PluL 24. novembra 1967 Leto XX Izvod 0,50 N din, 50 S din DANES V TEDNIKU: Na drugi strani: Šolstvu je treba priznati veljavo ) Na tretji strani: ■ Različna stališča v trgo-' vini ] Na četrti strani: Leto akcij krajevnih skupnosti Na peti strani: Sodobna srbska grafika Na šesti strani: Zgodovinski sestavki Ob dvaindvajsetem roj- stnem dnevu republike naša prisrčna voščila vsem uredništvo. NOVA POŠTA V PTUJU ČAKA NA OTVORITEV, Ki BO NA DAN REPUBLIKE Pred novim poštnim poslop- jem so odstranili visoko ograjo. Delavci urejajo okolico. V po- slopje vna.šajo novo opreiTio: iniize, stole... Vodje pleskarjev, mizarjev, parketairjev in drugi nadzorujejo delo. Zadnje dni pred otvoritvijo modernega ix»- slopja imajo mnogo dela tudi čistilke. Za slavnostni trenutek ob predaji mora biti vse čisto in urejeno. Poštni predalčki že čakajo prve pošiljke. Ze več kot dvajset dni preiz- kušajo novo avtomatsko tele- fonsko centralo. Mnogi v Ptuju so si že kupili avtomats^^e tele- fonske aparate, ki bodo kmalu zvezani na telefonsko omrežje za krajevne pogovore. Ti bodo kmalu stekli. Medkrajevni po- govori bodo mogoči po položitvi kabla do Maribora. Prve dni po priključitvi na novo avtomatsko telefonsko centralo bodo prav gotovo na- stale manjše motnje, ki bodo S'časoma odpravljene. Menda se nanje ne bomo tako jezili in ta- ko dolgo, kot na dosedanjo ne- mogočo telefoniado. ZR NAROČNIKOM IN BRAL- CEM! Glede na praznična dne- va v sredo, 29. in v četr- tei< 30. novembra t. I. bo izšla naslednja številka TEDNIK-a v petek, 8. dec. t. I. Uprava. PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE V PTUJU Osrednja proslava za dan republike bo v torek, 28. novembra, ob 19. uri v ptujskem gledališču. Slavnostni govor bo imel Franjo Rebernak, predsednik skup- ščine občine Ptuj. V programu bodo sodelovali recitatorji DPD Svobode iz Ptuja z izborom Kajuhovih pesmi. Moški pevski zbor DPD Svoboda bo zapel nekaj umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. Priprave na proslavo dneva republike v Majšperku Pred kratkim so se na pobudo KO SZDL v Majšperku sestali predstavniki družbenoipoliti- čnih organizacij, šole, tovairne, gasilcev in drugi. Dogovorili so se, kako bodo proslavili dan re- publike. V nedeljo popoldne bo ob 14. uri proslava. Ob tej priložnosti bolo proslavili tudi petdeseto obletnico oktobrske revoliicije Na proslavi bo poleg šolarjev iz Majšperka in drugih nastopila tudi godba na pihala in pevski zbor Svobode iz Kidričevega. Govor je bil tudi o preda- vanjih Delavske univerze iz Ptuja, ki jih je ta pripravila za Majšperk. Predavanje bo o kmetijstvu, kooperaciji, o pita- nju živine, o zdravstvenem var- stvu pri pitanju živine in po- dobno. Ugotovili so tudi, da bi lahko organizirala šola pouk za tiste, ki bi želeli končati osemletko. S poukom bi lahko pričeli, čim se bo prijavilo dvanajst kandi- datov. V šoli nameravajo imeti tudi kuhairslii tečaj in šolo za star- še. Okvirno so določili čas in program delovne konference Socialistične zveze v Majšper- ku. Na sestanku ni manjikalo raz- prav o slabem sitanju cest, predvsem pa o asfaltiranju ce- ste od Apač do Majšperka. As- falt je nujno potreben in veli- ka želja vseh. Skrbijo jih veli- ki izdatki za asfaltiranje in kako jih bodo prebivalci iz teh krajev zmogli. Z. R. 25 let zveze pio- nirjev Jugoslavije Danes praznujejo pionirji ptujske občine svečano obletni- co