovina preteklih let vsem onim, ki so uprizarjali osvajalne vojne proti malim narodom, niso spametovali, ampak da jim slej kot prej uhajajo njihovi volčji pogledi proti vzhodu, kjer vidijo v svoji bujni domišljiji primeren prostor za poskuse svojih avanturističnih ž.el<j. Jasno je, da taka politika ne more biti nič drugega kot nadaljevanje ln pogrevanje stare fašistične prakse v odnosu do balkanskih narodov, o katerih vedo iz zgodovine samo to, da so bili vedno pod tujim jarmom, nikoli pa ne pomislijo dejstva, da bi bilo dandanes stanje na Balkanu in ne samo na Balkanu, ampak tudi v osrčju Evrope bistveno spremenjeno, če se v tistih usodnih ča-
sih ne bi znali balkanski naredi in predvsem narodi sedanje Jugoslavije tako odločno postaviti po robu uničenju, ki~je grozilo s .strani turškega vdora v Evropo.
Da pa je trditev o osvajanju novih predelov slovenske zemlje važna gonilna sila politične dejavnosti sedanje jezpitske italijanske vlade, naj' navede-' mo konkretne primere, ki kaže-.lo tudi, da se odnos premagane države do naroda, ki so mu prejšn,ji režimi napravili že toliko slabega, ni v ničemer iz-premenil. temveč samo poslabšal. Začelo 3e je p0 drugi svetovni vojni, predvsem po odhodu angloamerikanskih okupacijskih čet.
Narod naš dokaze hrani
Dd takrat vedo Slovenci v Italiji povedati:
Oa so bili po povratku Italije v te kraje slovenski ljudje na goriškem izpostavljeni pogromom s strani naščuvanih golobradih mladincev, proti katerim oblasti niso podvzele nobenega resnega ukrepa in to kljub dejstvu, da je. bila v tistih dneh po priključitvi povzročena zlasti Slovencem v Gorici ogromna materialna škoda;
da so šovinistično nastrojeni elementi znesli svoj srd nad Slovence ob proslavi 100-letni-ce Prešernove, smrti, ki so jo razbili in Pri tem ne samo dejansko napadli ve.č prisotnih Slovencev, ampak tudi globoko užalili ponos in čast slovenske kulture;
da so ljudje iz istih vrst, ki so prav za Prav produkt preteklosti in sedanjosti, katera pa jih zlasti izoblikuje in jim daje potuho s sovražno kampanjo ki jo vodi tisk proti Slovencem — vrgli bombo na ples Planinskega društva, kjer so bili prisotni samo Slovenci,
da je bila čez nekaj mesecev vržena bomba v slovensko trgovino, kjer je bila povzročena precejšnja škoda;
da so «neznanci» usmrtili v Beneški Sloveniji znanega gk-
tivista DFS .in zavednega Slovenca Juša Andreja.
da so občinski svetniki v Gorici, katerega sestavljajo skoraj izključno samo člani krščanske demokracije, sprereli resolucijo, s katero so prav za prav odbili predlog predstavnikov Slovence.v o uvedbi slovenskega jezika na seje občinskega sveta in o, postavitvi prevajalca: da so šolske oblasti najprej prepovedale obiskovanje šole s slovenskim' učnim jezikom vsem otrokom mešanih zakonov:
da je kmalu nato sledila dru- j ga prepoved, s katero je bil | zatiranjem vstop v šolo s sin- ] venskim učnim jezikom otrokom staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo: da so postavili pred sodnij n glasilo DFS list «Sočo», in to kljub dejstvu, da pisanie ni bilo niti najmanj nespoštljivo za italijanski narod;
da so fašistično nastrojeni ljudje iz svoje šovinistične prenapetosti zažgali sedež DFS •' Sent Petru Slovennv;
da so to dejanje pred dnevi ponovili;
da je vojak financarskih oddelkov udaril Slovenca Blažiča, ker je 6il aktiven član DFS ker je črtal in širil slovenski tisk;
da so Slovenci tako na Goriškem kakor v Benečiji brez-.pravna raja, ki nima v organih oblasti svoje predstavnike, ki bi imeli možnost doseči Priznanje narodnostnih pravic;
da prejemajo lastniki hiš. v kate.rih je sedež DFS. grozilna pisma, v katerih grozijo lastnikom, da jim bodo požgali hišo, le lifiloslavov)) ne postavijo n/i cesio-
d« konec koncev postavljajo na zatožno klop «Primorski dnevniku, ki je pred procesom proti «Soči» zapisal že staro resnico, ki je bila izrečena na osnovi stvarnih dokazov, da se odnos preteklih in sedanjih vladnih oblasti do Slovencev ni V ničemer izpremenil — Proces bo 28. aprila v Gorici.
To so dokazi o kalvariji slovenskega ljudstva v' Italiji. Vprašajmo se, kako naj potem država, ki tako pazi, da bi novi desettisoči Slovencev ne prišli pod tako tiranijo, privoli, da se nesreča slovenskega naroda v tujini šg, poveča.
Kaj takega ni mogoče napraviti ne.,k ene-ne z druge.strani, s to razliko, da bi kakršen kol; poskus v tej smeri z druge strani neizogibno pomenil novo vojno. Realizacija Sforzovih besed bi dejansko predstavljala kršenje mirovne pogodbe.
Slovenci in Italijani Istrskega okrožja so dali s svojimi volitvami pravo brco v obraz italijanski imperialistični pohlep, nosti po krajih, kjer prebiva slovensko ljudstvo. Plebiscitarno se je izrazilo, da za jtalijan-ski škorenj v Istri ni mesta. Pri tem pa je važno poudariti dejstvo, da so svojo demokratično dolžnost kljub tolikšnemu fizičnemu in moralnemu pritisku, opravili tudi Italijani obmorskih mest in s tem potrdili pravilno in demokratično politiko ljudske oblasti. Ponosni smo, da vidimo, kako raši brat. je ne maščujejo našega trpljenja. s tem da vračajo m:lo za drago, ampak da *v odgovor na to. kar dela italijanska vlada z nami, odgovarja z najširšo demokracijo, ki odpira italijanskemu ljudstvu vsa pota razvoja: sodelovanje pri oblasti pospešuje kulturni dvig italijanskega naroda, ki ga je fašizem popolnoma pahnil v nevednost, itd.
S tako politiko je Jugoslavija s svoje strani ustvarila vse pogoje za sporazumno rešitev ob-soječih vprašanj.
Kdaj bo italijanska vlada da la Slovencem v Italiji take garancije? Kdaj bo prenehala z rasno diskriminacijo? Kdai bo odpravila razlike, ki obstajajo med tukaj živečima narodoma?
