OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 13, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 222
Novi grobovi
ANNA KOVACH
V	Glenville bolnišnici je preminila Anna Kovach, stara 63 let. Stanovala je na 14505 Thames Ave. Doma je bila iz Ogrskega ter je bila poznana med našimi ljudmi. Tukaj zapušča sinova James in Eugene, hčer Mrs. Helen Balogh in tri vnuke. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8.45 uri iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Je-romija ob 9:30 uri in nato na
pokopališče Calvary.
*
VOJAŠKI POGREBNI OBREDI
PFC. FRANK R. BLATNIK
Truplo vojaka Pfc. Frank R. Blatnik, ki je bil ubit v boju 29. novembra 1944 v Hertgon Forest na Nemškem,- je dospelo v Cleveland. Pokojni je bil sin Mr. in Mrs. Frank Blatnik na 8906 Union Ave. ter je bil pred vstopom v armado uposlen pri American Steel & Wire Co. Poleg staršev zapušča tri brate: Rudolpha, Williama in Edwar-da. Truplo se nahaja v Ferfoli-atovem pogrebnem zavodu na 9116 Union Ave., odkoder se bo vršil pogreb v soboto zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Lovrenca ter nato na vojaški prostor na pokopališču Calvary. Vojaški pogrebni obredi se bodo vršili pod vodstvom Catholic War Veterans St. Lawrence Post No. 553 in Anton Blazek Post No. 2079..
#
PVT. BERNARD O'HARA
V	Svetkovem pogrebnem zavodu na 478 E." 152 St. se nahaja truplo vojaka Pvt. Ber-jiard 0'Hara, ki je dospelo v sredo iz Belgije, kjer je pokojni dobil težke poškodbe v boju, katerim je čez dva dni podlegel. Star je bil ^0 let in je bil dodeljen 101. airbourne diviziji. Tukaj zapušča starše John in Anna 0'Hara na 480 E. 147 St., in štiri brate: Johna, Francis, James in Raymonda. Vojaški pogrebni obredi se bodo vršili v petek zjutraj ob 10. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeromija ob 10:30 uri in nato v vojaški oddelek na pokopališču Calvary.
Za obsojenega vojaka
Prijatelji in sosedje družine John Gusik, katere 18-letni' sin Thomas je bil v Italiji obsojen v dosmrtno ječo, pod obtožbo, da je ustrelil dva italijanska civilista, so zbrali $500 za borbo za njegovo osvoboditev, oziroma novo zaslišanje. Slučaj je zbudil splošen odpor med cle-velandskimi Cehi, ki so izbrali novo izvoljenega mestnega sodnika Charlesa Vanika, da zadevo predloži vojnemu depart-mentu v Washingtonu. •
Osumljenec v ropu kluba "Mounds" aretiran
Iz Detroita se poroča, da je bil tamkaj aretiran neki bivši kaznjenec z imenom Sam Borri, star 31 let, ki je osumljen, da je bil član roparske tolpe, ki je 29. novenjbra oropala notorični nočni klub "Mounds" na Char-don Rd. in odnesla plen v vrednosti pol milijona dolarjev. V avtomobilu osumljenca je bila najdena krinka, kakršne so nosili roparji, kakor tudi dve denarni vrečici.
Wallace primerja Ameriko z Nemčijo iz leta 1932
V deželi obstoja ogromna konspiracija proti ljudstvu,
izjavlja bivši podpredsednik
Snoči je pred Clevelandčani, ki so do zadnjega kotička napolnili javni Music Hall, bivši podpredsednik Henry A. Wallace izjavil, da je po svoji vrnitvi iz Evrope pred enim tednom pogledal v časopise in naenkrat spoznal, da so reakcionarne sile nevarno pahnile Zedinjene države v položaj, ki je podoben položaju, v kateremu se je leta 1932 nahajala Nemčija.
Na shodu so govorili tudi film-^~~"---—-
ski pisatelj Albert Maltz, ki se nahaja v zvezi z zasliševanji glede komunizma v Hollywoodu pod obtožbo preziranja kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti, dalje filmski igralec

V "Enakopravnosti" dobite Vedno aveže dnevne novice o do-Qodkih po svetu in doma!
Henry A. Wallace
Canada Lee, predsednik Bratstva železniških delavcev A. F. Whitney, radio komentator William S. Gailmor in predsednik clevelandske podružnice Progressive Citizens of America John C. Kennedy.
Wallace je izjavil, da je po prejšnjih vrnitvah iz inozemstva vedno čutil, da imamo blagoslovljeno deželo.
Tisk ne sodeluje pri pobijanju konspiracije
Bivši podpredsednik je izjavil, da so nekateri časopisi sicer* obsodili pretiranosti kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti v zvezi z zasliševanjem hol-lywoodskih pisateljev, da pa so istočasno priobčali popolna poročila o obrekovanju proti dobrim državljanom s strani predstavnikov Ku Klux Klana in Wall Streeta, ki razpolagajo z odborom, od kar je pred desetimi leti bil ustanovljen.
•
"V pred-Hitlerjevi Nemčiji so nekateri ugledni časopisi in uradniki na podoben način na lahko protestirali, obenem pa se ukvarjali z drugimi aktivnostmi, ki so podprle nacizem.
"Ce bi smešnbsti ne-ameriške-ga odbora bile edini znak ogrožanja civilnih svobodščin in demokratičnega procesa, bi se ne bilo bati za bodočnost naše dežele," je nadaljeval Wallace.
"Toda Thomasi in Rankini uživajo podporo na bolj dostojanstven način s strani bolj odličnih gostov pri vladi. Predsednik je naznanil svoj ukaz o 'lojalnosti.' Državni tajnik Marshall je odslovil iz službe uradnike državnega oddelka, ne da bi jim dal priliko zagovora in da bi predložil kake obtožbe proti njim."
Proti-komunistična gonja krinka Wall Streeta pri na- . padih na življenski standard
"Nove varnostne mere na podlagi državne varnosti grozijo, da bodo odvzele ljudstvu važne informacije. Napad proti svobodi
poskuša odvrniti našo pozornost s članki o 'rdeči nevarnosti,' ki se jih priobča kolono za kolono. Tako dolgo, dokler lahko naše ljudstvo držijo v stanju, da bo govorilo o 'komunizmu,' katerega pa redko kdaj, če sploh, pojasnijo, in tako dolgo, dokler bodo strahovali mase ljudstva s ta-kozvano nevarnostjo s strani Sovjetske zveze, bodo ljudje Wall Streeta lahko mimo napadali naš življenski standard.
"Uspeli so, da se je sprejelo Taft-Hartleyev zakon, da se je oslabilo delavske unije. Uspeli so, da so ubili kontrolo cen in racioniranje, kar je nujno potrebno za današnjo dobo. Oslabili so rentno kontrolo. Potopili so zdravstvene, prosvetne in stanovanjske programe, ko je pozornost ameriškega ljudstva bila odvmjena z n»gočnim krikom o rdeči zaroti.
"Iste sile, ki podpirajo zunanji program 25 milijardnih izdatkov za oboroževanje, so uničile mere, ki so za časa vojne držale cene dol. Te mere so stale dve milijardi dolarjev letno. Od junija meseca leta 1946, ko se je kontrola cen končala, so ameriške družbe dodale 10 milijard dolarjev, ali pa povprečno $5 na družino, k svojim računom za hrano."
Wallace napada Tnimanovo zunanjo politiko
Wallace je ostro napadel Tru-manovo zunanjo politiko, o kateri je dejal:
"Na lepe moralne izjave našega državnega oddelka proti vsaki kršitvi civilnih svobodščin v vzhodni Evropi se pozablja, ko naši militarist! in diplomati gledajo na jug. Oborožujemo diktatorje, obremenjujemo demokracije s težkim programom za oboroževanje in ko svečano proglašamo naše visoke moralne namene pri dajanju pomoči zapad-ni Evropi, pa ničesar ne prispevamo za jačanje dobrih in konstruktivnih delov Chapultepec akta.
"Cilejanski predsednik je vprašal in tudi dobil nujnostna pooblastila, da se zoperstavi stavkam kot revolucionarnim poiskusom, da se vrže vlado in v mnogih drugih južno-ameriških državah se na zakonite proteste delavcev že gleda kot na 're volucijo.' Takšnim vladam mi ponujamo nove oboroževalne programe. Vztrajamo na civilnih svobodščinah v Romuniji in na Madžarskem, toda Argentina in Dominska republika verjetno uživajo državljanske pravice, isto kot Mississippi in južna Carolina.
Svari pred nevarnostjo možne vojne
"Plašč nesebičnosti, ki so si ga nadeli naši vladni uradniki, lahko zavede hekatfere naše ljudi
REV. MELISH BO V CLEVELANDU POROČAL O NOVI JUGOSLAVIJI
Prihodnji torek 18. novembra bo pod pokroviteljstvom clevelandske podružnice Council of American-Soviet Friendship prirejen stJod, na kat«rem bo govoril Rev. dr. William H. Me-lish iz New Yorka, ki se je s skupino protestantovskih duhovnikov nahajal v Jugoslaviji.
Rev. Mellsh bo poročal o svojih vtisih iz Jugoslavije.
Na istem shodu pa bo govoril tudi člaiji angleškega parlamenta Konni Zilli-acus, ki je preteklega meseca imel pogovor s Stalinom. Tudi Zilliacus se je nedavno nahajal v Jugoslaviji, ki je na njega storila najboljši vtis.
Izjava A. Viehovca glede "komunizma
Novo izvoljeni councilman 32. varde Anton Vehovec nam je poslal naslednjo izjavo, s prošnjo, da jo priobčimo:
"Državljanom 32. varde se želim iskreno zahvaliti za zaupanje, ki so mi ga izkazali pri zadnjih volitvah. Obljubljam in zavezujem se, da bom storil vse, kar je mogoče za izboljšanje razmer v vardi, in sleherni naj se čuti prostega, da me pokliče, kadar čuti, da bi s^ moglo kaj napraviti za izboljšanje razmer.
"Sedaj, ko so volitve končane in da se z ozirom na obtožbo, da sem komunist, stvari postavijo tja, kamor spadajo, želim podati naslednjo izjavo:
"Sem član župnije sv. Pavla, kjer so moji otroci pohajali šolo: Moja žena, mati in očim so pokopani na pokopališču sv. Pavla. Moj sin Raymond je graduiral iz šole Cathedral Latin in obiskoval univerzo John Carroll, moja hči Lucille pa je gradui-rala iz akademije Villa Angela. Raymond se je poročil v cerkvi sv. Filomena, Richard pa v cerkvi sv. Jeroma. Ako so te ustanove komunistične, potem je William J. Boyd (prej Miloš Boich) v pravem.
"Bil nisem nikoli komunist in nikoli ne bom."