ustatiovitve ZVEZE PIONIR- JEV JUGOSLAVIJE. Temu praznovanju se pridružujejo vzgojitelji, starši in vsi, ki de- lamo za srečo sedanjih in bo- dočih pokol en j. Pred 25 leti je bila ta otroška organizacija ustanovljena na kongresu USAOJ v Bihaču. Takratna na- loga je bila združitev vseh mla- dih sil v boju za svobodo. Pri- padnike tega otroškega gibanja je prevevala patriotična zavest, borbenost, delavnost in tovari- štvo. Pionirska organizacija še da- nes deluje na teh tradicijah, razvija poseben stil dela z otroki in predstavlja močan vzgojni činitelj mladine. Pionirji ptujske občine imajo danes pionirsko konferenco, na kateri bodo razpravljali o svojih dosedanjih uspehih. Razmišljali bodo tudi o novih delovnih ob- likah in akcijah. Izvolili bodo predsedstvo občinske pionirske skupščine za dve leti. Mlade upravljavce pa bodo pozdravili tudi predstavniki družbenili or- ganizacij občine Ptm} in vzgoji- telji. V pti?jskein gledališču bo sve- čana proslava z recitalom. Pro- svetnim in družbenim delavcem ter staršem, ki več let delajo z mladino, bodo razdeljene zlate značke, republiška priznanja in občinske pohvale. Pionirje in vzgojitelje bo spre- jel v domu JLA predsedaiik ob- činske skupščine Framjo Reber- nak. Popoldne pa si bodo pionirji in ostali ogledali razstavo VE- LIKI OKTOBER. Radio Ptuj bo prenašal pro- slavo po radiu, da bodo lahko vsi pionirji na osnovnih šolah prisluhnili centralni proslavi. V teh dneh bodo na osnovnih šolah podobne proslave, na ka- terih se bodo spominjali slavnih dni. V svoje pionirske vrste pa bodo sprejeli najmlajše učence. VSEM NOVO SPREJETIM PIONIRJEM ČESTITAMO OB SPREJEMU. VSEM PIONIR- JEM IN VZGOJITELJEM PA ŽELIMO VELIKO DELOVNIH USPEHOV. Družbene in gospodarske or- ganizacije, starše in občane va- bimo in prosimo, da uresniču- jejo sklepe in priporočila v skrbi za mladi rod v dejanjih, da bodo mladi naše skrbi deležni vsak dan in vsepovsod. Podvo- jimo napore pri ra2\'ijanju po- gojev za zdravo rast, vzgojo in izobrazbo mladine. Zveza prijateljev mladine Dvaindvajseti rojstni dan republike Letos se žc dvaindvajsetič spo- minjamo 29. novembra tistega dne iz leta 1943, ko so se v bosan- skem mestu Jajcu zbrali pred- stavniki jugoslovanskih narodov, da bi sredi zasužnjene Evrope, obkoljeni z neštetimi obroči so- vražnih vojaka, sredi najhujšega boja na življenje in smrt zaklicali vsem svobodoljubnim silam v sve- tu svoj poziv k boju in zmagi nad mrakom srednjega veka Hitlerje- vega »novega reda v Evropi«. Vsi smo bili priče nadaljnjih bojev in zmag in končne zrj^age po nadaljnjem poldrugoletnem ob- dobju boja proti silam fašizma ter zmage, ki je pomenila rojstvo re- publike, katere dvaindvajseti rojst- ni dan slavimo ob letošnjem 29. novembru. V življenju naroda ali sploh v zgodovini ne pomeni dvaindvajset let neke pomembne dobe. Kaj pa pomeni zadnjih dvaindvajset let v zgodovini jugoslovanskih naro- , dov, nam najbolje povedo neka- ter primerjave: spomnimo se naše dežele iz leta 1945 — razrušene in požgane, razdejane in zaostale, katere edina prednost je bila v njeni zmagi nad sovražnikom ter v njeni odločnosti za zgraditev boljšega življenja — in si jo oglej- mo danes, ko je zgradila ne samo vse tisto, kar je bilo med vojno razdejano, temveč je, čeprav z je- likimi žrtvami in samopremago- vanjem, zgradila še mnogo, mno- go novega, večjega, lepšega, so- dobnega, takšnega, kar