Z odpravo teh krivic, ki jih povzročajo Slovencem, bodo tudi z njene strani ustvarjene osnove za zbližanje med ebema sosednima državama. Prej pa nikoli!
Seja občinskega upravnega odbora
Dodatni seznam občinskih davkov za 1950
Sejo so odborniki pod predsedstvom župana pričeli Z razpravljanjem o možnosti gradnje sedmih poslopij s petnajstimi stanovanji za brezdomce v našem mestu, V tej zvezi so odborniki sklenili, da bodo u-radu za civilne gradnje nakazali brezplačno potrebna zemljišča, in sicer eno v Ul. Tor-rianj in drugo na Majnicah v pospešitev del, k; so Za naše mesto nujna in neobhodno potrebna.
Nadalje so odborniki vzeli na z,nanje odpoved, ki jo je ob-. črni dala lastnica poslopja v ..UL, Duca D'Aosta, kjer je bila V času vojne ustanovljena menza za nameščence lokalnih u-stanov. Ker obstoj tega lokala ne služi več prvotnemu namenu, so odborniki sklenili sprejet; odpoved. Nato je odbor .o-dobril vrsto sklepov, in sicer: vpeljavo cenika za varstvo in vzdrževanje živali, ki jih pripeljejo v občinsko klavnico; cenik za naročnino potrošniškega davka s strani mesarjev za uvoz in trgovino s perutnino, zajej in divjačino; imenovanje nove komisije za kontro- ma -ahteva, da se napelje v lo cen na drobno; dodatni se- j kraje javni telefon. Po pre-znam občinskih davkov za le- j gledu sem ugotovil, da bi bili
nameščencev. V tej zvezi je odbor ugotovil, da je nekatere vložene predloge že preučil na prejšnjih sejah. Kar se Pa tiče drugih so odborniki sklenil li, da jih bodo pregledali skupno s predstavniki notranjega edbera.
Ker odborniki niso utegnili zaključiti z dnevnim rfidom. so s sejo nadaljevali sinoči ob Ig. uri	_______
Tudi v Sfandrež telefon
V včerajšnji številki našega lista smo pisali, da prebivalstvo vssi Pevme zahteva, da se čim-.prej napelje javni telefon v njIhovo vas. V zvezi s tem smo od občinskih svetovalcev Demokratične fronte Slovencev, ki predstavljajo interese Slovencev, v goriškem občinskem svetu, izvedeli, da so že 3. februarja vložili zahtevo županstvu, ki pa se ne nanaša samo na napeljavo telefona v Pev,-mo, ampak tudi v Standrež.
Interpelacija se glasi: «Prebi-ualstuo rasi Standrež in Pev-
to 1950 v zvezi s popravki.
Ta seznam bo na vpogled
namestitev tega praktičnega sredstva za zvezo z našim mc-
vsent interesentom v občinskem j stom velike važnosti Zato pro-davčnem uradu v Ul. Crispj 3 5im> da bi posvetih izvedbi ie-od _30. aprila t. 1. do 20. maja. predloga naivečin nazlii-
Nato so odborniki pregledali vrsto predlogov, ki jih je vložil notranji odbor občinskih
ga predloga največjo pazljivost .
Za skupino občinskih svetovalcev DFS: Paglavec»
IZPRED SODIŠČA
Letaki proti atlantskemu paktu niso bili po volji policiji
vH r/ina volivna N n? da so 1 ud 1950
S.
S,>ke Dsi.- hn
komisija v
Vi' Bri i so biH izvo'
'a n*« vnih volitvah 16. na edini predloženi ba listi Slovansko-ljudske fronte v ' ratu sledeči kandi-
,,ASANIJA
tnota " Bašanija
%iif, A BENEDETTI iz >1*V^0 MAUREL iz Baša-
' ‘fft? ""TDNIGLA '>• Ve°NHMvV Ul-.,Marcon'
IZVOLJENI ODBORNIKI V OKRAJNA LJUDSKA ODBORA KOPER IN BUJE
Imena izvoljenih odbornikov za okrajni ljudski odbor Buje
'u;
Ah'^na
M<^\'nota - Ul. Ribar
IVE iz Brtonigle PfiKSEL iz Brto-
/
°livna
*vTITcr‘zDuBr
&oiVn*
Ra-
At J'‘D Bo/,??** ' Kovri
V **» maovk
KLO BUJE
I. Volivna enola - Ul. Garibaldi
ROMANO BONETTI iz Buj.
II. Volivna enota - Sv. Servolo JOSIP PERNIC iz Bracanije.
III. Volivna enota - Ul. Moskva PIETRO POTLECA iz Buj.
IV. Volivna enota - Ul. Al
Duomo SILVANO POSAR iz Buj.
V. Volivna enota - S. Orsola ANTONIO GURIAN iz Grož-
njana, sedaj v Bujah.
PAVLA JELCIC iz Buj.
VI. Volivna enota - Ul. Stadio MARIA BARTOLIC iz Gam-
boča.
VII. Volivna enota - Triban
FIORENTINO SINGOVICH iz Kruga.
KLO GROZNJAN I. Volivna enota - Grožnjan
ANTONIO GURIAN iz Grož-njana, sedaj v Bujah,
II. Volivna enota - Kostanjica
CANDIDO SPARAGNA iz Kostanjice.
III. Volivna enota - Martinčiči
PETAR KRALJEVIČ iz Martinčičev.
IV. Volivna enota - Poropati
JURE MAKOVAC iz Rovina. KLO KASTEL I. Volivna enota - Kaštel MARKO KRAMESTETER iz Kaštela.
JOSIP KOVAČIČ iz Kaštela. II. Volivna enota - Kaldanija ANTUN VOK iz Kaldanije.
KLO KRASICA I, Volivna enota - Krgjica UM BERT STOKOV AC iz Ba-redin.
EVGEN ZOCOVIC iz Kra-
sice
II
Volivna enota - Bijele Zemlje
JOSIP BUCIC iz Labina.
ERMENEGILDO KAPEL iz Biiele Zemlje.
KLO LOVREČIČA I. Volivna enota - Lovrečiča IVAN CAKINJA iz Dolincev.
II. Volivna enota - Dolinci MARIO CAKINJA iz Caki-
njev.
III. Volivna enota - Babiči Gornji
VENERANDO RADIN iz Babičev.
KLO MARUŠIČI
I. Volivna enota - Marušiči
VJEKOSLAV DIMINIC iz
Labina.
II. Volivna enota - Kuberton
JOAKIN DJURDJEVIC iz Sorbara.
III. Volivna enota - Dutori NARCIZ BILOSLAV iz Gomile Gornje.
KLO MATERADA I. Volivna enota - Kršete
ANTUN KOZLOVIČ iz Kr-
šet.