Višinski udaril po |I7	i • i »v ••	i«
Trumanu z njegovimi * ^ftllCOSKl l6VlCd.rjl Zd.S6§ll
lastnimi^edami županski ufad V Marsclllu
Citira njegovo izjavo, katero je podal kot senator ob času nemškega napada na Rusijo
naglo napreduje, dočim naš tisk tu, kjer se edina kršitev svobod-' gato in demokratično Ameriko."
ščin, o kateri se v našem tisku poroča, dogaja v sferi vpliva drugega pajdaša (Wallace s tem misli na Sovjetsko zvezo). Toda mi ne moremo preslepiti ljudstva sveta in mi smo se oprijeli nevarnosti, dvolične politike, ki bo uničila nas, naše sosede in se končala v vseuničujočem oboroženem spopadu."
Filmski pisatelj Maltz je v zvezi s preiskavo kongresnega odbora za ne-ameriške aktivnosti dejal, da &o se obtožbe proti hollywoodskim pisateljem in igralcem zaradi preziranja kongresa dogajale v enaki obliki tudi poprej, toda, da je to bilo "v nacistični Nemčiji."
Predstavnik Brastva železni-čarskih delavcev Whitney je govoril o Taft-Hartleyevemu zakonu, za katerega je rekel, da ni verjel, da bi se nekaj takšnega lahko zgodilo tu.
Filmski igralec Lee je poudaril, da se je na zasliševanjih glede "komunistične nevarnosti" v Hollywoodu čutilo močan duh po Hitlerju in Mussoliniju.
Predsednik clevelandske podružnice Progressive Citizens of America Kennedy pa je apeliraj na udeležnike shoda, naj podprejo organizacijo, ki da je potrebna, da se ustvari "bolj varno, bo-
NEW YORK, 12. nov. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Andrej Višinski je snoči v prozornem napadu na predsednika Trumana prišel na dan z obtožbo, da "posnemale! Hitlerja danes propagirajo iste blazne ideje za uničenje Rusije, kakoršne je nekdaj propagiral Hitler sam."
Višinski je v govoru, ki ga je imel pred Foreign Press Association v hotelu Waldorf-Astoria, citiral kot primer te propagande "izjavo nekega odličnega ameriškega državnika, ki je bila objavljena v New York Times z dne 11. junija 1941". Omenjena izjava, katero je Višinski prečital, se je glasila:	,
"Ako vidimo, da Nemčija zmaguje, bi morali pomagati Rusiji, če pa bi zmagovala Rusija, tedaj bi morali pomagati Nemčiji, in tako skrbeti, da se jih bo čim več medsebojno pobilo."
Višinski ni Trumana navedel z imenom
Kot razvidno iz časniških arhivov, je dotično izjavo podal predsednik Truman, ki je bil takrat senator iz države Missouri. Višinski ni omeriil Trumano-vega imena, niti ni zaključil izjave, katero je podal Truman par dni po nemškem napadu na Rusijo. Zaključek iste pe je glasil:
"Akoravno ne želim, da bi Hitler zmagal pod kateriixii koli okolščinami, pa niti eni niti drugi nikdar ne držijo svojih obljub."
Glede omenjene Trumanove izjave je Višinski rekel:
"Ne more se zanikati, da ta program, katerega priporočajo odlični ameriški državniki, poseda stabilnost in doslednost, v kolikor se tiče sovraštva in natolcevanja proti Sovjetski zvezi."
Austin bil navzoč ob napadu na Trumana
Na priredbi, kjer je govoril Višinski, je bil navzoč tudi ameriški' delegat pri ZN Warren Austin, ki je v svojem govoru smešil izjavo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, da tajnost atomske bombe več ne obstoja, češ, da so znanstveni principi atomske energije res splošno znani, da pa je to nekaj čisto drugega kot pa vedeti, kako se izdeluje atomska bomba.
Višinski je v svojem govoru rekel:
"Mi vemo, kakšne načrte so izdelali hitlerjevci, da Rusijo tako potolčejo, da ne bi nikdar več vstala. Danes skušajo njih od vojne psihoze podivjani posnemale! vse, kar morejo, da ne bi zaostali za Hitlerjem. Oni propagirajo iste blazne ideje in tuhtajo o istih blaznih načrtih, ob katerih si je Hitler razbil glavo."
Napad bil posledica aretacije treh udeležnikov demonstracij
MARSEILLE, Francija, 12. nov.—Skupina levičarjev pod vodstvom komunistov je danes vdrla v županske urade in pretepla sedanjega župana Marseilla, ki je pristaš de Gaulleove stranke.
Poleg župana je bilo ranjenih*---—-
16 oseb, med njimi ena oseba j smrtno. Osem mestnih zastopni- j kov je dobilo lažje poškodbe.
Do napada na župana Mar- Zopet doma
Domače vesti
seilla je prišlo potem, ko je policija aretirala tri udeležnike de-
Poznana Mrs. Pepca Lach se je vrnila iz bolnišnice na svoj
monstracij, češ, da so fizično dom na 875 E. 79 St., kjer vo-
napadli neke policaje. Na tisoče levičarjev je pred mestno zbornico in sodni jo prepevalo komunistično "Internacionalo," dočim so se po viharnih debatah v sami zbornici spopadli komunistični zastopniki z zastopniki, ki so pristaši de Gaullea.
Policija je sicer uspela raz-gnati več tisoč glav množico levičarjev, toda nemiri se v Mar-seillu niso polegli. Za jutri je de^vska federacija napovedala splošno stavko, ki utegne para-lizirati to drugo največje mesto F rancije.
Obigki so dovoljeni
Mr. George Julylia, ki se nahaja v Glenville bolnišnici, je srečno prestal dve težki operaciji, in prijatelji ga sedaj lahko obiščejo. Nahaja se v vardi 4. Upamo, da bo kmalu popolnoma okreval!
Vile rojenice
V ponedeljek so se zglasile vile rojenice pri družini Mr. in Mrs. John in Frances Homeck na 10601 Manor Ave. in pustile v spomin krepkega sinČka-prvo-rojenca. Dekliko ime matere je bilo Ziherle ter je dobro poznana bivša igralka pri dramskem društvu "Ivan Cankar". Mati in dete se dobro počutita in se nahajata v MacDonald House, University bolnišnice. Tako je poznana Mrs. Ziherle v Cleveland Heights sedmič postala stara mati. Čestitamo!
Meso ob torkih
Hoteli in restavracije v Cleve-landu so začele v mnogih slučajih zopet servirati mesna jedila ob torkih. Pravijo, da bodo sicer še tudi v bodoče upoštevali Tru rtianov apel za "brezmesne torke," v kolikor bo mogoče, končna odločitev pa da je v rokah odjemalcev, *
Trupla vojakov
Včeraj je dospelo v Cleveland 38 nadaljnih trupel ameriških vojakov, ki so padli v Evropi in Novi Fundlandiji.
Za napreden program
Ohijska liga mladih demokratov je povodom narodne konvencije, ki se danes otvori v Cleve-landu, sprejela obširen program, ki priporoča, da zvezni kongres sprejme nove zakone za socialno zaščito, protekcijo proti diskriminacijam pri najemanju, in za industrialni mir.
di gostilno. Zahvaljuje se vsem prijateljicam in prijateljem za obiske, cvetlice in kartice, ki jih je prejela.
Prvorojenček
Vile rojenice so se zglasile v ponedeljek pri Mr. in Mi-a. Joe Waldon iz 1062 E. 67 St. m pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Mati, katere dekliško ime je bilo Jean Zelko, in dete se nahajata v Women's bolnišnici in sq dobro počutita. Tako je prvič postala "grandma" Mrs. Jennie Zelko iz E. 67 St. in ravnotako sta prvič postala stari oče in stara mati Mr. in Mrs. Waldon iz E. 185 St. — Čestitamo!
Skupen sestanek
Jutri večer ob osmih se vrši sestanek krožka št. 1 Prog. Slovenk in dramskega zbora "Anton Verovšek", na katerem se bo pregledalo račune prošle prireditve. Prosi se vse člane in članice, da se udeleže.
"Janko in Metka"
Mlad. pevski zbor SDD na Waterloo Rd. priredi 30. novembra opereto "Janko in Metka". Cenjeno občinstvo se vabi, da si ta dan rezervira za obisk mladine, ki bo najbolj vesela in zadoščena za svoj trud, če vidi polno dvorano posetnikov.
Stavbinski odbor SDD
Člane stavbinskega odbora Društvenega doma na Recher Ave. se opozarja, da se jutri večer ob sedmih vrši važna seja, na katero se vabi vse, da se gotovo udeležite.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Frances Collins, hčerka Mrs. Zupane na 15707 Waterloo Rd. Prestala je srečno operacijo in sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in kartice. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu in mi ji želimo skorajšnje popolno okrevanje!
V zadnje slovo
Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj ob pol-osmih v Želetov pogrebni zavod, da izkažejo zadnjo čast umrli članici Mary Hočevar.
Odbor na delu za praznično okrašenje St. Clair Ave.
Kot smo že poročali, se je zbral odbor, ki bo obiskal vse trgovce na St. Clair Ave. od E. 55 St. do E. 68 St. v svrho prispevkov za nabavo krasnega božičnega drevesa, ki bo postavljen na prazni loti na vogalu Norwood Rd., ter za luči in druge okraske, s katerimi se bo St. Clair ulico za božične praznike okrasilo, da bo privlačno in v ponos naselbini. Odbor je šel s polno paro na delo in uspeh tega podvzetega načrta, je razviden, kajti trgovci, ki so bili obiskani, so se velikodušno odzvali.
Včeraj se je zglasil v našem uradu cvetličar Louis Slapnik, ki je v kratkem času dobil prispevke od sledečih podjetnikov in trgovcev: Frank Rich, ki vodi popravlialnico avtov na E. 61 Št. in St. Clair Ave., pogreb-nik Frank Zakrajšek, Božeglav Winery, Emil Bukovec, ki vodi grocerijo in mesnico, Norwood pekarija, Mario Cafe in Louis Slapnik cvetličarna na 6102 Št. Clair Ave.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. novembra 1947
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -:-
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months—(Za tri mesece) -
--$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) --—-
For Six Montlis—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.30
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
ZA FAŠIZEM SE ZAVZEMAJO
Na preteklem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je bila sprejeta neka resolucija, ki obravnava vprašanje fašističnega režima generala Franca v Španiji. 2e takrat so neke države poskušale rešiti španskega diktatorja pred usodo, ki sta jo doživela njegova zaščitnika Hitler in Mussolini. Toda takrat "rdeče strašilo" ni bilo še toliko napihnjeno, da bi zasenčilo vprašanje fašizma, in sprejeta je bila ta kompromisna resolucija, ki je priporočila članicam organizacije Z.N., naj pretrgajo diplomatične odnošaje s Francovim režimom, odnosno naj odpokličejo ambasadorje in diplomate. V resoluciji je dalje bilo rečeno, da bo "v doglednem času" Varnostni svet podvzel nove mere proti Francu, če se bo izkazalo, da sprejete niso bile dovolj učinkovite, da bi Franca spravile z oblasti.