je uvrstilo naše narode v svetovnem merilu na znatno vidnejše mesto. Teh dvaindvajset let ne pomeni samo rasti v materialnem pogledu, ne pomeni samo novih cest in želez- niških prog, novih tovarn in elek- trarn, skratka novih virov vsega življenjsko pomembnega, temveč tudi rast in razvoj duhovnega potenciala naše družbe, toliko in toliko novih kadrov, sposobnih za še večje stvaritve, za večje dosež- ke na vseh področjih življenja, kakor smo si mogli sploh to za- misliti pred dvaindvajsetimi leti. V tem času smo vložili velike na- pore tudi v razvoj družbenih od- nosov ter razvili na svetu edin- stveni sistem samoupravljanja, ki nam je v precejšnji meri omogočil vse naštete uspehe in od katerega pričakujemo še mnogo več: da bo ob pogojih, ki smo si jih zastavili z našo družbeno in gospodarsko reformo, premaknil našo družbo na novo, višjo stopnjo gospodar- jenja, nas enakopravno postavil ob bok razvitih narodov v vseh pogledih. kratka doba dvaindvajsetih let pomeni torej v našem primeru velikanski korak, ogromno preho- jeno pot iskanja, žrtvovanja, gra- ditve, dela, truda in znoja, kprak, ki pomeni bleščeč uspeh naporov naše družbe na poti k tem napo- rom vrednega cilja. V nekaj krat- kih letih smo dohiteli, kar smo ob pogojih nam nenaklonjene zgodo- vine v dolgih stoletjih zamudili. Nikakor ni neskromno, če ob ta- kšni priložnosti ugotovimo celo določene prednosti, ki jih je do- segla naša družba v svojem raz- voju pred mnogimi drugimi na- rodi na področju družbenih odno- sov, na katerem smo v marsika- terem pogledu orali trdo ledino. Kljub vsem ogromnim, pred dvaindvajsetimi leti komaj slute- nim današnjim dosežkom, danes nismo brez odprtih vprahanj, ki terjafs odgovor. Razvoj v svetu terja vsak dan nove oblike prila- gajanja in naša pot med razvite narode sveta ni posuta s cvetjem. Premik na višji nivo terja napore in le prehojena pot zadnjih dvain- dvajsetih let in vse v tem času doseženo nam vliva moči za pre- magovanje teh naporov. Ni dilem, ah bomo zmogli te napore, ki pravzaprav niso — če jih primerjamo z nekaterimi dru- gimi obdobji iz naše zgodovine — niti posebno težki. Pravzaprav gre za spremembo meril: pred dvain- dvajsetimi ali nekaj več leti, ko nismo imeli za življenje elemen- tarno potrebnega, so imele velike stvari drugačen pomen, kot jih imajo danes, ker smo šli tiaprej z razvojem. Danes imamo ob pogo- jih dobre kmetijske letine proble- me, kako shraniti in vnovčiti pri- delek, kako sproti popraviti ce- ste, ki jih razorjejo tisoči tovor- njakov in tudi — osebnih avto- mobilov, ki pogosto drčijo po njih, da bi nam bilo lepo. Danes imamo npr. v Sloveniji problem, kako za- posliti 16.000 nezaposlenih, med- tem ko imamo skoraj pol milijo- na zaposlenih — zdaj pa primer- jajmo ta dva podatka s številom zaposlenih v letu 1945! Problemi na mah postajajo problemčki in takšne primerjave nam največ po- vedo. Letošnji praznik republike do- življamo torej sredi boja za vse- stransko uveljavitev naše družbe v mednarodni areni. Od nas je v največji meri odvisno, kako dolg bo ta boj in s kakšnim uspehom bo končan. Dosedanji rezultati so največja spodbuda za naš čim večji napor. Brez tega pa ni uspe- hov. Skupščina občine Občinski komite ZKS Občinska konferenca SZDL Občinsko združenje borcev NOV vojnih invalidov ter rezervnih oficirjev in podoficirjev Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Občinski