II. Volivna enota - Materada
IVANKA MARTINČIČ iz Materade.
III. Volivna enota - Juričani
ANTUN PETRETIC iz Kr-
šet.
IV. Volivna enota - Pičudari
DANKO BOŽIC iz Pičudar-jev.
KLO MOMJAN I. Volivna enota - Brdo
BUBOLA MARCELA iz Ku-či-brega.
II. Volivna enota - Oskoruš
IVAN PEROSA jz Oskoru-ša.
III. Volivna enota - Merišče
ATTILIO SALIC iz Momja-
na.
IV. Volivna enota - Momjan Gornji
MARIJAN MARKE2IC iz
Momjana.
V. Volivna enota - Momjan Donji
AUGUSTINO KOZLOVIČ iz Momjana.
KLO NOVA VAS MIHA KATUNAR iz Nove vasi.
MARIJAN KLUN iz Nove vasi.
KLO NOVI GRAD
I. Volivna enota - Ul. Onorio
Padovan
UGO RADIN iz Novega grada.
II. Volivna enota - Ul. Squere
ERMINIJ MEDICA iz Valiče. GUERRINO ZANCOLA iz Novega grada.
III. Volivna enota - Ul. Tra-
vagin
MARIJA METLIKA iz Novega grada.
IV. Volivna enota - Bužinija
JOB POROPAT iz Bužinije.
V. Volivna enota - Dajla
MARIO STIFANIC iz Novega grada, sedaj v Bujah.
KLO ŠV. MARIJA NA KRASU
I. Volivna enota - Sv- Marija
na Krasu ERMINIJ MEDICA iz Valiče.
ANA KLABOT iz Sv. Marije na Krasu.
II. Volivna enota - Valiča AVGUST CAKINJA (mlajši)
iz Valiče.
KLO UMAG I. Volivna enota - Murine AVGUST MILOŠ iz Murin.
II. Volivna enota - Petrovija GIOVANNI SIROTIC iz Pe-
trovije.
SILVANO FORCA1 iz Se-geta.
III. Volivna enota - Tribje
LAURA KOCANCIC iz Umaga.
IV. Volivna enota - Komunela
SILVANO ZULIC iz Umaga. KARLO GRASSI iz Umaga. V. Volivna enota - Center dr. EDUARDO PASCALI iz Umaga.
ROMEO LENARDUZZI iz
Umaga.
Marca lanskega leta je policija prijavila sodnim oblastem sedem članov izvršilnega odbora Komunistične partije Italije v Gorici, ker so razdeljevali letake briz policijskega dovoljenja. Z letak; je namreč KPI takrat vodila borbo proti podpisu atlantskega pakta. Na vsakem letaku je bil izvleček Togliattijevega govora, ki je obsoja; italijansko vlado. Policija, za katero je bilo razpečevanje letakov protizakonito, je sodnij; prijavila kot krivce' ((nesramnega« početja 401etne-ga Zocchija Lina, 33^tnega Ma-rinija Vincenca, 401etnega Gia-comettija Libera, 551etnega Battija Rudolfa, 391etnega Sta-eula Jožefa, 291etnega Berga-masa Fulvija in 271etnega Ge-rometa Marija. Na sodnij; pa so bilj včeraj vsi oproščeni, ker niso zakrivili dejanja.
Obvestila za trgovce
Zveza trgovcev v Goric t sporoča vsem tvrdkam', da s; na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11-1 lahko ogledajo sledeče okrožnice:
1. Razne vesti o zunanji trgovini; 2. uvoz bombaža na podlagi ERP; 3. podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Francijo z dne 2. junija 1949 in določila za njegovo izvajanje; 4. določila za zunanjo trgovino (zvezek S in 1Q— 1950).
proizvodnji slaščic, sladoleda, mezg, sadnih konserv. nealkoholnih pijan.
Isti zakon, ki v drugem členu določa rok za ucorabo saharina že dodeljenega tvrdkam, pa ne določa nobenega roka za prodajo proizvodov, ki vsebujejo saharin.
V preprečitev zlorabe s saharinom pa je visoki komisariat za higieno določil sporazumno z ministrstvi za industrijo, trgovino in tinance. da morajo zainteresirane tvrdke prodati vse jestvine, k; vsebujejo saharin, do 6. maja t. 1.
Razdeljevanje paradižnikovih sadik
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo sporoča vsem prizadetim kmetovalcem, da ima na razpolago paradižnikove sa. dike po izredno nizki ceni, in sicer po 120 lir sveženj. Ker je sedaj najugodnejši čas za sajenje paradižnikov, naj si jih interesenti čimprej nabavijo na sedežu pokrajinskega inšpektorata v Ul. Duca d’Ao-' sta 55. t --------
Raideilevanie amle koruze
Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo v Gorici je te dni pričel z brezplačnim razdeljevanjem ameriške koruze, ki so jo Američani darovali kmetovalcem naše pokrajine.
Dri slašciUD izdelkih
Zveza trgovcev zH goriško pokrajino sporoča vsem interesentom, da je bil z zakonom z dne 21. novembra 1949 razveljavljen zakonski dekret z dne 14. maja 1949. št. 356. ki je dopuščal uporabo saharina pri
KINO ----------------
18.30 in 21.30:	«Moč
Garfield in variete’.
VERDI.
zla«, J.
VriTORlA. 17: «Rdeči jopiči«, G. Cooper in P. Goddard. CENTRALE. 17: «Gospa Schef-fington«, B. Davis. MODERNO. 17:	((Dobrodošel
tujec«, B. Crosby.
EDEN. 17: «Mož s krinko«, B. Lorre.
fJRIMORSKZ DNEVNIK £. ■ .     ----------
Od vasi do vasi po naši deželi
Zanimive zgodbe o vasi
ob „boljem-uncu“ ali Boljuncu
Kaj delajo Boljunčani, Kako je nastala vas. Borbe s Turki in fašisti. Stari običaji in vesele pripovedke
V lepem pomladanskem dne. 'vu, ko ste prosti, vendar ne bo. ste ostali v mestu. Pojdite ven na deželo, da se razvedrite, da uživate lepoto narave in da spoznate naše kraje in ljudi. Prav naša okolica je najbolj primerna za krajše izlete, pestra in lepa je, zlasti zdaj spomladi. ko je vsa v cvetju.