^ Ta "dogledni čas" je že tu. Izkazalo se je, da dosedanje mere niso bile dovolj učinkovite in da je torej potrebno, v polnem soglasju s prvo resolucijo, podvzeti nove mere. Na sedanjem zasedanju skupščine se je včeraj začelo razmo-trivati o temu vprašanju.
Časi se spreminjajo in tako se tudi s časom spreminjajo odnošaji nekaterih držav napram fašizmu. Naša zunanja politika je že enkrat pri slučaju Peronove Argentine dokazala akrobatsko sposobnost presedlavanja z enega konja na drugega. Peronova Argentina, ki jo je celo uradni dokument državnega oddelka vključil med fašistične diktature in o kateri je bivši ameriški ambasador izjavil, da je pribežališče vojnih zločincev iz Evrope, in da skriva mrioge znane naciste in fašiste, je naenkrat bila vključena med države, katerimi se je izročilo diplomo "čuvaja naše demokracije" proti "komunističnemu totalitarstvu." To je bilo tik pred konferenco "za obrambo zapadne poloble." Tako je brez vsakih težav fašistična Argentina začela braniti "demokracijo" in se sedaj s podporo Zedinjenih držav poteguje celo za sedež v samem Varnostnem svetu!
Včerajšnji prvi pogovori glede pozabljene resolucije o fašistični Španiji kažejo, da se bo ponovilo tisto, kar se je zgodilo s Peronovo Argentino. Ni potrebno posebno poudariti, da je število držav, članic organizacij, enostavno prezrlo resolucijo in da so nekatere celo sklenile še bolj prisrčne odnošaje s Francom. Na ta način seveda Franco ne more odstopiti, tudi če bi sam želel odstopiti. Zamislite si kakšen kaos bi povzročil, če bi baš sedaj v dobi najbolj hudih bojev proti "komunističnemu totalitarstvu," proti kateremu se je Franco v družbi Hitlerja in Mussolinija bo. ril še pri Stalingradu, odstopil in pustil, da špansko ljudstvo samo odloča o svoji usodi!
Pri sedanjih diskusijah je delegat Dominike dr. Arturo Despradel predlagal, da se na to zadevo pozabi. Rekel je, da nima smisla podvzemati nadaljnih akcij proti Francu, ker da bi to predstavljalo vmešavanje v notranje zadeve Španije. Zamislite si, kako bi bil Hitler vesel, da je dr. Despradel rekel nekaj podobnega, ko so ruske čete stale na reki Odri! Da je rekel, da nima smisla podvzemati nadaljnih akcij proti Hitlerju, ker da bi to predstavljalo vmešavanje v zadeve nacistične Nemčije! Pa ne samo to. Delegat Dominike je celo izjavil, da Francov režim nikakor ne ogroža mir na svetu, ampak, da se bliža demokraciji! To pravi t& delegat baš v času ko ameriški tisk poroča o valu novega terorja v Španiji.
• Zedinjene države in Anglija smatrata, da resolucija, sprejeta na preteklem zasedanju, ni bila učinkovita in da nadaljne akcije ne bodo spravile Franca z oblasti. Tudi Zedinjene države in Anglija so proti katerimkoli akcijam, češ, da je to vmešavanje "v notranje zadeve Španije." Čudno to zveni, če se upošteva vmešavanje v notranje zadeve Grčije, Turčije, Italije in Francije, kjer gre za takozvano "komunistično nevarnost."
Ni dvoma, da bodo slovanske države vodile ogorčeno borbo proti Francu, temu najbolj izrazitemu predstavniku današnjega fašizma v Evropi. Zgodovina priča, da so se Francove fašistične legije aktivno borile v Rusiji na strani nacističnih hord. Današnja Španija pa je poleg Argentine, glavno pribežališče vseh vojnih zločincev- in kvizlingov, ki se v obe državi tihotapijo v oblekah menihov in "preganjanih katoličanov." (A. D. na primer zadnje čase pri-obča "dopise iz Španije!' nekih slovenskih "visokošolcev," ki v Madridu "nadaljujejo svoje študije, s katerimi bodo, če Bog da, pripomogU k obnovitvi razbičane domovine.'" Ni dvoma, da so ti "visokošolci" v Madridu en del vojnih
UREDNIKOVA POSTA
Pevski zbor
Euclid. O.
'Slovan"
- Ko vzamem v
basan s slamo. Ko sva hodila
s stricem Plevnikom, sva vide-
, v .	kako so vrane zobale lepo
roke nase slovenske časopise m	t?-, ■ ,
zAfinAm	^ilo je okrog poldan,
začnem prebirati, vidim, da se oglašajo same veselice in koncerti z vseh krajev. Kakor vsako leto, tako se je tudi letos moški pevski zbor "Slovan" odločil, da priredi svoj jesenski
koncert 7. decembra. Kakor za V v i - ^ T f ----------„„ Jura Krančicu, da za drugo le-
vsak koncert, se tudi za tega pevci prav pridno pripravljajo. Ker nas je naš učitelj Frank Vauter prav strogo v roke vzel, se tudi pevci prav pridno udeležujejo svojih vaj. Malo kdaj katerega manjka, če pa kdo izostane, ga tak(j)j vpraša: kaj je zopet s tem, ali ne veš, da imamo 7. decembra koncert?
Za enkrat ne bom omenil pesmi, ki bodo vključene v program, toda o temu pa bo tudi pravočasno poročano. Mogoče bo kdo od naših prijateljev in prijateljic rekel, da je še dosti časa. Dragi moji, ni časa, ker tako hitro beži, da sami ne bomo vedeli, kedaj bo minil. Posebno hitro beži za nas pevce in moramo vas spomniti pred-no se niste odločili, da boste šli kam drugam. Ko preberete te vrstice, odločite se takoj, da boste šli 7. decembra na Recher Ave. T SDD na koncert pevskega zbora "Slovan" in nikamor drugam. Seveda zvečer bo ples, tako, da vam bo zagotovljena za par ur lepa zabava. Vstopnice prav lahko dobite, ker jih ima vsak pevec "Slovana".
Že sedaj apeliram na vše naše prijatelje in prijateljice, da si že preskrbite vstopnice, da boste na dan koncerta napolnili dvorano. Moških pa priporočam še to: ko kupite vstopnice, kupite jih takoj tudi za svoje žene, ali pa za svoja dekleta. Vem, da tudi ženske rade poslušajo Slovanovo petje.
Torej naj teh par vrstic zaenkrat zadostuje, obširneje o koncertu samem pa bo poročano pozneje. S pevskim pozdravom
Frank Rupert.
Klub Ljubljana
ča, takrat se mi je pa kar vi delo, da mi zapuščamo lepo na
dneve, če nam Bog da zdravje pa se zopet vrnemo k naravi.
skoraj bi rekel, da so vedele, kedaj je čas za kosilo. Ko so se naložile, so zopet korajžno odletele v svoje zavetje. Mis-lil sem si: tega moža pa se .prav nič ne bojijo. Svetoval bi pa
to nabaše s slamo žensko. Mogoče se bodo vrane in'krokarji bolj bali, ker ženske so ponavadi bolj hude.
Spominjam se, kako smo zadnjič korakali iz temne hoste. Pihal je hladni veter in zdelo se mi je, da se poslavljamo drug od drugega, ko so se priklanjala mlada drevesa. Jemali smo slovo in sedaj, ko smo zapustili lepo naravo, smo se pa vrnili v
naše stare domove. Zato se je naš klub "Ljubljana" odločil, da se tudi tu malo pozabavamo. Odločili smo, da bomo priredili v soboto 22. novembra veselo zabavo in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Kedaj bo začetek ne vem, še manj pa kedaj bo konec. Vem pa, da je marsikateremu znano, ra smo se vedno dobro zabavali na naših prireditvah. Klub je sklenil na svoji zadnji seji, da lahko vsak član pripelje enega ali pa dva, pa tudi več svojih prijateljev s seboj. Tudi oni se bodo ravno tako zabavali, kot ostali člani. Kar se godbe tiče, je bila vedno v zadovoljstvo občinstva in tako bo tudi sedaj. Jedača in pijača bo tudi izvrstna, Mrs. Barkovic bo naredila takšne sendviče, da se boste kar lefrali. Ne pozabite člani omenjenega kluba pripeljati svoje prijatelje 22. novembra zvečer na veselico kluba "Ljubljana".
France iz Ljubljane.
ŠPEKULACIJE NA RAČUN SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA
Italijanski uradniki pri žigosanju izkaznic ne priznavajo slovenske narodnosti
Trst, , Tan jug).	Iga urada, da je Slovenka. Prav
Anglo-ameriške okupacijske tako so postopali z vsemi dru
Cleveland, O. — Večkrat se sliši enega ali drugega, da ga narava zapušča. Vsako jesen,
ko mine poletje, pa mi zapuščamo naravo. Ko je klub "Ljub- sali pod postavko narodnosti —
oblasti so izdale dne 4. oktobra t. 1. odlok, po katerem mora prebivalstvo, ki se nahaja na po Anglo-amerikancih zasedeni co, ni Svobodnega tržaškega ozemlja (STO-ja) predložiti svoje osebne izkaznice in jih pri na-značenih uradih dati žigosati. Žigosanje se je pričelo 6. t. m. zjutraj. Po vseh teh uradih pa so nastavili le italijanske uradnike, po večini nedomačine.
2e prvi dan je postalo jasno, da pomeni žigosanje osebnih izkaznic nov manever italijanskih reakcijonarnih krogov, ki jih podpirajo okupacijske oblasti, da odvzemajo pravico državljanstva na STO-ju čim večjemu številu Slovencev, ali pa, da se jih proglasi za Italijane.
Tudi v urade po okoliških vaseh, ki so skoro 100 odstotno naseljene s slovenskim prebivalstvom, so namestili le italijanske Uradnike. Ti so ljudem, ki so j^rišli v urad, usiljevali že napisano prošnjo v podpis. Poleg ostalih podatkov je na prošnji za žigosanje izkaznice postavka — narodnost.