svet Svobod in prosvetnih društev Občinska gasilska zveza in druge organizacije in društva V občini Ptuj želijo vsem občanom ptujske in sosednih občin prijetno praznovanje dneva republilce — 29. novembra! OBČINSKA SKUPŠČINA SLOVENSKA BISTRICA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET čestitajo vsem občanom in delov- nim ljudem sirom po Jugoslaviji ob dnevu republike! Straa t TEDNIK — petek, 24. novembra 1967 Stran t S šefe zbora delovnih skupnosti obtlne P\u\ Šolstvu je treba priznati veljavo Konferenca samoupravljavcev ne bi smela biti zapravljanje časa. Urediti je treba notranje odnose samoupravljanja. V skladu izobraževalne skupnosti vsak mesec manjka 25 milijonov starih dinarjev za šole. Komaj se najdejo sredstva za plače učiteljev. Prezahtevni učni načrti. SO Ptuj bo še naprej soustanoviteljica zavarovalnice v Mariboru. Ptujska banka bo ohranila samostoj- nost. Pred kratkim je zbor delov- nih skupnosti skupščine občine Ptuj razpn-a-vljal o sklepih prve konference samoupravljavcev občine Ptuj, o problemih in mož- nostih zaposlovanja v občini in o integracijskih procesih v za- varovalstvu in bančništvu, Pirva konferenca samouprav- ljavcev občine Ptuj je potem, ko je obdelala vprašanja z vseh področij samouprave, sprejela 18 3klep)ov. Takoj zatem je na- stalo vprašanje, kdo je pravza- prav odigovoren, da bodo ti sklepi izvedeni. Dali so jih v razpravo tudi zboru delovnih skupnosti. IVAN VAUDA je za- hteval od zbora, naj predlaga, kako bi spravili sklepe »v živ- ljenje«. Ce jih ne bomo, je nada- ljeval, smo s konferenco za- pravljali čas. Tudi VIKTOR MAKOVEC se je zavzel za izvedbo sklepov. Po njegovem mmenju je treba najprej urediti notranje odnose samoupravljanja. Notranji red in odnosi v podjetjih naj nudi- jo delavcem najboljše pogoje za delo in uspešno p>oslovanje pod- jetij. Prvi del seje je bil skupaj z izvršnim odiborom občinske konference SZDL. Prosvetni de- lavci so temeljito pretresli pro- bleme šolstva v občini in učne načrte. J02E STROPNIK je obširno prikazal stanje šolstva v ptuj- ski občini. Šole v Podlehniku in Gorišnici delajo v izredno sla- bem stanju. Potrebno je zgraditi novo gimnazijsko poslopje. Močno primanjkuje kadra z viš- jo izobrazbo. Izredni študij je prepočasen. Materialne razmere so v občini več kot nezadovolji- ve. S podatki je prikazal, da je poraba na učenca v ptujski ob- čini izredno majhna in da je delitev proračunskih sredstev za šolstvo v naši republiki nepra- vilna. Nesorazmerja v delitvi se bodo morala izravnati. ADOLF PRAPROTNIK je de- jal, da je dotok sredstev v sklad izobraževalne skupnosti neena- komeren, tako da vsak mesec zmanjka do 25 milijonov starih dinarjev sredstev za šole. Re- publiška dotacija znaša namesto potrebnih 50 milijonov le 30 mi- lijonov starih dinarjev. V le- tošnjem letu so se učni načrti povečali, finančni plani pa so ostali isti. Prav taiko bi morali imeti več oddelkov, za katere bi rabili dodatnih 25 milijonov sta- rih dinarjev. Stanje ni več nor- malno. Komaj se najdejo sred- stva za plače učiteljev. ALOJZ CUCEK je govoril o obveznostih do srednjih šol v Mariboru, ki jih mora izpolniti IS, medtem ko jih ogtale občine do ptujske ne izpolnjujejo. Ta- ko bi morala dati ormoška ob- čina po planu 33 milijonov sta- rih dinarjev, pa jih je dala do sedaj le 18. Gospodarske orga- nizacije bi morale prispev^ati za šolstvo 