Pojdimo kar peš čez Katina-ro in Ricmanje tja, kjer se pod sivim hribom Si1. Mihaela in Grižo ob potoku Glinščici smeji na soncu prijazna vas Bolju-nec (72 m nadmorske višine). Boljunec ni mala vasica, saj ima skoraj 26q hiš in šteje o-Urog 1050 prebivalcev. K Bo-Jjuncu spada tudi naselje Kr-tnenka, ki je nekaj sto metrov od središča ob cesti Boljunec-IDotojo. V vasi so osnovna šola, župna cerkev, tri gostilne jn dve trgovini. Električno razsvetljavo imajo, vodovoda še ne, zveza z mestom je prav do-jbra. Vaščani upajo, tako jim lvsaj obljubljajo, da bodo v kratkem dobili tudi vodovod in celo filobusno zvezo s Trstom. ITo ti bodo ponosni Boljunčani, k,o se bodo lahko vsake četrt ure popeljali v mesto. Ze zdaj 'štejejo Boljunec za nekako predmestje Trsta. Zaradi vodovoda pa so nejevoljni, saj je tod bil speljan že pred 2000 leti vodovod, ki je dobavljal vodo Trstu, ko so bili tod še Rimljani. Praitijo, da je bila zmogljivost tega vodovoda 5800 kub. 'tnetrov dnevno. Sledovi vodovoda so še vidni.
Toda vrnimo se k sedanjim Boljunčanom, ki nimajo razen starodavnega vodovoda nič o-prdvka z Rimljani. S čim se ba-vijo in služijo svoj vsakdanji kruh?
Boljunske perice in nov ,,kurnik'
V vasi je poleg omenjenih gostilničarjev in trgovcev le pet šivilj, en krojač, dva čevljarja, trije mizarji in en mehanik. Samo od kmetije živi le deset ido petnajst družin, drugi so vsi ■mali posestniki, ki poleg svoje njivice delajo Po raznih krajih b tržaških tovarnah ali pri priložnostnih delih. Značilnost za iBoljunec so perice, katerih je zdaj,v vasi 25, ki Se stalno bojijo s tem delom že leta in leta. Ob ponedeljkih gredo v mesto in prinesejo domov cule umazanega perila, ki oa med tednom opere jo ob potoku Glinščici «Na jami«, v sobotah pa brnesejo v mesto snežnobelo perilo, ki so ga posušile ob pobočju Griže. Težavno je to delo. Vedno v vodi, pa naj si bo burja in mraz ali žgoče sonce. Zdaj so jim napravili pralnico, Pa z njo boljunske perice niso zadovoljne in pravijo, da ni ni-kaka pralnica, pač pa kurnik in da ne bodo mogle v tako malem, prostoru lepo oprati zlasti večjih kosov perila. Skoda, 'da so za to delo potrosili skoraj dva milijona Ur. Ce bi Bo-ljunčanke delale načrt, bi ga napravile boljšega.
kjer je bila nekaj časa opekarna, pa je zaradi konkurence morala prenehati.
Ko so bila boljša leta za boljunske kmete
Kakor, vidimo'se Boljunčani ukvarjajo z raznim delom, da se lahko preživljajo. Na splošno se opaža, da si Boljunčani zlasti mlajši, rajši iščejo zaslužka v mestu. Na ta način propada kmetijstvo in se širi brezposelnost. Vzroki temu nezdravemu pojavu so razni in segajo že v leta po prvi svetovni vojni ter se vlečejo kot rdeča nit vse do sedaj, ko tukajšnje oblasti nočejo razumeti potreb našega gospodarstva, zlasti pa kmetijstva. Pred leti je bilo v tem pogledu mnogo bolje. Buljučani so se bolj bovili s kmetijstvom in so bolje živeli. Glavni pridelek je tod vino. Starejši vaščani se še dobro spominjajo zlatih pred vojnih časov, ko so prihajali kranjski trgovci in gostilničarji ter pokupili vse vino. Zgodilo se je včasih, da so Za Martinovo kmetje prodali skoraj vse vino in prav po ugodni ceni. Tedaj so kmetje z veseljem sadili in negovali svoje trte. Vinogradi so se širili, kmetov ni skrbelo, kam bodo s svojim vinom. Ko pa je zasedla te kraje Italija, se je vse preobrnilo, kranjskih trgovcev ni bilo več, italijanska vina pa so spodrinila domače n g samo v mestu, tudi v sami vaški gostilni. Davki pa so bili kljub temu vedno večji. Svoj čas so Boljunčani dobro zaslužili, ker so pekli do-
ma kruh po stan brški navadi in ga prodajali v Trstu. Tudi Živinoreja je bila tedaj bolj razvita. Naj omenimo samo, da je bilo 1922. v vasi še 24 volov, zdaj so le trije. V tako veliki vasi pa je zdaj skupno okrog 130 glav živine. Poleg tega pa so v Boljuncu uspevale tudi oljke, dokler jih ni v hudi zimi 1929 skoraj vse uničil mraz. Ostalo je še nekaj dreves, kot priče na nekdanje čase, ko je bilo na razpolago dobrega olja za domačo uporabo in še za prodajo.
, " ' v *
'iM.■■
,j
■■ < y <
.................................................
, "A ■	.	kIb;
I P O D A IR S TVO
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCEj
G O
Na tržaškem trgu vlada glede sladkorja že precej časa mrtvilo. Kupčij je prav malo, povpraševanje še manj, celo za «začasni uvoz». Avstrijsko tržišče ne kaže zanimanja za to robo. Avstrija je pred kratkim dobila tovor kubanskega sladkorja na račun ERP in avstrijski kupci seveda raje kupujejo surovino ter jo predelujejo v lastnih čistilnicah. V zadnjih tednih je Avstrija nakupila tudi nekaj sladkorja v CSR in sicer Po 133 dolarjev za tono jranko avstro-češkoslovaška me ja. Svetovni trg kaže izrazito popuščanje cen. Ponudb je na pretek, večidel s Kube, iz Srednje Amerike ter iz Britanije
Razdor in mrtvilo je prinesla resolucija
Pa ne samo kmetijstvo, tudi kulturno življenje je včasih bolj uspevalo kot danes, poseb. no Po znani informbirojevski resoluciji.ki je prinesla v Boljunec kot v druge vasi naše Okolice politični razdor in kulturno mrtvilo. V Boljuncu so imeli že 1906. Prosvetno društvo «F. Prešeren«, dva pevska zbora, čitalnico, godbo na pihala, klerikalno izobraževalno društvo in cerkveni pevski zbor. Italijanska okupacija je vse to izbrisala, po osvoboditvi pa je zopet zaživelo in dobro obetalo. Prav gotovo bodo tudi Boljunčani zopet našli svojo pravo pot in enotni razvijali svojo narodno kulturo. Lep spomenik, ki so ga Boljunčani postavili v vasi svojim, padlim v NOB, je opomin in jamstvo, da se bo to zgodilo.
(Se nadaljuje)
n
Na
gorici",
ulice
in boljunska polja
Oglejmo si od bliže samo vas. Središče Boljunca ja trg, ali kot pravijo domačini ((Na gorici«.