Ti uradniki so povsod napi
Ijana" imel svoj zadnji izlet, ali italfjanska. Seveda, Slovenci piknik na farmah Jura Kranči- takih prošenj niso hoteli podpi-
sati in so uradnikom razlagali, da so slovenske narodnosti. V
ravo na deželi. Seveda moramo Miljah pri Trstu je službujoči misliti za nekaj časa na zimske uradnik na tako pripombo kme-
ta iz Boljunca odgovoril takole: "Mi ne poznamo na tej zemlji
Ko smo prirejali naše pikni- i nobene druge narodnosti, ka ke in izlete, smo imeli celo po- i kor edino le italijansko." Ko letje dosti strašila in sicer od I je kmet še naprej razlagal, da
strani našega predsednika G. Nagodeta. Ko smo se sprehajali po hosti, nam je to bilo prepovedano, češ, da se v hosti nahajajo medvedi. Mi se pa nismo zmenili za to strašilo in smo pripomnili samo, da medvedk ni. Pohajali smo celo poletje, medveda pa od nikoder ni bilo. Mislim, da se je medved.
je Slovenec, mu je uradnik zabrusil: "Tukaj so še vedno italijanski zakoni! Boste pač morali počakati, da prenehajo obstojati, potem lahko pridete po svojo pr^yico."
gimi Slovenci, ki so se javili na uradu. Na policijskem uradu v Trstu so v Istrski ulici onim ljudem, ki so izjavili, da so slovenske narodnosti, napisah na prošnjo — jugoslovanska narodnost, da bi jim na tak način mogli , izdati izkaznice "nepristojen". Tako se je zgodilo tov. Brumat Ani iz Sv. M. M. Spodnja št. 247, tov. Dodiču Rudolfu iz ulice ■ Montecchi'št. 15 in nešteto drugim na policijskem uradu. V ulici Kolonija so trije šovinistični uradniki hoteli prepričati nekega Slovenca, da izjavi, da je Italijan in da tako mnogo' pametnejše napravi.
Med slovenskim prebivalstvom STO-ja je zaradi teh umazanih šovinističnih spletk nastalo veliko razburjenje. Prebivalstvo v Nabrežini, na Občinah in ostalih okoliških vaseh ter tržaških okrajih se je zbralo na množične sestanke in razpravljalo o teh stvareh. Sklenili so, da bodo poslali svoje delegacije k odgovbrnim oblastvenim organom in da do na-daljnega ne bodo več dajali legitimacij v žigosanje, dokler ne pošljejo na urade slovenskih uradnikov in dokder ne bodo pravilno sestavljali prošenj. Na-brežinski delegaciji je nadzornik civilne policije skušal dokazati, da angleška beseda "narodnost" pomeni istočasno narodnost in državljanstvo. Delegacija iz Občin je zato odšla naravnost k polkovniku Gardner ju, komisarju tržaške con#, ki je delegaciji na njene proteste takole izjavil: "Mi smo še odvisni od Rima in vi nimate do guvernerjevega prihoda nobene pravice zahtevati, da bi žigosanje vršili slovenski uradniki."
Na Občinah nad Trstom so! Zaradi takih odgovorov pred-tovarišu čebulcu Milanu, potem | stavnikov oblasti in postopanja ko je zahteval, naj mu prošnjo 1 italijanskih uradnikov sloven-
..... .................napišejo, da je Slovenec, doda-| sko prebivalstvo noče več pri-
ko je zaslišal slovensko pesem li, naj si preskrbi "dovoljenje o [ "ašati izkaznic v žigosanje in z godbo na čelu, skril v svoj br-i začasnem bivanju in bo dobil iz-, čaka, da se te stvari pravično log, v katerem bo počival celo i kaznico "Nepristojen". Tov. Če-	"
zimo. Videl sem tudi drugo j bulec je rojen na Oblinah in je strašilo, seveda za vrane in kro- i vse svoje življenje bival tam.
karje. Bilo je dosti koruze, na i Njegovi ženi Slavi so dejali naj sredi koruze pa je stal mož na- prinese potrdilo od anagrafske-
I
zločincev raznih narodnosti in da so za časa okupacije "obnavljali" Slovenijo na isti način, kot jo je to "obnavljal" sam okupator. Sedaj pa "študirajo," da bi "če Bog da," zopet obnavljali "razbičano" domovino.)
Mi smo že enkrat poudarili, da bo glede tega vprašanja fašističnega diktatorja Franca organizacija Združenih narodov morala pokazati svojo odločnost. Nobenega opravičila ni za reševanje tega fašističnega sobojevnika Hitlerja in Mussolinija pri spodbijanju "komunistične nevarnosti." Ker doslej ni prva resolucija bila dovolj učinkovita, je naravno, da se morajo podvzeti nadaljne mere, kot to sama resolucija*določa. Če se bo kar tako zavrglo en sporazum za drugim, ne bo to nobeno jamstvo za mir na svetu in za sodelovanje med narodi.
uredijo in da se preprečijo uma zane špekulacije na račun slovenskega prebivalstva na STO-
ju.
«
Italijanske oblasti nočejo nastaviti slovenskih učiteljev
Trst, (Tanjug.)
Čeprav se je na ozemlju Julijske krajine, ki je bilo priključeno Italiji, uradno pričel pouk že 6. oktobra, italijanske oblasti do danes niso nastavile slovenskega učiteljstva. Italijanske oblasti nočejo upoštevati, da je v Slovenski Benečiji 1700 slovenskih šoloobveznih otrok. Za poučevanje ter otrok bi bilo I potrebno' 84 učiteljskih moči. Prošnje za namestitev je že vložilo 88 učiteljev in učiteljic, ki so poučevali že pod upravo
ZVU. Italijanske oblasti so doslej nastavile provizorično le 35 učiteljev, vsi ostali pa so ostali brez plač s svojimi družinami, kljub temu, da jim je ZVU zagotovila, da se je sporazumela z italijanskimi oblastmi glede njihove nastavitve. To ponovno jasno dokazuje, kako italijanska De Gasperijeva vlada krši že takoj po podpisu in ratifikaciji mirovne pogodbe določbe o
pravicah narodnih manjšin.
*
Goriška prefektura prepovedala vse manifestacije
Trst, (Tanjug.)
Ker je goriška prefektura prepovedala vsa javna zborovanja in manifestacije na področju Gorice, se 12. t. m. ne more vršiti napovedana proslava Dneva Garibaldincev. Zato pošiljajo partizanske organizacije, ženske in mladinske organizacije, kakor tudi napredne slovenske in italijanske delavske stranke italijanskemu notranjemu ministrstvu v Rimu številne proteste. V protestnih pismih in brzojavkah zahtevajo takojšen preklic odredbe, ki jo je izdal .goriški prefekt. V pismih poudarjajo, da lokalne oblasti niso ničesar ukrenile proti kolovodjem terorističnih skupin, ki so razsajali po mestu v dneh prevzema oblasti. Ti ljudje' se še danes svobodno sprehajajo po mestu in kujejo načrte za nove pogrome, medtem ko se demokratičnemu ljudstvu ne dovoljuje, da bi proslavilo svoj veliki praznik — Dan Garibaldincev. Končno v protestih zahtevajo, da notranje ministrstvo izda nemudoma navodila policijskim oblastem v
goriški pokrajini, da aretirajo in kaznujejo znane provokator-je, ki edini predstavljajo nevarnost za javno varnost in red.
Francoski časopis poroča o sovjetski atomski bombi
PARIZ, 11. nov. — Francoski časopis "L'Intransigeant" je danes priobčil poročilo, da je v Rusiji eksplodirala v uspešnih poiskusih prva atomska bomba. Eksplozijo se je, kot pravi časopis, čutilo 19 milj daleč.
Članek o ruski atomski bom-bi je poslal iz Prage časnikar John Griggs, ki je poročal, da je pri preizkušanju atomske bombe bilo prisotnih 280 sovjetskih veščakov za atomsko energijo in vladnih uradnikov. Bomba je bila vržena na področje v bližini Irkutska, Sibirija.
Grigg, ki pravi, da ima zanesljive, informacije, piše, da je bomba bila mala in da je vagala okrog 13 funtov. Učinek eksplozije je bil izboren. Časnikarsko poročilo tudi pristavlja, da se "poskusne atomske bombe izdelujejo v Sibiriji," v mestu "Atomgradu."
Soglasno s tem poročilom je baje prva atomska bomba Rusije eksplodirala že preteklega junija.
(Poročilo časnikarja Grigga se spravlja v zvezo z nedavno izjavo sovjetskega zunanjega ministra Molotova, ki je izjavil, da "že davno ni več tajnosti atomskih bomb.")
KOLIKO JE URA?
(Povesti o času)
M. I L J I N
Observatorij in sanatorij
Ure, ki bi ne prehitevala ali zaostajala, ni.
Sprememba vremena, vročina ali mraz, vlaga, slučajen udarec ali spremenjen položaj, zgošče-nje olja, vse to počasi a gotovo kvari tek tudi najboljšega kro-nometra. Od vlage, ki se zbira je j, postaja balansirka težja; zato začenja bolj počasi nihati in ura zaostaja.
Povišanje temperature se na kronometru ravno tako občutno odraža kakor na termometru; od ogrevanja se špirala širi, daljša in seveda slabi. Radi tega zaostaja potem tek kronometra.
V	observatorijih, kjer je toč-na ura, poteri kontrolirajo čas rnnoga mesta in cele dežele, pazijo na uro kakor na težko bolnico.
Skrbna nega, popoln mir, z eno besedo—to je sanatorij, ne pa observatorij. Seveda, človeka bi take razmere spravile v grob.
V	Pulkovu, na primer, imajo uro v kleti ,da bi bila zaščitena pred rezkimi spremembami temperature. V klet hodijo samo, da jo navijajo, ker že bližina človekovega telesa more spremeniti uri hod.
Ura s pulkovskega observatorija ima brzojavno zvezo z uro v petropavlovski trdnjavi, še nedavno so Leningrajci kontrolirali ure "po kanonu." Vsak dan ravno ob 12 se c s trdnjave raz-legel topovski strel, in vsi so za trenutek prekinili delo in pogledali na uro.
Ta kontrola pa ni bila ravno točna. Med signalom iz Pulkova in strelom je vedno minilo nekaj časa. Zato so vse, po strelu urejene ure vsaj nekoliko zao-stajale.
Sedaj je namesto topa radio.
Radio predaja signale časa brez najmanjše zamude—sekunda je sekunda. In radio čujejo ■ povsod, ne samo v enem kraju.
Prvi so začeli predajati čas I Francozi z Effelovega stolpa V I Parizu. V Rusiji predajata signale časa puškinska in moskovska radijska postaja.
Govoreča ura
Ste že kdaj govorili z uro ?
Pri telefonu primete za govorilo in pokličete številko. In takoj vam ura sama pove po telefonu s človeškim glasom, ob kolikih je.
Taka ura, ki govori, je v Moskvi. Napr-avljena je tako: Na radijski postaji je poseben stroj sistema inženirja Šorina. Ta stroj, povezan z astronomsko Uro, predaja vsakih 15 sekund telefonski postaji točni čas. "Diktor" tukaj ni človek, ker ne bi zdržal tako napornega dela. Njegovo delo opravlja trak kakor v zvočnem kinu. Na tisoče metrov dolgem traku so z besedami zapisane ure, minute in sekunde, vse v presledkih po 15 sekund. In vsak čas zvedo ljudje po telefonu brez ure, ob kolikih je.