1 odstotek od osebnih izdatkov. Podpisalo pa je po- godbe le 42 odstotkov delovnih organizacij, in še to povečini le za 0,5 do 0,7 odstotka. Stanje v šolstvu se na ta način ne more zboljšati. DUSAN COKL se je zavzel za enakopravne pravice vseh šolarjev v republiki. Ali je to Se samoupravljanje, da lahko samoupravljamo le s tem, kair v občini imamo? Kritiziral je prezahtevne učne načrte, ki za- htevajo od učenca osemletke, da se v eni uri nauči 180 zemlje- pisnih imen ali 70 francoskih. Otroci so preobremenjeni z uče- njem. GVIDO CEPIN je dejal, da so enakopravne pravice otrok sa- mo deklarativne. Učimo še sa- mo verbalno, ker ni učnih pri- pomočkov. V občini so prenizki osebni dohodki učiteljev. ZOFKA KODRIC: Iz leta v le- to ugotavljamo ista dejstva. Ne odirečimo se socialističnemu na- čelu dati vsakemu otroku ena- ko. Spremeniti moramo tudi na- čin delitve narodnega dohodka. Vse ostalo nas samo zavaja iz leta v leto, ne da bi se kaj spre- menilo. ZORAN POLIC se je zavzel za vsestransko analizo, ki se naj izdela v občini in ki bo F>oka- zala dejansko razmerje o delitvi med občinami. Šolstvu in zdrav- stvu moraimo priznati vrednost v neproizvodnem procesu in nehati zanj prosjačiti Morali bonx> reči, šolstvo, zdravstvo .. mora imeti to in to O reformi je dejal, da je zgrešeno mišlje- nje, da naj »slabi« propadejo, »močni« pa ostanejo Vsi se mo- ramo vključiti v delo. V razpra- vi o financiranju šolstva je med drugim dejal, da bi se morali nekateri FK>samezniki zavedati da njihovi otroci s samim vero- ukom ne bodo mogli živeti Otroci že tudi vedo, da se da več zaslužiti z dobro nogo (ve- liki izdatki za nogomet) kot p;-, z dobro glavo. J02E KNEZ je dejal, da že v osnovni šoli muči učence nego- tovost, kje se bodo zaposlili Mladim je treba zago^^oviti iz- obrazbo in zaposlitev. Zavzel se je tudi za pravilno delitev sred- stev. KATICA BRACKO je dejal, da nekatera podjetja v Ptuju dajo ogromne vsote za tožbe, z?i šolstvo pa nimajo denarja Po tej razpravi je zbor delov- nih skupnosti sam razpral/ljal o problemih in možnostih zapo- slovanja v občini in o integra- cijskem procesu v zavarovalni- štvu in bančništvu. Zbor delov- nih skupnosti je sklenil, naj bi bila skupščina občine Ptuj še naprej soustanoviteljica zava- rovalnice v Mariboru. Zbor se je strinjal, da ptujska banka ohrani svojo samostojnost Kre- ditna banka Ptuj je poslala vsem svojim ustanoviteljem ni- smo, v katerem zagotavlja, dr, lahko s svojim kapitalom zado- voljivo opravlja svojo nalogo Upoštevati bo morala lokalnf razmere in posebnosti posamez- nih podjetij ter s svojo poslov- no politiko pospeševati razvo.T v ptujski občini. Storiti bo mo- rala vse, da bodo sredstva ved- no donosno naložena, ZR V PONEDELJEK SEJA SKUPŠČiNE OBČINE 0RI\40Ž Predsednik občinske skupšči- ne Ormož Franc Novak je skli- cal skupno sejo občinskega zbo- ra in zbora delovnih skupnosti, ki bo v ponedeljek ob 8. uri v sejni dvorani občinske skupšči- ne Ormož. Skupščini bo predložen na- slednji dnevni red: L Pregled sklepov in odobri- tev zapisnika VI. skupne seje z dne 23. oktobra 1967. 2. Predlog odloka o spremem- bah in dopolnitvah statuta ob- čine Ormož. 3. Predlog odloka o spremem- bah (rebalansu) proračuna ob- čine Ormož za leto 1967. 4. Predlog odloka o spremem- bah odloka o ustanovitvi sklada za financiranje dograditve osnovne šole Miklavž. 