S tako obsežnim trgom sredi vasi se ne more ponašati marsikatera druga naša vas. Tu se ustavijo izletniki, ki se v nedeljah pripeljejo z raznimi pre voznimi sredstvi iz Trsta. Tu se ustavi avtobus, ki pelje dalje v Dolino in prebeneg. uNa gorici» se zbirajo jantje, dekleta, otroci in starejši ljudje ob ušagri« in drugih prireditvah «Na gorici» se vršijo stari običaji, ki pa jih bomo pozneje opisali. Boljunec je velika vas, smo rekli, in ima več ulic. Domačini so označili s posebnimi imeni razne predelg svoje vasi. Tako imamo: «N<i gorici« kjer je trg in središče vasi, «Za boljunec», pod cesto iz Boršta «Gcrnji konec«, od trga proti hribu Sv. Mihaela, «Na jami« kjer perejo boljunske perice «Na ravani«, nGabrnje« od šole proti Krmenkl, ((Na bregu» in «Kraško ulico«, «Na potoku« od trga proti Boljunščici, sMaver-sko ul.«, kjer so bivali svoj čas Boljunčani s priimkom Maver, «V Pakovcu«, in «Jaki je«. Ko smo že navedli razne dele vasi naj omenimo še nekatera značilna imena polja: «Brajde» «Zabnifc», «Pod brajco«, «Na škotlankah«, ((Nabrežina«, ((Ota oa», eTupole«, «Globočak«, ((Lozice«, «Zu koromačnikom«, «V dračjah«, «Fitavanje«, hV pasja kun itd.
Za vasjo, pod Grižo je mali kamnolom, kjer tarejo gramoz in lomijo kamenje, in je zaposlenih nekaj delavcev, kanmo lom pa je zdaj last nekega Brus sija iz Trsta, kateremu je Prea Zeti prodal zemljiiče Zobec. Na Krmenki ima od 1939. veleposestnik Puchalovich iz Trsta nekaj kolonov na zemljišču
BOLJUNSKE PERICE
Nagrada je bila po Nobelovi želji namenjena znanstvenim in pesniškim sanjačem, ki nimajo sredstev, da bi svoja odkritja uresničili
Švedski znanstvenik Alfred Nobel je sredi preteklega stoletja napravil veliko iznajdbo; pustil je vsrkati nitroglicerin V kremenčevo sipo, dobil je trdno zmes, sestavljeno iz 75 odst. nitroglicerina in 25 odst kremenčeve sipe. Ta spojina ali zmes pri vžigu odda toploto in mnogo plinastih snovi, ki proizvajajo velik pritisk z eksplozijo. Temu razstrelivu je dal ime dinamit.
Dinamit v tej sestavi se danes ne uporablja več, ker je kremenčeva sipa y njem samo balast. Danes pustimo nitroglicerin vsrkati v kolodijski bombaž to je.nitrirano celulozo in dobimo razstrelilno želatino, ki ima pred starim dinamitom to prednost, da ne zapusti preostanka. Razstrelivo je brizantno, to se pravi, da pri eksploziji zmes odda v čim krajšem času, čim več energije.
S to iznajdbo je Alfred Nobel popolnoma preobrazil vojno teh niko. (Začeli so izdelovati granate in šrčpnele in s tem povečali vojne žrtve med sovražnimi vrstami. Na ta način si je Nobel nakopičil velikansko bo-
gastvo. Vendar ga je vest ved- j reč smatrali predlagane kot ne-
Po novem glavnem regulacijskem načrtu, ki so ga nedavno načelu sprejeli, se bo Beograd razvil v prvo milijonsko mesto v Jugoslaviji. Načrt je izdelan za milijon prebivalcev.
Projektanti so upoštevali organsko rest mesta in upošteva.
da število mestnega prebivalstva naglo narašča. Zato niso predlagali podiranja večjih četrti, da bi se število stanovanj začasno preveč ne zmanj-alo. Bodoče mesto se delj na ožje in širše mestno področje. Širše področje je precej obsežno in zajema tudi Zemun, Beža-nijo, Pančevski Rit, Železnik, Žarkov in Kneževac; Načrt do-b^o rešuje pereča prometna vprašanja, razdelitev četrti na industrijo, stanovanjska naselja in upravno središče. V železniškem prometu bodo ločili tovorni promet od potniškega in kar najbolj odpravili nevarna prometna vozlišča. Mestno ozemlje je razdeljeno na številne manjše četrti (rajone), ki bodo imeli po 5000 do 6000 prebivalcev.
Tudi v Zagrebu so rešili pereča vprašanja urbanistične ureditve z novim regulacijskim načrtom Zagreb se bo v prihodnjih tridesetih letih razvil
v mesto s 600.000 prebivalci.
Zagreb je eno najmočnejših industrijskih središč v Jugosla. viji. V njem so se v zadnjih letih razvile največje tovarne kovinske industrije:	»Prvomaj-
ska«, tovarna orodnih strojev, dalje tovarna hidravličnih strojev, tovarna parnih kotlov in «Jedinstvo». Naglo pa se raz vijajo tudi druge industrijske stroke, predvsem elektrotehnična. Ker je Zgigreb eno največjih prometnih križišč v državi in ker število prebivalcev Po osvoboditvi še hitreje narašča — zdaj je okrog 350,000 prebivalcev — so prometne te. žave čedalje večje. Glavni kolodvor je lani sprejel 4,480.000 potnikov, kar pomeni, da se je promet od leta 1894., ko je Zagreb dobil železnico, pove-čul za 38-krat. Zagrebški tramvaj prevozi na dan 430.000 pot. nikov.
Zato je bila ena glavnih nalog regulacijskega načrta rešitev prometnih vprašanj. Načrt deli mesto na četrti, ki bodo imele po 2000 do 10.000 prebivalcev. Glavna industrijska četrt bo v vzhodnem delu. Upravno središče h° Moskovski bu-levard. Vzdolž Save b0 pas par-1 kov, igrišč, kopališč, stadionov
itd. z velesejmom.
Pri sedanjih velikih gradbenih delih se že ravnajo po novem- regulacijskem načrtu. Na Dubravf gradijo veliko študentsko četrt, na Zitnjaku velike tovarne in delavska naselja, v Moskovski ulici pa so zgradili stanovanjske bloke, ki se bodo raztegnili še vzdolž Držičeve ulice.
V Gorjah pri Bledu so nedavno ustanovili novo obdelovalno zadrugo, v katero je vstopilo 29 vaščanov. Na ustanovnem občnem zboru so si zadružniki izvolili odbor, določili ■komisijo, ki bo ocenila inventar, vprašanje ohišnic — njih velikosti ■— pa so prepustili odboru, ki bo izdelal poseben načrt in bodo o ohišni-c ah dokončno razpravljali na enem izmed zadružnih sestan kov.
