Za poduk in kratek čas. Zlatomešnik sv. oče Leon XIII. in slov. rimski romarji (Dalje.) Po sv. meši se podamo aaravnost v sobaae in druge prostore vatikanake palače, da si pogledamo darove, katere je vesoljai katoliški svet sv. očetu o priliki ajegove zlate sv. meše pokloail. Totega dae je bila vatikaaska razstava samo avatrijskim romarjem odprta Veadar Be pričakujte od mene, da vam bom jaz vse popisal, kar so naše oči oadi videle. _ato je moje pero preokorao ia prepočasao, deset peres bi moralo teči, da bi le površao povedala, kar je tukaj reči nakopičeaih. Oko si ne more aagledati lepote darov ia ti opeša, če bi hotel vse dragoceaosti le nekoliko bolj aataačao občudovati. Umetaost ia razliČBoat daril je tolika, da bi si je človek aikdar ia nikoli ne domišljeval, če bi jih z lastaimi očmi ne videl. Pojdite se solit, ki se širokouatite ter pravite, da je katoliška cerkev omiki aovraŽBa, ib da zavira oliko, a verai katoličaai, da so mračajaki. Idite v Rim, iB vatikaaska razstava vam bo za vselej lažljive jezike zavezala ia umetaost, lesk ia blesk razatavljeaib reči vam mora oči odpreti, če niste kje izmed tistib, ki gledajo, pa ne vidijo. Razni darovi so po državab ia po škofijah razvrščeni; samo za darila vladarjev, presvitlih oaeb, viaokih rodbia, iu bogatib iB imeaitaih mest, so posebni prostori odločeBi. Občudovali smo križ iz čistega zlata, ki je po robib. bogato z biseri okiačaa, dar na- šega presvetlega cesarja, in prebogati mešni plašč, delo Baše cesarice. Brazilijaaski cesar je daroval aaprsai križ ia verižico iz aamih briljautov, kraljica špaaska štolo, pri kateri človek ne ve, ali bi DJeao bogastvo bolj občudoval. ali prekrasao delo. Povsodi se vidi, da so katoliške visoke rodbiae ia mesta med seboj tekmovale, katera bi kaj lepšega, ia dražega ia umetaejega postavila na razstavo. Pa tudi krivoverski vladarji ia pagaBski samovlastniki aiso zaostali, ia čast jim je bila, da av. oče jihovih. darov aiso odkloaili. Zaaimali so aaa zlasti prebogati ia preiiai preprogi, katere je kitajski ceaar daroval, škofovska mitra, dar Bemškega cesarja, ia prstaB turskega sultaaa, v katerem se blišci prekraaui briljaat, tolike velikosti, kakor človečje oko. Mislite-li, da v tem ni previdaosti božje, da luteraaaki kralj podari aajvišemu pastirju mitro, ki je zaak jegove Bajvišje duhovniške oblasti, dokler protestaati duhovBO oblast splob zaaikajo ter pravijo, da je vsak kristjaa dubovaik, iB Turk, ki je Bekdaj Bajbolj cvetoče krščaaske pokrajiae cerkvi izaeveril, pokloai sv. očetu prstaa. ki je zaameBJe zvestobe ? Tudi italijaBski kralj je pre v Vatikaau poprašal, ali bi papež blagovolili kakov dar od fljega vzprejeti. Toda papež ao se odločao braaili od tistega vladarja kaj vzeti, ki bi jim zdaj rad z eao roko dal, kar jim je poprej z obema vzel. Še aekaterih reči naj omenim, ki so mi posebno v spomiau ostale. Milo aam je bilo pri 8rcu, ko smo v aeki sobaai srečali Kristusa, nosečega križ, v aavadai velikosti: darovali so ga katoličaai iz Amerike. Vae polao gledalcev je bilo okoli lepo izdelaaega čolniča, v katerem sedi zadej pri krmilu Leou XIII., katerega je umetaik iz lesa izrezljal iu kaj dobro pogodil. Takib čolaičev — če se dobro spomiajam — je brž troje. Velečastaa je aamalaaa podoba junakiaje Judite, ki aa zidu stoji in Betulčaaom kaže krvavo glavo HoloferBa, ki jo je potegaila iz žaklja, katerega drži jena dekla. (Dalje prib.) Smešnica 26. Kraet Sraa obdeluje svojega hlapca s palico. Njegov sosed to vidi ter hoče moža vtolažiti. ,,Pridi sosed", reče mu, ,,pridi sem k meai!" Nevoljea odvrae Sraa: ^Čakaj malo! Prej moram s tem-le priti do koaca, potem prideš pa že ti aa vrsto".