5. Predlog odloka o določitvi melioracijskega območja v ob- čini Ormož. 6. Poročilo o izvajanju odloka o družbeni materialni pomoči v občini Ormož. 7. Vprašanja odbornikov in odgovori. -p Naročnilrniki sklenili deblokirati žiro račun sklada za kulturno-prosvetno dejavnost. Občinsica sicupščina Ormož Pred sprejetjem odloka o melioracijskih območjih v ponedeljek, 27. novembra, bo v Ormožu zasedala občinska skup- ščina, ki bo med drugim obravna- vala predlog odloka o določitvi me- lioracijskega območja v občini. Temeljni zakon o vodah, ki je bil objavljen 31. marca 1965 v Uradnem listu SFRJ št. 13. daje re- publikam široka pooblastila za urejevanje vodnogospodarskega stanja na njihovem območju. Tako je bila s tem zakonom dana prvič možnost, da republike same dolo- čijo svoja vodnogospodarska ob- močja, ki so pomembna za repub- liko, istočasno pa lahko ta poobla- stijo občine, da s svojimi predpisi urejajo vodnogospodarske zadeve, ki .=:o pomembno za občine Na osnovi predlo/enega odloka o razglasitvi melioracijskih območij pa lahko vodne skupnosti v spora- zumu z občinskimi skupščinami predpišejo od.škodnino in določi- jo višino take odškodnine za zem- iiišča na moliorncijskem območju. Ce se zgodi, da se pri sprejemanju odločitve iz 31. člena republiškega zakona o vodah ne doseže soglas- je med sklepom skupščine in skle- pom delavskc?ga sveta splošne vod- ne skupnosti, dokončno odloči arbi- tražna komisija, v katero imenuje skupščina in delavski svet vsak po dva člana. Osnova za odmero odškodnine je pri zasebnih kmetijskih proizva- jalcih katastrski dohodek, v vseh ostalih primerih pa v določen zne- sek po ha gozdnega ali kmetijske- ga zemljišča. Odškodnino za osuševanje zem- ljišč iz 88. člena temeljnega zako- na o vodah plačujejo torej vsi upo- rabniki in lastniki zemljišč na me- lioracijskem območju, ki jim je ta- ko osuševanje v neposredno ali posredno korist. S tako zbranimi sredstvi pa se lahko rešujejo vpra- šanja hudournikov, plazov in pre- skrba s pitno vodo. Republiški zakon o vodah je v okviru svojih pooblastil določil, kaj se šteje za melioracijsko območje v socialistični republiki Sloveniji in posebej poudaril, da so to vsa zemljišča, ki jih objekti in na- prave za osuševanje neposredno varujejo pred odvečno vodo, omo- crcčajo hitrejše odtekanje površin- skih voda. znižujejo nivo talne vo- de tudi na zemljiščih, ki jih sicer M objekti posredno ne varujejo. Potrebno je poudariti, da so družbene, kmetijske in gozdarske organizacije kakor tudi občani že doslej plačevali odškodnino v ob- liki 1 odst. vodnpga prispevka, ki se steka v republiški vodni sklad. Sele za leto 1967 je ta sredstva dal na razpolago občini, ki ga je sme- la uporabljati izključno za odpra- vo vodne gospodarske problemati- ke. Občina je tako zbrana sred- stva usmerila za čiščenje izlivne- ga dela Pesnice Predpis vodnega prispevka znaša za leto 1967 okrog R.000.000 S din. Računamo, da se bo od tega zneska realiziralo ca. 7,000.000 S din. Skupščini bo tako v ponedeljek predložen v obravnavo in odloča- nje odlok, ki predstavlja akt. na osnovi katerega se bo v prihodnje odmerjala odškodnina po istem principu, kakor jo je do sedaj od- merjala republika, s to razliko, da to ni več dohodek republiškega vodnega sklada, temveč občine, ka- tere odlok o razglasitvi melioracij- skih območij bodo sprejeli na po- nedeljkovi s«ji občinske skupščine. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Ormož je na ■jvoji seji 14, novembra 1967 ob- ravnaval navedeni odlok in ga sprejel. —P Nova šola v Gorišnici bo podobna šoli v Središču Pred kratkim so na seji kra- jevne skupnosti v Gorišnici obravnavali komunalne proble- me in socialno skrbstvo. Sklenili so ugotoviti, koliko plačajo prispevka za ceste posa- mezne vasi in ali se ta sredstva vračajo nazaj v zadostni meri za popravilo cest. Ugotavljali so namreč, da teh sredstev za ce- ste po vaseh ne vračajo. Pozvali so odbor za gradnjo šole in bloka, da naj ukrene vse potrebno, da bi z gradnjo pre- potrebnih objektov čipiprej pri- čeli. Sklenili so odkupiti parcelo za splošnff družbene namene. Dogovarjali so se tudi o pred- logu načrta za gradnjo nove šo- le, ki ga je dala komisija ob- činske skupščine Ptuj po ogledu stare šole. Komisija je predla- gala, da bi zgradili šolo podob- no kot v Središču. Tam je stara šola ostala, poleg nje pa so zgradili novo. Obe so povezali s hodnikom. Staro poslopje » primemo preuredili. Člani krajevne skupnosti - tudi predlag-^li. da se naj kra- jevni samoprispevek uzakoni za območje občine vsaj za dve do štiri leta. Tako ne bi bilo po- trebno vsako leto o tem raz- pravljati in odločati. Krajevne skupnosti bi imele zag^-tovliena sredstva za delo Kraje^mn skupnost potrebuje denar v5=ildarjenja in težnjami, na katere je že opozorila analiza prvega polletja letošnjega leta. Obljube predstavnikov gospo- darskih organizacij, da se bo gospodfirstvo izboljšalo v dru- gem polletju, so marsikje ostale samo obljube. Dinamika poslovanja Iz podatkov, ki jih je na se- stanku plenuma občinskega sindikalnega sveta Ljutomer po- dal referent za plan in analize občinske skupščine Ljutomer dipl. ekonomist Janez Kuhar, se lahko takoj opazi, da je pri rudniku Presika in tovarni »Marles«, obrat Ljutomer, viden oibčuten padec v devetmeseč- nem gospodarjenju v primerja- vi z istim obdobjem lanskega leta. Znaten porast pa lahko za- sledimo pri opekami Križevci- Boreci in opekarni Imgrad Lju- tomier. Na takšen porast so imele velik vpliv tudi cene. V obrti pa lahko zasledimo znaten padec itd. Ce sta dinamika celotne pro- izvodnje in realizacija izenačeni, potem nastopa povsem druga — ugodna situacija. Tako podjetje pa je danes težko najti. Karak- teristično je med drugim tudi, da je zaradi zmanjšanja proiz- vodnje prišlo do povečanja fiksnih stroškov. Celotni dohodek se je mnogo bolj povečal v kmetijstvu, go- stinstvu in gozdarstvu kot v in- dustriji. Posledica tega pa je, da ima celotno gospodarstvo večji porast od industrije. \i razprave Da se dejansko opaža, da stagnira proizvodnja, na drugi strani pa se povečujejo skladi na račun osebnih dohodkov in ob vsem tem nastopajo vpraša- nja o nadaljnji perspektivi po- sameznih delovnih organizacij, predvsem v pogledu razširjene reprodukcije. Jože Peterka, KZ Križevci: Anomalije lahko opažamo tudi v negospodarskih organizacijah in v organizacijah, ki imajo mo- nopolen položaj, kot na primer elektrogospodarstvo in nekate- re diruge. Tudi na področju zdravstva se pojavlja podobna negospodarna delitev dohodka, čeprav so skladi zdravstvenega zavarovanja še v deficitu. Božo Mlinaric, TP Vesna Lju- tomer: Večkrat kritiziramo ko- lektive, kjer imajo prevelike osebne dohodke, ne pomislimo pa, da smo jim to pravico dali in na njihovo delitev nihče ne more vplivati. Vprašujem se, zakaj