Zopet o nebeški uri
Smemo li biti prepričani, da tudi najtočnejša ura res nikdar ne laže? Seveda ne. Saj vemo, da vse lažejo; ena bolj, druga manj.
In zopet se je treba obrniti po pomoč in pouk k uri, ki so ji ljudje po pravici verjeli, ko še ni bilo stenskih, žepnih ali stolpnih ur. Ura na nebu je edini kro-nometer, ki nikoli ne laže.
Naša zenjlja se obrača vedno v istem- času okrog svoje osi. Zvezde se vselej vračajo na svoji vidljivi poti po oboku neba na svoje prejšnje mesto. Samo po zvezdah je mogoče kontrolirati
uro.
Zato urejajo točne ure v astronomskih observatorijih. Seveda po računih zvezdoslovcev gre vrtenje naše Zemlje^ okoli lastne osi vse bolj počasi. Doba dneva in noči postaja daljša in daljša. In pride čas ,ko se obla naše zemlje sploh ne vo več vrtela okoli svoje osi: Ura na nebu se ustavi. A kdaj še bo to! . . . Zaostajanje zemlje napreduje silno, silno počasi. Zato še smemo reči, da je ura na nebu edino prava in točna. Kakor prej v davnih časih nas tudi sedaj ne vara tiha pot zvezd, ki so na nebu zanesljiva ura.
(Konec)
*
13. novembra 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
BAZIL DAVIDSON:
PARTIZANSKA SLIKA
Poslovenil MIRKO G. KUHEL
UVOD: Podpolkovnik Bazil Davidson se je spustil s padalom v Jugoslavijo kot član britanske vojaške misije meseca avgusta 1943 in je ostal med partizani vse do novembra 1944. Njegov delokrog je bila vzhodna Bosna, pokrajina med Savo in Drino, ki se imenuje Semberija, ter Fruška gora, partizanski otok nadesnem bregu Donave, in Srem. O svojih doživljajih med jugoslovanskimi partizani in globokih, prijateljskih vtisih, ki jih je ponesel nazaj v Anglijo, je spisal obširno knjigo z naslovom "Partisan Picture." Ameriški založniki so odklonili ponatisniti knjigo v Združenih državah. Škodila bi interesom tistih, ki vodijo zlobno propagando proti slovanslcim narodom, posebno proti Sovjetski zvezi in Jugoslaviji. Z drugimi besedami povedano; pošteni angleški častnik je opisal borbo preprostega jugoslovanskega delavca in kmeta proti svojim sovražnikom—zunanjim in notranjim —in s tem svojim činom se je zameril "svobodnemu tisku" v Združenih državah.
Dasi se ta odlomek enega poglavja knjige ne tiče Slovenije direktno, se bodo zanj zanimali tudi.našf slovenski * rojaki in dobili vsaj malo sliko o življenju in delu zastopnika angleške vojske pri partizanih ter o nepopisnih zločinih, ki so jih nad ubogim ljudstvom storili nemški in ustaški barbari.—MGK.
NAŠE potovanje do Donave,*" kamor smo imeli iti skoro sto milj daleč, ne bo lahko. V normalnih časih, ko smo vsaj ponoči bili gospodarji podeželja, bi vzelo do Save cel dan vožnje, nato pa še celo noč in dan. Ker pa js sovražnik po Sem-beriji tako nagosto raztresen, bi morali iti peš in upati, da bi našli konje v kaki vasi v Bo-sutu. (Bosutski gozd se razprostira ob loku Save južno od Vinkovcev.) Drugače bi morali potovati peš vso pot. To bi pa bilo težavno in bi vzelo mnogo časa. Pričetek bi bil dir; vse bi bilo odvisno od tega, da dosežemo Savo in jo prestopimo pred svitom.
Bilo nas je trinajst. Tu je t»il Kolja in jaz in sedem kurirjev, vsi izbrani fantje v starosti osemnajst ali devetnajst let, močni in vajeni dolgih pohodov. Od takih kurirjev je bil odvisen ves sistem naših vez med edinicami in komandami: morali so biti tako bistri kot vzdržni, dobri jezdeci kot trdni pešci ter poznati podeželje ta-^0 dobro, da bi našli pot do svojega cilja brez razlike na to, kaj bi se pripetilo; predvsem pa so morali biti tako zanesljivi, da bi nadaljevali svojo pot brez obzira na okoliščine ali na dobo, ko bi bili brez vsakega nadzorstva. Sed-Oiorica, ki je šla z nami, je za svoja leta zgledala starejša, Zaupala je v svojo okolico kot zamorejo zaupati svoji rojstni Srudi le kmečki fantje, zaničevala je sovražnika in računala le na hazardno igro, ki jo je igrala. Ostali štirje iz naše skupine so bili namenjeni v Banat; tri smo sprejeli, da so ojačili našo skupino, četrto pa "^žensko—le zato, ker je bila ^Iničarka in je bila priprav-Ijena, kot je povedala, hoditi favno tako urno in tako daleč kot mi. Tako smo imeli sabo deset lahkih strojnic (tipa 8en) in dve puški; k^or koli bi nam branit naprej, bi moral •irago plačati. Sabo nismo ^zeli nikake prtljage, le ženska je imela majhen nahrbtnik ^a svojih ramah. Hodila je bfez čevljev v debelih volnenih ^ogavicah; toda ker nismo ra-^Unali na umorno naglico, s •^atero smo dirjali, je zaradi ^PPaskanih in mehurjastih nog ^Sa izmučena zaostajala daleč ^ nami. Zaradi tega smo jo
tega so ga kot nalašč kar to noč pričeli boleti gležnji in mu preprečili, da bi nam pokazal pot naprej. Bilo mu je seveda tako žal! ... To je bilo slabo znamenje, kajti v takih, razmerah bi ga nikakor ne silili, da bi šel z nami, ker bi nas lahko izdal; toda če bi prečkali pot na glavni vaški cesti, bi znali pasti v zasedo in streljanje na tej točki bi nas lahko izdalo v sredi sovražnega ozemlja. Mož se je kar tresel od strahu.
Kolja je postal razkačen, toda je bil tiho. Dva psa sta zalajala v daljavi. Stali smo v temi ob živi meji in eden drugemu šepetali. Noč je bila jasna in polna zvezd. Ničesar ne daje človeku ostrejšega občutka osamelosti in samo zavestja kot taki dolgi nočni pohodi po ozemlji, ki je v rokah sovraž-
plapolal okrog gležnjev; lasje so mu bili razmršeni in zgledal je napol zaspan, vendar pa je bil silno zbujen, ves zmešan in prestrašen, neodločen, kaj bi napravil. Bilo bi varnejše, da gremo brez njega. Toda brez njega bi ne vedeli prave poti. In nepoznan je poti bi pomenilo sigurno pogubo.
"Torej kaj bomo storili? Boš šel ali ne?"
"Glejte, saj je samo malo v to stran tja doli. Na koncu meje obrnite na levo, nato pa naprej pod drevjem in čez potok ---"
Hotel je pojasnjevati, tresoče, slabotno. Tedaj pa smo zagledali drugo belo postavo, ki se je prikazala iz temne veže njegove hiše in se po blatu gu-gala proti kraju, kjer sta se Kolja in odbornik polglasno ostro prepirala. Ta druga postava ni postala za pogovor, temveč je odbornika enostavno porinila proti koči in je takoj stekla po stezi naprej.
"Njegova žena je!" je zaše-petal nekdo. Vsi smo tekli za njo. Po stezi navzdolž in po ovinku pod drevjem in čez več zalitih jarkov, po blatu do kolena in še nadalje pod drevesi —nato pa kratek oddih, da po-lovimo nekoliko sape. Kurirja se plazita pred na«ii, nato pa naprej in naprej jK čez cesto, obsejano od zvezd in razste-zajočo se ravno na obe strani; g)reko pota—nato zopet oddih, drugi, daljši — .Obkolili smo žensko, ki nam je pokazala pot. Bila je še mlada, morda komaj triindvajset, precej čedna, oblečena le v spalni srajci in bosa.
"Bože mili!" jo je občudoval Kolja. "Kaj si moreš pomagati Z" možem, ki je tak bo jazi ji-vec?"
Zadovoljno, se je nasmehnila, ponosna in samozavestna.
"Ah, ne mislite na tisto, saj je le starec."	/
"Si pa-ti dovolj mlada," je dejal Marko ali Jure ali 2ika
polniti; zli se mi, da smo tisto noč popili nad en galon železne vode.	' •
Ko smo prestopili cesto, smo hodili po njivah in čez polja celih šest ur. šli smo v loku vzhodno od Bijeljine, krenili proti levemu bregii Drine in potovali severno doTcler nismo pustili vas za nami. Izorane njive so nas zadržavale, zemlje se je v kepah nabirala in oklepala škornjev ter nas otežava-la. Ob treh smo še vedno gazili proti severu, še vedno osem ali devet milj stran od Save. Zora bo napočila ob petih. Pognali smo se v tek.
Ob petih smo dospeli do Save navzdolž Race in leže smo počakali v mladem gaju komaj miljo od reke, da sta dva kurirja odšla naprej in našla prostor, kjer je bil skrit čoln. Danilo se je, Kolja pa je pričel preklinjati. Sovražne patrulje so redno prihajale ob južnem nabrežju od zore naprej. Ženska je bila izčrpana in je od utrujenosti jokala; morala bo ostati za nami. Ležali smo pod
prestop na severni breg. Sov-j beri jo; toda njihova dobrodšli-ražnik. je na gostč zasedel pla-; ca se ni zdela na mestu.
njavo Bembenje, severni breg j---Lala je planil v šopa je pustil prost. Da, prost bo, kjer smo sedeli izčrpani, in in strašno razmesarjen. nas premagal s svojim spreje-
Dan potem, ko je sovražnik zapustil .^ačo in vasi v Bosutu, še je partizanski odred vrnil iz svojega gozdnega skrivališča. V začetku marca je Lala z drugimi "partizani vred ' dospel iz Bosne v Račo, toda Savo so
mom. Silno vesel je bil, ko je zagledal Koljo. Doslej je nosil vso odgovornost sam in se ukvarjal s položajem, ki je bil zaradi svoje grozote nekaj nezaslišanega celo za tako izkušenega partizana kot je bil La
prestopili sjc^raj ob času božje! la. Na hitro nam je popisal, šibe v obliki nemškega pokolja. kaj se je pripetilo, stavki so
Našli so sliko neizmerne stra hote. Trupla dve sto dvajset človeških bitij, med njimi tri-inosemdeset žena in petdeset
starčkov, ostali pa otroci, pre- ljudski odbor. Organiziral majhni, da bi se z nami umak-1 ljudsko kuhinjo. Preiskal
mu drdrali kot regljanje mitra-Ijeza. Preiskal je položal prehrane. Skončal je s pokopava-njem trupel. Ustanovil je zopet
je je
nili čez Savo, ko smo se morali! vodnjake. Preveč mrličev je le umikati pasti—so ležala po va- j žalo predolgo pod plitvo plast-si, v kopicah po dvoriščih, v j jo, da se voda ne bi okužila, preplitvih grobovih, skrita pod i Bal se je epidemije tifusa ali butarami koruznice, ali pa kar j kaj podobnega. Bolje je, da ne puščena na cesti. V Bosutu, tri pijemo vodo. Izdal je tako pre-milje proč, so našli trupla pe-! poved. Lepo ga je bilo videti tinsedemdeset žena, petinštiri- j —jeznega, a navdušenega, kaj-deset otrok in osemintrideset j ti nič ni moglo Lale demorali-starih mož; in enaka so poro-j zirati.