Nova zadruga se imenuje po Andreju Zvanu-Borisu, ki je prvi odšel 'iz vasi in že l. 1941 prijel za orožje. Tik pred osvoboditvijo je padel.
no pekla, ker je njegova iznajd ba zasejala toliko novega gorja med človeštvom.
Umrl je leta 1896 in zapustil 31 milijonov švedskih kron za tako imenovano Nobelovo ustanovo.
V svojem testamentu je določi), da se razdelijo letne obresti njegovega ogromnega premo ženja petim osebnostim, ki v tistem letu napravijo največjo iznajdibo v fiziki, kemiji in medicini, in to v blagor človeštva. Četrta nagrada naj se podeli književniku, ki spiše najboljše delo idealistične tendence, in nazadnje še politiku, ki se je najbolj trudil za poglobitev bratstva med narodi, za ukinitev ali zmanjšanje vojaških priprav in za sklicanje mednarodne konference, z namenom doseči mir v svetu.
Njegov testament ni bil dovolj jasen, zato so juristi štiri leta razpravljali, predno so sestavili statut Nobelove ustanove.
Komisija, ki je sestavljena iz osemnajstih članov Švedske Akademije znanosti odloča, komu naj se za tekoče leto podeli nagrada, ki sestoji iz diplome, zlate kolajne in čeka za 156.000 švedskih kron (15,000.000 lir) Nagrajencu izroči nagrado | sam švedski kralj v Stockhol-j mu v okviru velikih slavnosti, j Izvolitev kandidata pa je v | zvezi z zelo zamotano proceduro.
Nobelovo nagrado za medicino sta si leta 1949 delila Švicar Walter Rudolf Hess in Portuga. lec Antonio Egas Moniz. Izbrana sta bila izmed- sedeminpetdesetih kandidatov iz dvanajstih dežel, kateri so bili predlagani od 99 avtoriziranih znanstvenikov Okoli 800 učenjakov iz vsega sveta je bilo napro-šernh, da bi javili kandidate za medicino. 99 izmed vseh teh je odgovorilo. Člani Švedske Akademije so izmed sedeminpetdesetih predlaganih smatrali samo petnajst izmed njih za- vredne Nobelove nagrade. Nato je bilo treba za vsakega izmed teh kandidatov predložiti obširno poročilo o njegovem znanstvenem delovanju iti odkritju. Izmed teh petnajstih sta bila slednjič izbrana navedena medicine:;.
Nagrada za kemijo je bila leta 1949 prisojena ameriškemu kemiku Williamu Francisu Giauque-ju, ki je bil izbran izmed sedemintridesetih kandidatov. Istega leta je bila- nagrada za fiziko podeljena Japoncu Hideki Yukawi, izbranemu izmed šestintridesetih fizikov. Na grada zr. književnost pa se ni lani podelila, ker se komisija ni mogla odločiti za nobenega izmed petintridesetih predlaganih književnikov, ker so nam
vredne tako velikega- ugleda, Čeprav se je zdelo, da bosta izvoljena Anglež Winston Chur chill ali pa Italijan Benedetto Croce. Zato bosta v tekočem letu podeljeni dve nagradi za literaturo.
Nemci so doslej dobili 46 Nobelovih nagrad, sledijo jim Angleži s 40, nato Američani s 39, Francozi s 30, Švicarji in Švedi s 14 nagrajenci. Izmed Rusov pa sta bila doslej samo dva deležna Nobelove nagrade, in sicer medicinec Ivan Pavlov leta 1904 in pesnik Iyan Bunin leta 1933.
Pred 46 leti je Poljakinja Marija Curie — Sklodoivska delila s svojim možem Pierrom Curie-jem in s Henrijem Be-querel-on; nagrado za fiziko. Marija Curie — Sklodowska je edina oseba v zgodovini Nobelovih nagrad, ki je dvakrat prejela to nagrgdo. Izredna Poljakinja je bila tudi leta 1911 nagrajena ob priliki odkritja dveh novih elementov, radiuma in poloniuma.
Leta 1934 je njena hčerka Irena Joliot — Curie prejela skupno s svojim možem Fri-
derikom Joliot-om Nobelovo nagrado za kemijo.
V petdesetih letih, odkar obstaja ta ustanova, je hilo za nagrade predlaganih okoli 10 tisoč znanstvenikov z vsega sveta. Kot smo videli ni izbira kandidata zelo lahka. Američani so se na pr. pritoževali, da Tom Edison, genialni izumitelj električne žarnice, ni bil deležen tako visokega priznanja. Leta 1909 je Italijan Marconi prejel Nobelovo nagrado za fiziko.
Pred svojo smrtjo pa je No. bel tako dejal o podelitvi nagrad: «... Jaz bi rad pomagal sanjačem, ki se y življenju težko znajdejo, sanjačem, ki imajo pesniško navdahnjenje ki so pa neznani in ki jih človeštvo ne mara razumeti, ali mladim znanstvenim sanjačem, ki stojijo na pragu velikih od. kritij v kemiji, medicini in fiziki, ki pa nimajo sredstev, da.bi te uresničili.« Ni pa gotovo, ako teh osemnajst članov komisije ravna po Nobelovih željah in mogoče je, da se bo v prihodnosti ta statut spremenil v prid tem mladim znanstvenikom — sanjačem.
in evropskih držav. Pred kratkim je pričela blago ponujati po nizkih cenah tudi Fcrrmoza. Cene tržaškega trga za sladkor pred prazniki so bile sledeče: kubanski, očiščeni, dolarjev 133 CIF Trsi; očiščeni, angleškega izvora je kotiral po mešani ceni 107,290 dolarjev in 9.18.2 funtov šterlingov CIF Trst (ponujali so ga iz Švice); očiščeni češkoslovaški, dolarjev 133 jranko avstrijska meja. Blago v tržaških skladiščih, takoj na razpolago, so ponujali po 145 dolarjev franko tranzitno kubanski sladkor in 144 dolarjev angleški.