čila iz Moroviča in dveh drugih, "Nikoli bi tega ne verjel," je
mladimi jelšami, nad njimi pa vasi. Kasnejši seznam je poka- dejal Lala. "Gori na Trnovem
nika: zdi se, kot da si odšel ali nekdo izmed njih. Nastal je
daleč proč od prijateljev—meni, kot da bi bila Anglija oddaljena, pozabljena dežela, kjer ljudje ravno sedaj spijo v drugi dimenziji, v drugem svetu; kot da bi ta naša vojna bila druga od one, ki jo poznajo doma.
Odbornik se je tresel v svoji
smeh; odleglo nam je, da smo čez cesto . .
Jure je odprl lesa na dvorišče kolibe in potrkal na vrata. Cez nekaj časa se je vrnil s steklenico rakije. Krožila je naokol—mlado žganje se je za-griznilo v našo utrujenost. Ko smo nadaljevali pot, je Jure ob
dolgi nočni srajci, beli rob mu vsaki priliki dal steklenico na-
se je odpiralo bledomodro ne bo. Čez pol ure bo popoln dan.
Cez reko smo se prepeljali ob šestih, ko je sonce že posijalo na vodo od vzhodnega obzorja; četrt ure kasneje je prišla mimo prva nemška patrulja, mimo gaja, kjer smo bili malo prej skriti, kar smo zvedeli drugi dan od ženske, ki je ostala zadaj. Tedaj pa smo bili mi že varno na severnem bregu Save in ta breg je bil osvobojen.
Osvobojen! To se samo po sebi čudno sliši. Toda sovražnik—nadut in bedast—je smatral zadostno, če opustoši Račo in druge vasi v bosutskem gozdu, da prekine naše gibanje v teh gozdovih. Trinajst SSovcev je poročalo, da so vsi partizani ugonobljeni ali se pa umaknili
zal, da je bilo 460 starčkov, go nam pravili neke malenkosti žena in otrok iz teh vasi po-j g umoi^ih in požiganju v Rači. morj^nih poleg še nekaterihi in mislil sem si—mislil, ha, ha! drugih ljudi, kat^e pa niso | Kakšne neumnosti nam trobi-mogli izslediti^ V največ slu-j jo; čemu pridejo in izmed vseh čajih smo našli, da so imele ljudi nam pripovedujejo o teh žrtve prerezana grla. Sedemde- stvareh? Kot da ne znamo, kaj set ali osemdeset hiš je bilo go fašisti ? Majku! Morilci! Bo-požganih.	ste videli." Njegov glas je po-
Tisti jutro smo se privlekli v vas nepopisno utrujeni od trideset miljskega pohoda preko njiv, polja in močivja, hoja, ki je bila največ časa hitrejša od normalne, če bi nam bil ta nas uspeh dajal kaj veselja, bi ga ustavila in ubila Rača. V eni izmed prvih hiš smo našli pri zajtrku pol kompanije odreda; povedali so nam, kar smo morali vedeti. Resnica je bila še hujša kot najbolj. divje govorice, kar» smo jih slišali. Bili
na južni breg. Zanje je tedaj , so veseli, ko ao nas zagledali, bilo enostavno le preprečiti' in dobro se jim je zdelo, ker partizanom iz Bosne zopetni smo; srečno prekoračili Sem-
stajal hripav od jeze, hreščav. "V tej vasi je nad dve sto ljudi ubitih. Prerezana grla . . ." je pokazal s prstom čez vrat.
Kasneje smo hodili • naokol po tihi vasi, Kolja in Lala in jaz, in videli smo na lastne oči. Lala mi je pokazal listič, ki so ga Nemci vrgli z letala nekaj dni potem, ko je bila vas opu-stošena. Listič je imel napis: "Množični umor v Rači," in je nosil podpis "Borci za pravo svobodo." Sam dr. Goebbels bi bil ponosen nanj!
" . . Ko so bosanski muslimanski prostovoljci," se je či-
talo, "dospeli v vas, so našli grozno sliko poklanih ljudi. Le par Židov iz vasi je odšlo s partizani, Groza tega pokolja je nepopisna. Končno se je le pokazala prava barva komunistične vojne za svobodo!"
"Doli s komunizmom, svobodo narodu!"
"Nikoli ne pozabite, da se bo trpljenje in revščina, bolezen in smrt nedolžnih žrtev nadaljevala toliko časa, dokler za vratna komunistična kača ne bo izgnana z naše zemlje. . . "
Osnovni namen tega letaka je bil prikazati, češ, da so bolj-ševiški banditi ubili v vasi vsako Qsebo, ki je odklonila iti z njimi v Bosno. Zdelo se je, da cinizem ni mogel doseči večje globočine. Hodili smo po vasi in videli na lastne" oči. V veliki hiši, ki so jo dozdevno Nemci rabili za glavni stan svojega štaba, kajti značke njihovih edinic se bile naslikane po stenah, smo naleteli na nekega starčka, ki se je na nek način rešil in je ostal eden izmed dveh ali treh živih prič, ki so videle, kaj se je dogodilo. Bil je nekoliko zmeden, se smejal in mahal po zraku. Pokazal je na prostor v vrtu, kjer je na,-šel svojo ženo ležečo rta obrazu in zalito s krvjo; lobanja je bila nad vratom presekana s sekiro. Malo naprej je bila izba, kjer sta bila mati in njeno dete ubita v postelji; posteljnina je bila polna strjene krvi na kraju, kjer so jima zločinci prerezali vrat in ju pustili izkrva-veti. Neka mala deklica po imenu glavica Crnič je pribežala po gozdu v Grg s pripovedjo, ki jo besede ne morejo pravilno popisati.
(Dalje prihodnjič)
Neumno vprašanje
"Ivanček, kolikokrat si že bil tepen? Pri katerem pa najbolj boli, pri atku ali pri mamici?"
"Najbolj boli pri meni, ne-umnica ..."
'^fali pustiti na južnem bregu
dokler je ni prestopila '^^slednjo noč ....
^P^.^alo od ceste, ki pelje v Ueljino, smo se vstavili v ne-^ Vasici, kjer je Ž2 nekaj časa ■poprej bil ustanovljen narodno Osvobodilni odbor. Eden izmed Urirjev je vedel za hišo od-ornika—^ glino ometana, po-® jena koča, pokrita s slam-ato streho—pa smo ga zbu-/ ' toda v zadnjih tednih ^med sesto ofenzivo) je poznal tUdI drugo plat položaja, vsled
OB 9. OBLETNICI KAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE, SIN IN BRAT
FRANK BAMBIC
ZATISNIL JE SVOJE BLAGE OCI DNE 13. NOVEMBRA 1939
Že dolgih devet let, med nami več Te ni, spomin pa čisto svež med nami še živi.
Naj Ti rajsko sonce sije, pa spominjaj se na nas, da se bomo spet združili ko zapel bo trombe glas.
ŽALUJOČA ŽENA IN OTROCI, MATI IN SESTRA
Cleveland, O., 13. nov. 1947


THE MAY GO'S BASEMENT
Klic mode SUKENJ
Atraktivne 100% volnene
CASUALS
Suknja, za katero ste gledali, je tu!
Imenujte vašo barvo, imenujte stil, imenujte blago. Vse je tu, v tej presenetljivi izberi. Z ali brez čepico, široke in polne dolžine; navadne barve in plaids. In vsaka je čisto volnena, zagotavljajoč vam luksus in toploto, vsaka polna moderne krasote v popolnem obsegu in slavi mode. Mere 10 do 20 v skupini.
The May Co, . . . Basement Suknje
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
13. novejnbra 1947
NEUKROCENI
TARASOVA DRUŽINA
BORIS GORBATOV

(Nadaljevanje )
Zmedeni in potlačeni so se sklanjali nad njo. Njene otrple roke so krčevito stiskale peščico žita . . . Meh z žitom se je bil zvalil s samokolnice in razparal. Iz njega se je razsulo žitno zrnje — bilo je, kakor da »ga mrtve ženske roke hočejo pobrati, a pobrati ga ne morejo.
—	Ni dospela! — je zašepe-tala Matrjona.
Previdno, da ne bi zadeli mrliča s kolesi, so popotniki obšli truplo in molče nadaljevali pot. Spet je bila pred njimi cesta, rjava od prahu . . .
To noč jih je hladni dež pri-moral, da so se spravili v kopico sena. V tri mokre kopice se stlačilo ogromno samokolni-čarjev. Prilepili so se nanje kakor ubog, siroten roj muh, tiščali so se v seno, stiskali se drug k drugemu, vsi enako mokri in drgetajoči. Iznad kopic se je neprestano oglašal hripav, bolan kašelj . . . Nihče ni mogel zaspati. A dež je šel in šel. Začenjala se je doba jesenskih deževij, neopustošene zemlje pa še ni bilo nikoder . . .
Nenadoma je Petjuškov pomislil: "Morda je pa sploh ni? Morda je zgolj utvara?" A takoj je pohitel k samokolnicam: "Blago se bo zmočilo!" — in vlegel se je z vsem svojim telesom na samokolnico. Knjigovodjo Pjotra Petroviča je dušil kašelj; mislil si je:	do-
spem! Ali se spodobd človeku mojih let, da se potepa?" Kašelj ga je davil in pljuval je iz sebe gosto, spolzko sluz. Vso noč se je Matrjoni prikazovala mrtva ženska, kakor je ležala, 8 prsti zaritimi v zemljo, kot bi poskušala zbrati zrno, a ga ne more . . . "Doma pa gotovo čakajo nanjo, kakor name, lačna usta. In je ne bodo dočakala." Pevec se je hrupno odkašlje-val: "Hm! Hm!" Hotel se je preveriti, ali ima še kaj glasu. Celo zavpil je nekaj, hripavo, nahodno ... In po vsem telesu so ga oblivale potne srage. Vso noč je pred Tarasom stala mrtva ženska. Stala je pokonci in iztezala roko proti njemu, kakor proti sodniku: "Prisodi mi mero za moje muke, Taras!" Odgovoril je: "Te mere ni, ženska!"
Zjutraj je dež ponehal, vzšlo je sonce, mlado in veselo, kakor redko kdaj: Pjetuškovu je oživel duh.
—	V#o noč nisem zaspal, premišljeval sem, — je dejal živahno. — In veste, dognal sem, zakaj nimamo sreče!
Vsi so ga gledali molče.
—	Ves čas se potepamo v bližini širokih cest. Jasno je, tod 80 Nemci. Za njimi nam ni kaj iskati. Moramo kam v globino! — je vzkliknil. — V globino! Kamor noga še ni stopila!
Govoril je mnogo in vneto, in zopet so mu verjeli in šli za , njim.
Zapustili so široko cesto in so se začeli pomikati naravnost proti Donu. Pjetuškov jih je vodil. Ves mrzličen od svojih utvar, ki so ga žgale z divjim plamenom, jih je priganjal, se hudoval, kričal. "V globino! V globino!" — In so lezli za njim, otekli, bolni — opotekali so se, padali, a lezli so le.
In glej, opoldne so izmučeni samokolničarji iznenada zaslišali, česar že davno niso čuli: zapeli so petelini.
—	Cujte! — je zmagoslavno zavpil Pjetuškov, dvignil roko nad glavo in onemel.
A tudi brez tega so vsi po-sluhnili. In so obstali. In so odreveneli, niso mogli verjeti v to, kar so slišali.
Petelini so peli. Peli so tako zvonko, tako veselo, tako noro, da se jfe nehote na vseh obrazih prikazal topel, sramežljiv nasmtešek in vsak se je spomnil najlepšega, najsrečnejšega, kar mu je dalo življenje: ta detin stva, oni svatbe, tretji prvega uspeha. Mestjani so se spomnili vsak na svoje. Pjetuškov se je povzpel na prste, onemel od vznesenosti, obraz mu je žarel od sreče in ponosa. Matrjona je prekrižala roke na prših kakor za molitev. Pevec se je odkril Tako so stali molče in pobožno.
In glej, iz globine šume je priplavala pred nje srečna zemlja Stari sivi voli so počasi vlekli vozove in nezaupno izpod čela gledati v svet. Na vozovih pa so se dvigale gore srebmkastih zeljnih glav; napete kakor bobni, so votlo potrkavale lubeni ce; iz ogromnih vreč 'so silili zabuhli krompirji; iz paradižni kov je kapljala kri, v kletkah so poskakovali nori petelini, so-I lidno so gagale račke; rumeni prasci so s topim začudenjem ogledovali svet; namrščeni mu-žiki so z dolgimi šibami jezno bičali vole; a poleg vozov so počasi in leno koračili nemški vojaki in vsi so žvečili.
Vozovi so se počasi pomikali v dolgi vrsti. Mimo samokolni-čarjev so se vozili in vozili visoki vozovi, krave z otožnimi, vdanimi očmi, dvokolnice z zlato pšenico, čemerni mužiki, ženske z objokanimi očmi, Nemci, ki so žvečili . . . Vse je šlo mimo in tonilo v dalji. Glej, zadnji voz je izginil v globino šume. Odšla, odšumela in izginila je srečna zemlja. Pevec se je počasi spustil na samokolnico, skril obraz za klobuk in zajokal.
—	Kako jih sovražim! Kako jih sovražim! — je s pritajenim šepetom zinil Pjetuškov in stisnil pesti. — Niti briti jih ne morem. Dokler brijem lice — nič. A ko pridem do grla . , .
—	Tri in trideset krompirjev in šest in trideset žlic moke, — je šepetala Matrjona in zajokala. — O moj Bog!
Nihče ni več spregovoril.
Nenadoma je Matrjona vstala, z rokavom otrla oči in se globoko priklonila Pjetuškovu, potem še ostalim.
—	Hvala vam, tovariši, za družbo, za vašo dobroto. Globoka vam hvala!
—	Kaj ti je? — jo je prestrašeno vprašal Pjetuškov.
—	Ne morem več! — je strogo dejala Matrjona. — Vrnem ^e. Moji jedo poslednjo zalogo.
—	A ... kaj pa z žitom?, Kaj jim poneseš domov?
—	Je že tako. Zamenjam kjer koli ali izprosim vbogaime.
—	Pa pojdi! — je tiho dejal Pjetuškov in se neodločno ozrl po sopotnikih. — Mi gremo še dalje . . . samo še malo . . .
Matrjona je prijela samokolnico in jo potisnila na cesto.
—	Morda prinesem žito pokojnima ... — je dejala, — a vendir moram iti.
—	Zbogom, Matrjona! — je tiho rekel Taras, — Ti,moraš dospeti.
—	Morda dospem! je vzhih-nila rudarka.
Samokolničarji so dolgo zrli za njo, Zdaj je izginila . , .
—	No-o! — je spregovoril brivec kar moči veselo, iznena-dk pa je zagledal pevčev obraz. Sedel je z zaprtimi očmi; mla-havi podbradek mu je visel in
kar naprej drobno podrgetaval,
"Tale pa ne bo dospel! — je prestrašeno pomislil brivec, -r-nikamor ne bo prišel."
—	Vam je slabo? — je sočutno vprašal in se skrbno dotaknil pevčeve rame.
—	A? Da . . . Oprostite . Oslabel sem! — je priznal pevec. Skušal se je nasmehniti, kakor vedno, a nasmešek mu ni uspel. Ko da je česa kriv, je razširil roke. — Vidite, kakšna podlost!^A? Oprostite! . . .
Oproscal se je zaradi svoje slabosti, a Pjetuškov je nenadoma prvič občutil svojo krivdo pred njim in pred vsemi "Zakaj jih neki vlačim, te stare ljudi, neznano kam? Morda na svetu sploh ni neporušenih vasi?"
"A kakšen sen vam je to bil! Prelesten!" — je z obžalovanjem zavzdihnil in dejal:
—	No, pa kaj! Do najbližje vasi krenemo. Tam bomo vide li!
Najbližja vas se je izkazala kot večja, na pol prazna kozaška vas. Mnogo hiš je bilo križema obitih z deskami, še več jih je bilo brez streh in vrat, kakor da leže po sredi vasi trupla nepokopanih ljudi
Brivec je izbral bogatejšo hišo in potrkal na okno. Ženska dobrega in bolnega obraza se je prikazala. Ko je zapazila samo-kolničarje, je žalostno zamajala z glavo.
—	Smemo vstopiti? — je vljudno vprašal brivec.
—	Seveda! — je odvrnila ženska in odprla vrata.
Zavlekli so svoje samokolnice na široko in prazno dvorišče, vse posuto z rumenim list jem, kakor s preprogo.
—	No, torej! — je Veselo dejal' brivec. — Prodajalci so ti všeč, gospodinja?
—	Prodajalci bi že bili, a kupcev za vraga ni! — je žalostno odvrnila kmetica.
—	Ne, najprej si oglej blago! — blago! -T- je zaypil Pjetuškov. — No, dajte sem! — in se- je obrnil k pevcu. Ta je bil onemogel omahnil na samokolnico.
—	Kaj vam je? — je šepeta je vprašal brivec. — Dajte!
Pevec je v odgovor le brezupno zamahnil z roko.
—	Pa dajte . . . bom jaz pokazal vaše ... — Pjetuškov je pogledal v pevčevo samokolnico in takoj potegnil iz nje vrečice.
—	Zastonj odvezujete,« zastonj se vnemate ... — je dejala ženska. — Oprostite, nimamo ničesar.
—	Ne, samo poglejte, poglejte ^ — je silil Pjetuškov in razvezal cule ter s široko kretnjo razstavil pred žensko vse bogastvo. Tu so bile pevčeve obleke iz dobrega sukna, elegantne, da so nenadoma izzvale spomin
Trgovine naprodaj
ČISTILNICA
Delavnica in trgovina; Sec. stroj, poleg popolne opreme za vse delo. V Euclid, O.
Lastnik se izseli v Californijo. ER 0743
ŽENSKE .
Tu imate priliko nabaviti si fine obleke in suknje po znižanih cenah,
OD $14.95 NAPREJ Velika izbera kril v raznem blagu
OD $4.95 NAPREJ ANN'S QUALITY DRESS STORE 2949 Woodhill Rd.
Odprto do 7. zv.
Avti naprodaj
MI ŠE VEDNO PLAČAMO
VELIK BONUS
za vaš nov ali rabljen
AVTO
Pokličite ali pridite k
BELL MOTORS 2400 EucUd
Odprto ob večerih
na tisti daljni predvojni čas, ko šo tudi oni, naši popotniki, po-sečali koncerte, kupovali nove obleke, se razgovarjali s krojačem o kroju, kakor o usodi sveta.
—	Bogato so se oblačili! Cisto! — je spoštljivo dejala ženska in plaho otipala sukno. . — To je moj koncertni frak . . . je Spregovoril pevec s šibkim glasom ter se okrenil v stran.
—	Ali veste, kdo je to? — je zašepetal Pjetuškov, sklonivši se h kozakinji. — To je umetnik! Ves svet ga pozna. On sam je nosil te obleke. A to moraš znati ceniti!
—	Razumem, — je de j al IŽenska. —^Iz vse duše razu-onem — tožno je pogledala obleke in spet otipala blago. — Toda verujte mi, da nimamo ničesar! Vse so nam pobrali . .
Pevec je zdaj drhtel kakor v mrzlici. Privihal je ovratnik površnika in stisnil ramena. A tresel se je in se smejal od slabosti, starosti in lakote. Brada mu je poskakovala in pevec je nikakor ni mogel obvladati.
Preplašeno ga je pogledala kozakinja.
—	Ali je bolan? — je vprašala šepetaje.
Pjetuškov je v odgovor samo bridko zamahnil z roko.
Ženska je nanagloma odbite la v hišo in že je bila nazaj prinesla je hleb kruha, bokal in
krožnik na drobno narezane slanine. Vse to je postavila pred pevca. Ta se je preplašeno zdrznil.
—	Jejte, prosim vas — se mu je priklonila kozakinja. — Ne odklonite! Kravo so mi vzeli, ostala mi je samo koza , . . . oprostite!
—	Ne, ne! — je mahal pevec z rokami. — Ne morem zastonj . . . Nikar, prosim!
—	Denarja ne bom sprejela . . . — je tiho dejala kozakinja.
Pjetuškov je poželjivo gledal jedi. Že dolgo, dolgo niso jedli pečenega kruha! Požrl je slino in pristopil k pevcu.
—	Jejte! — je rekel prepričljivo. — Nič ne de! Jejte!
Na pevčevem obrazu so se prikazale rdeče lise.
(Dalje prihodnjih)
Dela za moške
Razno
šSsšSSš
Zemilisca

Fina hiša za 1 družino
Cena $8,100. 5 sob, moderna kopalnica in kuhinja; preproge, beneški zastori; nov fornez; nanovo barvano. Velika lota.