Glede kave prav tako ni pričakovati, da bi tržaški trg te dni oživel. Zalog v mestu je namreč na pretek in jih le težko prodajo, ker so cene zadnje čase stalno padale in je tisti, ki se je prri poprejšnji konjuk-tur i navzgor preveč založil, utrpel lepo izgubo. Tako se trgovci s kavo le le trudijo, kako bi se. je odkrižali. Tudi terminskih kupčij na Nem York ni. Vse to trgovanje Pa ima očitne znake zunanje špekulacije, ker poročajo o močnem zmanjšanju ponudb blaga s proizvodnih trgov. Se pred pa,-meseci je bilo namreč nasprotno. Cene čezmorskih prodajalcev, franko Hangar-Trst, v do. larjih za 50 netto kilogramov so bile te dni: Rio, običajni 37,5, Rio najboljša 41; Santos običajna 53, najboljša 58,5; Haiti navadna 50, Salvador navadna 60, Costarica 63. Cene na tržaškem trgu, ocarinjeno blago od uvoznika veletrgovcev, franco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: Rio navadna 985, Rio najboljša 1030, Santos navadna 1190, najboljša 1265, Haiti navadna 1150, Salvador 1280, Costarica 1320, Gimma 1125, Moc-ca 1240.
tista država, ki je žrpale
žavne dohodke v najvecji
slo-
ri iz donosa posrednih, vse. je enako bremenečih dal\j Memorandum prinaša *■■.
zanimivih podatkov na Pjjj!jj
državnega proračuna za Ta predvideva, da bi P
nos neposrednih bremen
24,89
da*°-
odstotka vsega davčnega 1 ,
 	.(J	\Vb
nap*'
sa (v višini 967,5 milijad To bi bil že precejšen dek, zlasti ako bo «rcs»Cd druga postavka t. j. donos šarin na blago prostovohM trošnje v višini 20,46
trosnje
bi petem 9,47 odstotkov, na splošni P metni davek 37,31 odst., vek od kupčij 6,67 odst-, 0 , 1,20 odst. pa na državno ■
njo.
V Trstu, kjer postaja
pritisk od lanskega leta močnejši, se računa, da
ueijN
de na neposredne davke
10
več kakih 10 odstotkov. . bi bilo torej tudi pri naS ^ lagoditi davčno politiko manj italijanskemu raziš D
IILUUJ itUkiJU/torvc mu*	jjjj.
Želeti bi bilo nadalje, da še oblasti objavile po
i#
sosedoo vsaj istovrstne obdaš
ke o tukajšnjem
ako jim je do pre..........
davčevanja in izboljšanja ne morale.
DEEC o davčnem pritisku
V poročilu, ki ga je predložila italijanska vlada te dni pariškemu odboru ERP držav OEEC, je govora o valutni in finančni stabilnosti države in je najti tudi podatke o davčnem sistemu odn. politiki. Italijanski krogi poudarjajo, da se je ta politika že znatno izpremenila in se odslej pse bolj naslanjava neposredno obdavčevanje. Doslej je bila Italija namreč
>
Kdo bo sodelovil
na jesenskem tržaškem velesej^
Velesejmska uprava P0,r^f
enkrat udeležbo razstavljali.
zen Iz Trsta in Italije, še •*
k'
zilije in FLRJ. Pogajanja s» teku z Avstrijo, CSR,
Izraelom, Egiptom, Švico,
Art(
no in Dominikansko repu ,(;i Svoj paviljon misli postavil* misija ECA. Italijanske, švicJ^,(.
avstrijske, jugoslovanske, ^
ske in češkoslovaške žei
odobrile popust 30 odst. z* ^ tržaškega velesejma. Prav t* -popust nudijo letalske i» f j#> družbe, ki povezujejo Trst z
zemstvom. Vpis posojila za ,,j . .	-	-— faz»,r
sejmske gradnje se dobro i
Tudi v TrsN prvi «Fiat 1400
Pod konec prejšnje^ ^ seca so Tržačani ogledovolt^
razstavna vozova «Fiat» di
ga tipa «1400«, te dni f*^ nekaj že tudi kroži pb Ljr Novo vozilo ima štiri1- . ^
ski motor (CC 1395), Q f
KS
vija največjo moč 45 -nad 4000 obratih **«,*• hitrost 120-125 fciIoni«tr"^ uro, polnoobtežen, pri f porabi okrog 10, 5 riva na 100 kilometroV.^^f
M
trti*’
nekaterih novosti v m0r'.,rt
zlasti nova karoserija, .a dena najnovejsim ntf* Jf nim modelom. Novost ie f ir potniškega prostora, P'[ji** mer se uporablja friK energija motorja, ki sCj4 lira s primešanjem zr ,, f.
zunaj. Podobno je m°7 b'1’
leti hladiti prostor j0fg ef
jt
zrakom od zunaj, ki clA' posebnih ,4 F Elektroventilator skrbi
peljan
iventilator sKru‘.Ui v‘Mk da se stekla v notranl^/ f
Štiritaktni menjalnik jf ^ ran pod volanom. Roz ,p£ sti pozna tudi elektr°~ t va.
NEKA TRGOVINA Z RADIJSKIMI APARATI IN GRAMOFONI V HAMBURGU SVOJI IZLOZBI VGRADILA MEHANIZEM ZA GLASBO PO ŽELJAH. S PRITISKOM NA PLOSCO, KI JO VIDIMO NA DESNI, Sl MORE VSAK, KI GRE MIMO, ZAIGRATI DOLOČEN fSLAGER. AVTOMATIČNO STIKALO SPRAVI V GIBANJE ZAŽELENO PLOSCO, KI EAIGftA V ZVOČNIKU. -- REDKO KDO GRE MIMO IZLOZBE, NE DA BI SI DAL ZAIGRATI GLASBENI KOMAD PO SVOJEM OKUSU, IN NA TA NAČIN SI JE LASTNIK TRGOVINE PRESKRBEL DOBRO REKLAMO, Ki VABI ODJEMALCE.
 .........r.,.................................................................................................................................mm
na Suhi je imel mladega dekleta, To deklico sem dobil in še
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiBiiii
SPISAL:
Pričetkoma sem zahajal po
pivnicah ter pripovedoval meščanom različne pripovesti iz vojaške službe, katere so bile največkrat zlagane. Da bi ne vzbuja) sumov, sem plačeval počasi svoje račune pri Wohl-gemuetu; po gostilnah sem prodajal svoje laži ter rad pil, rt so drugi plačevali. Tako sem bil kmalu dober znanec vsemu mestu. Splošno se je mislilo, da
nimam nič, in mestni sodnik se Je že bal, da bom padel obči-nt v breme. Za denar so bili tedaj hudi časi; zatorej je bil moj zaklad precij varen, ker ga ni nihče pričakoval pri menil
Tudi tedanji loški škof Vid Adam je živel v vednem pomanjkanju. Grajski glavar, graj ski žitničar in še celo škofov lovski mojster — vse, kar Je
služilo pri graščini, je vohalo od Loke do Vipave, kje bi se dobil človek, ki bi hotel gospodu škofu kaj posoditi. Ravno v tistih dneh se je po vsem mestu govorilo, da išče Vid Adam dva tisoč nemških goldinarjev in da bi zanje zastavil dve lepi kmetiji na Visokem. Tedaj rai je zasijalo sonce! Ponudil sem gospodu glavarju ta dva tisočaka. Ko ju škof po preteku dveh let ni mogel plačati, mi je obe kmetiji prodal. Dodal sem še pet sto domačih goldinarjev, da je bila s lem odkupljena desetina, in ostala je še neznatna tlaka, katero sem opravljal z vinskimi tovori. Postal sem torej posestnik na Visokem, v očeh ljudstva pa eden prvih mož v Poljanski dolini. Sam svoj biti je največja sreča! To srečo sem si zaželel že takrat, ko sem jezdaril v vojsko, bodisi pod Gallasom, bodisi pod Torstensonom!