GA 6382 ali SK 7711
Lastnik prodaja hišo
v Maple Heights, severno od Lee Rd.; dobro zgrajena hiša s 6 sobami; lepo dekorirana, preproge, zimska okna in mreže; lahjco takoj prevzamete. Blizu šol, transportacije in trgovin. Vse za $11,000.
ER 1724
VELIK NAKUP
Lastnik prodaja za $10,500, hišo s 7 sobami in kopalnico; fornez na plin, avtomatični tank za vodo, trajni linolej, kombinacijska okna; velika lota ip garaža; radi slabega zdravja se žrtvuje za $10,500.
LO 5772
787 E. 99 S!..
od St. Clair Ave.
Oglejte si to lepo hišo s 8 sobanAi. če se vam dopade, pokličite za podrobnosti.
EV 1197
Poslopje s 15 sobi
za "rooming house." Oddaja se po 2-3 sobe v najem. Mesečni dohodek $325; severno od Euclida.
SW 6204 '..... '
TAKOJŠNJI PREVZEM
Lake Shore Blvd. blizu E. 185 SI. — Lepa 8-sobna hi.H, Colonial tipa: v izvritnem stanju: rekreacij: ska soba in fornez na plin. Hišo si morate ogledati, da jo boste lahko cenili. Prodaja se radi odhoda lastnika izven mesta. Dobi jo najvišji ponudnik.
KE 4071
Moderen dom na Heights blizu St.
Ann's bolnišnice; običajne sobe, stranišče in zajtrkovalna soba na 1. nadst., 4 spalnice in "tile"* kopalnica na 2. nadst., zgotovljeno 3. nadst. Parna gorkota s stokerjem; velika lota.
NEFF BARNES. Realtor 2180 Taylor Rd., blizu Cedar FA 7070
5471 Beech wood
6-sobna moderna zidana hiša za eno družitio v Maple Heights. Fornez na plin. Vključeno je tudi pohištvo. Vidi se lahko šamo po dogovoru. Cena $15,000. Pokličite LO 2933 ali WA 7228
Moderna hiša za 2 dbruilnA
4 in 4 sobe; 2 forneza; dva porča, nova streha; novo barvano. Zgoraj je prazno. V zelo lepem kraju. 3403 W. 91 St. Ne nadlegujte najemnikov. $10,500:
ME 0823
DOBER NAKUP
Izvrstna investicija v poslopje, nahajajoče se v središču glavne ulice: 8 stanovanj in gostilnk z tedenskim dohodkom $1,400. Stanovanja prinašajo $635 mesečno. Gostilno se lahko posebej kupi s prednostjo do nakupa poslopja za šept mesecev. Pokličite Mrs. Cherdroti.
PO 0260
MOŽ IN ŽENA
SREDNJE STAROSTI, ŽELITA dobiti v najem stanovanje s 4 sobami in kopalnico; od E. 55 St. naprej. Oba zaposlena. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoCa cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, ^ kjer _ si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
ELEC-TEL RADIO CO.
2621 W. 25 ST.
Mi imamo že 25 let izkušnje v popravljanju radio aparatov. Vse delo je jamCeno. Odprto imamo od 9. do 7. zv. Pokličite SUperior 0985.
Gospodinje, ko kupujete vaše gro-cerijske potrebščine, obiščite
SALODONIS
FINE GROCERY STORE na 13345 Madison Ave.,
kjer boste dobile prvovrstno hrano po nizkih cienah. "
Gremo v Florido za zimo
Imamo . prostor za enega moškega ali moža in ženo za celo zimo, Za podrobnosti vprašajte na 1557 East 65th St. Cleveland 3, Ohio
URE IN ZLATNINO
vam popravimo v vaše popolno
zadovoljstvo.
Delo je jamCeno. Cene so zmerne Se priporočamo. GARISH 13375 Madison Ave.
Boring l^ill operator
Horizontal; visoka plača od ure za prvovrstnega delavca. Stalno. 50 ur tedensko.
LEE TOOL CO. 4151 Broadway

Dela za moške


EGG CANDLER
(ZA PREGLEDOVANJE JAJEC) :
IZURJEN. PLAČA OD URE.
Izvrstne delovne razmere. LAND-O-LAKES CREAMERY j 3800 Orange Ave.	;
Turret Lathe operatorji
z nekoliko znanjem tovarniškega dela. 40 ur tedensko. Dobra plača od ure poleg incentive.
CHICAGO PNEUMATIC TOOL 1241 East 49th St.
Pomočniki - težaki
Press operatorji in spot varilci. Plača od ure. — Stalno delo.
THE CUYAHOGA STAMPING CO. 10201 Harvard
TOVORNI NAKLADALCI
Stalno delo skozi celo leto z dobro plačo.
Commercial Motor Freight
3825 Perkins Ave., EN 0011
KURJAČ
LICENCIRAN; VISOK PRITISK. 48 ur tedensko. Stalno. Dobra plača od ure.
Morton Salt Co.
E. 65th St. & N. Y. C. proga
MOŠKI
nekoliko izurjeni za razdrtje raznih delov na opremi. Visoka plača od ure. Stalno delo.
10309 Harvard
INŽENIR
(STATIONARY); 48 UR TEDENSKO. STALNO; PLAČA OD URE.
Morton Salt Co.
E. €5th & N. Y. C. proga
Hišnik,
da bi pomagal s snaženjem in zgla-jat pode. Stalno delo. 44 ur tedensko. Zglasite se v Personnel Office ST. LUKE'S HOSPITAL 11311 Shaker Blvd.
Barvar
prvovrsten, ki je zmožen mešati barve. Izvrstna delavnica. 40 ur tedensko: na razpolago je hospita-lizacija. Vprašajte za Mr. Fuller CENTRAL CADILLAC CO. 2040 E. 71 St.
Zavarovalnina
proti ognju In nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
Posluga
Lastniki radio aparatov!
Prinesite vaše pokvarjene radio aparate naiim ekspertnim mehanikom v popravilo.
5602 HARVARD AVE., DI 6030
Vse delo je jamčeno in po zmerni ceni.
KOMPLETNI MOTOR REBUILT od $97.50 naprej
ZAMENJAVA Vprašajte za Ralph ali Bili Brooklyn Engine Rebuilders Co. 4541 W. 35 St. (State Rd.)
med Cypress in Hillcrest
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornexi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting *15—čiščenj* $5; premenjamo sta r# nm olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
FEDERAL TRUCKI IN TRAKTORJI
Za takojšnjo dostavo
Lahko preskrbimo stalno delo za več skupin. Pokličite
MR. DARLING SK 2000
Avtna mehanika (2)
RUDY FICK, prodajalec Ford avtov, nudi stalno delo izurjenim moškim, če ste pri volji delati in hočete zaslužite več kot pa so po-vprečme plače. Določena plača z jamstvom. Pokličite ali se zglasite pri Mr. J. A most.
Rudy Fick Inc.
5310 ST. CLAIR AVE.
HE 1103
LUBRIKATOR
DOLOČENA PLAČA
40 ur tedensko.
Hospitalizacija in zavarovalnina na razpolago. Dovolj dela na avtih General Motors izdelka. Mr. Fuller.
CENTRAL CADILLAC 2040 E. 71 St. EN 2400
SPLOŠNO UTILITETNO DELO
Menjajoči se šifti z razliko v plači. Zavarovalnina in podpora; visoka začetna plača; nekaj težkega dela. Tovarna je na južni strani; vsa dela v naprej določena v tej tovarni so narejena od utilitetne skupine. Izvrstne delovne razmere.
MI 8580;
vprašajte za Mr. Frank
ZIDARJI
East Ohio Gas Company poslopje na E. 5,5 St., severno od St. Clair Ave. Znotraj je delo za glaziran "tile" predel. 5 dni na teden jamčeno. Plača od ure. Zglasite se pri delovodji..
THE
HUNKIN-CONKEY CONSTRUCTION CO.
MIZARJI
IZURJENI Dobra plača od ure.
The Marquard Sash-Doo* j Mfg. Co.	j
OH 5960
LESNI DELAVCI j
bench delavci; izurjeni na delj' okrog vrat in okvirjev. Plača ure in nadurno delo.
BIG FOUR LUMBER CO. ' 7555 Bessemer

Dela za ženske
Comptometer operatorica
Izurjena; 5 dni na teden; tedenska plača. AMERICAN RADIATOR & STANDARD SANITARY CORP 4415 Euclid Ave—HE 4660
STREŽNICE
Za polni ali delni čas.
Tedenska plača. Nič dela ob nedeliah in oraznik'''
JOHN'S LUNCH
1200 E. 40 St.
Splošno pisarniško delo
Zahteva se strojepisje, lahko "dj" tation." Polni čas; stalno delo; ur tedensko; tedenska plača.
ALLIED SHOE CO.
1265 W. 6th St.
ŽENSKA DOBI SLUŽBO
da bi pomagala pri kuhi in dj! gih gospodinjskih delih v zavir^ Plača od dneva in prijeten pro«' za delo.
OR 0977
BUNDLERS
DOBRA PLAČA OD URE ,
The Up-to-Date Laundry j ; 2328 E. 20 St. i
Registrirane bolničarke
IN POMOČNICE BOLNIČARKA! Tedenska plača. Za dogovor pokličite
Doctor's Hospital
_GA 1800_
Comptometer
BOWMAN PRODUCTS 850 E. 72 St.
5 dni, 40 ur tedensko ., Tedenska plača, stalno delo, d" delovne razmere. EX 7200
Strojepiska
5 dni tedensko; 40 ur; teden?!*' plača, stalno delo.
Dobre delovne razmere. Nova okolica E. 72 St. in St. Clair Ave.
EX 7200
__/
COUNTER GIRLS
ZA DELO V "SANDWICH SH^f Tedenska plača, obedi, uniforme 1 napitnina. Na vzhodni in zap«"^ strani.
TASTY-BURGER SYSTEM 10622 Euclid Ave. 117th gt Clifton Blvd. ^
PRODAJALKE
za delo v raznih oddelkih z knjigami, pisalnimi potrebščii^^gdj pisalnimi peresi in kartami. VP' jf mest ju in "downtown." Stalin" -za praznike.	i
Tedenska plača in razne pod^ / Intervuj med 10. in 12. ter 2 i" '
BURROWS i 633 Euclid Ave.

Blue Boar Cafeteffj
KI
nudi delo ženskam od 18 do starosti; snažna, prijazna oKO i
Food Checkers
Floor Girls Counter Girls
Prijetno, zanimivo delo; plaČs ' di in uniforme.
643 EUCLID AVE.
oP
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
Delavke na Raschel stroj'^
Nočno delo Plača od ure
EXCELSIOR
MILLS. INC. 6611 Euclid	*