Oženil sera se. Vovk VVuUting
nekaj dote ž njo. Bila je tvoja mati Barbara. Starejši brat Je še sedaj gospodar na Suhi, mlajši Jeremija pa se je nakupil v Davčah, kar ti je itak znano.
Bilo Je všeč Bogu ali pa morda hudiču: gospodarstvo se rai je čedno razvijalo, polnili so se hlevi in množili so se posli!
Nekega dne je prišel k hiši raztrgan človek in poznalo se mu Je, da se je klatil Po svetu. Bil je moj kamerad Lukež. Ostal je pri meni; pa tudi ni povpraševal, ali sme ostati. Nikdar ni vprašal, kaj je z vojno blagajno, kako se je delVa in kje je njegov delež. Tudi ni povpraševal, koliko bo služil na leto. Bil mi je priden in pošten hlapec. Lagal sem mu, da ga je za njegov delež opeharil Jošt Schvvarzkobler. Verjel mi je, ali se pa vsaj delal, kakor bi mi veroval. Bil mi je vdan, kot je svojemu gospodarju vdano
ščene, ki mu liže roko. Blagor mu, lahko je umri potem!
Ko se mi je premoženje množilo, ko sem moral vsak dan gledati Lukežev ponižni obraz in ko sem se pri tem vsak dan zavedal, da Lukež ve, da sva s SchwarzkoblerJem skupaj odjahala od Dachaua, me je pričelo skrbeti, ali ni morda kaj povpraševal po Schwarzkobler-ju, ali ni morda poizvedoval v njegovi vasi ter izvedel, da je bil umorjen in oropan. Tej skrbi se je pridružila še skrb, da bi moje premoženje, katero sem si pridobil s tujim življenjem, spet izginilo, da mi morda postaneta otroka berača in potepuha, kakor je bil svoj čas oče.
Ti dve skrbi sta me davili, a njima se je pridružil še nekdo drugi, ki ni hotel obtičati v svojem grobu; Jošt Schvvarzkobler je spet pričet zahajati k meni! Ce sem ugledal kakega loškega biriča, ki je prihajal po opravkih v dolino, me Je
premrazilo, da mi je kar sapo jemalo, ali morda ne lovi mene. Jošt Schvvarzkobler se Je oglašal, In sicer glasneje in glasneje od leta do leta. Ponoči v sanjah je bil tu In, če sem sedel v sedlu, je čepel ta peklen ski mrlič spet za manol »Pridem pote! Pridem potelu mi Je spet in spet zvenelo po ušesih in od muk sera se v temni kleti dostikrat zvijal kot kača! — Vse to sem tl povedal, ker ml Je tako zapovedal Valentin, vnuk Felicijanov.
Ti veš, kako Je pri meni umirala Marija Schvvarzkoblerica in kako je hudiču izročala morilca svojega moža. Tako se mora pričenjati peklensko trpljenje, kakor je bilo meni tisti večerili
Stari mož je stokal in ječal. Ali spet se je ojačil:
((Poslušaj me natanko, fante, in tvoja duša naj si zapomni vsako mojo besedo!
Moja želja je, da gospodariš
za mano na Visokem. Napravim še svoj testament, da bo držalo povsod, tudi na gradu v Loki. Preveč te ne bom obložil, da ti bo mogoče obdržati posestvo In da ga obdrži tudi tvoj otrok, ker je njegov stari oče v ta namen moril in kradel po svetu!«
Težko je izpregovoril te -besede. Ko si je nekoliko počil je nadaljeval:
«Ko j ko boš za mano vse opravil, uredi tudi vse potrebno pri hiši, ker boš moral na pot, s katere se povrneš v dveh ali treh mesecih. Ne pozabi vdove in njenega obračuna z ži rovskim Oblakom! Nato pa osedlaj oba tovorna konja; sabo vzemi hlapca in orožje ker vem, da je še danes več hudobnih ljudi na svetu ko pravičnih. Jezdil boš daleč v tp Jino, dokler ne prispeš do velike reke, ob kateri leži nemško mesto Passau. Tik tega mesta mora biti vas Eyrishouen.
tla ne orosijo, ako le ^. zelo toplo in zunaj zt fll/
izvoz
...
V prvih dveh mese njega leta je izvo-skupno 227.000 kubičm»
J
aese^.M
smrekovih desk in s’cCJa
mesecih januar-felrru*^
v Italijo, 92.000 pa in v Lcvantv. Ostalo
ga leta je dosegel i~v ’	komaj	134.000	_	Jpl
blaga	  tns	•'mz
metrov. Hkrati so le“ j U tudi 8.400 kubično‘
zložljivih lesenih hiš 9
jo, na
kubičnih
lesa.
Holandsko
itd- |J#
metrov
cm°
Samo ena
((Bodenska družb0■	pdK)
in sodo« je registri’ ,ustrO ^ ca vojne 500 novih i ^jptJ
A
francoskem zas- te roč ju Nemčije, 30 registrirali hkrati Franciji.
Hsmbura pove® 11 linije i
Iz Hamburga
odločila	četi	Ji
((Svcnska Llol>d«J pri f s
je
rn ih
predvsem °d Nam
do
in o' t/rf
netk, Trsta, RekeJadrar,u;,^,! drugih luk	trHe	n(t	*'
plovna	odpl^V*
W'	n	VOŽ»j°
progi na Pn? ladja ((Kamena”-
— UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, SL B, UL Md.. — ^el|Ion	v	Strini	1	stolpca:	trgovski	60,	tlnančno-upravnl	100,	osmrtnice	90	lir.
VaeilC UJ|iaauv.	mr,	srca	Uršte	flol»nV	ITO	10	dill.
OGLASI: od 8.30-13 ln od 15-1» - Tel. 29-477 Cene oglasov. “ stolpca za vse vrste oglisov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO.	»vod. - Podrul.: Gorica, Ul, S. Pell.co ML. Tel.	Koper,	pl.	Battlstl	301a-I,	Tel.	70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLKJl Uvod *®°^Kega ‘
poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
ruouii UCIVVVI l avun	w	      -	...i..
Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - izdaja Založništvo tržaškega tlska^