ne obstaja organ, ki bi imel vpliv in preprečeval nere- alne delitve osebnih dohodkov. Branko Štaman, direktor DU Ljutomer: Mnogo se je že raz- pravljalo, da odstotek ljudi, ki dobivajo zelo visoke osebne do- hodke, v jugoslovanskem merilu ne predstavlja mnogo, zdaj pa opažamo, da so se taki primeri zelo raizširili. Ce bi znižali oseb- ne dohodke tistim, katerih dru- žina ima nad 1 milijon starih dinarjev mesečno, bi lahko (po njegovem) dodatno zaposlili še dva milijona delavcev. Sklep! glede gospodarjenja Delovne organizacije se bodo morale bolj perspektivno odlo- čati, ker je dosedanja praksa gospodarjenja, zlasti nekaterih delovnih organizacij, pokazala, da v prihodnje tako več ne bo šlo. Zato pa bodo morale delov- ne organizacije stremeti za tem. da povečajo akumulacijo, ali pa znižujejo osebne dohodke, ker bodo le pod temi pogoji lahko računale na razširjeno repro- dukcijo in nadaljnjo gospodar- siko rast v delovnih organizaci- jah na območju ..ljutomerske občine. Plenum je sklenil, da bo obč- ni zbor občinskega sindikalnega sveta v četrtek, 7. decembra, le- tos, -p Osebno delo z zasebnimi sredstvi za delo in sto- ritve Različna stališča o zasebni trgovini 2e leta dolgo sliSimo očitke tr- govmi, da ima premalo posloval- nic, predvsem na podeželju. Ni ravno redko, da hodijo potrošniki dolge kilometre daleč, da bi lah- ko kupili potrebne potroSne pred- mete. Gotovo skladišča ne bi bila pre- natrpana z blagom, če bi bila laž- je dostopna vsem potencialnim kupcem, čeprav to ni glavni vzrok preveUkih zalog Industrije. Ven- dar ni tudi nepomemben. Trgovska podjetja nimajo dovolj denarja za hitrejše razširjanje svo- je mreže. Nekatera so uvedla pro- dajo v motoriziranih prodajalnah. To je hvale vredno, vendar tudi takšno vozilo ne more priti v kra- je, kamor vodijo slabe ceste. Tod pa navadno ni niti najbolj navad- ne trgovinice. Trgovci zatrjujejo, da ni vsakikrat rentabilno odpreti male prodajalne v mali vasici. Povezovanje z zasebniki Pri nas ni zasebnih prodajaln. Pravzaprav, v trgovini ni tistega, kar imamo v obrti in gostinstvu — zasebni lokali. Vendar je z za- konom omogočena takšna oblika povezovanja trgovskih podjetij in zasebnikov. V prometu blaga na malo lahko podjetje prepusti prodajo določe- nih artiklov nekomu, s katerim ne sklene delovnega razimerja. Njuni odnosi se določijo s pogodbo. Tak- šnih primerov ie nekaj, vendar ne toliko, kolikor so predvidevali, ko so pripravljali zakon o blagovnem prometu. Takšen trgovec plača gospodar- ski organizaciji s pogodbo določen znesek, ta pa mu prepusti proda- janje določenih proizvodov na ma- lo. Takšen trgovec razpolaga z ustvarjenim dohodkom, od katere- ga pa mora seveda plačati vse pri- spevke, ki so določeni za samo- stojno opravljanje gospodarske de- javnosti. Poslovni prostor, inven- tar in druga sredstva so lahko njegova last. povračilo za njihovo porabo pa se določi s pogodbo. Nasprotna stališča o zasebni iniciativi v trgovini so stališča zelo različna. To pa je te- meljni razlog, da še ni dokončne- ga stališča o osebnem delu na tem področju. Dva odbora zveznega in en od- bor gospodarskega zbora zvezne skupščine so pred kratkim zavzeli stališče, da bi bilo potrebno z za- konom omogočiti odpiranje zaseb- nih trgovskih lokalov. Pogoje in meje za to dejavnost bi morali na- tančno določiti, eden izmed okvir- jev pa bi bil, da takšen trgovec ne bi smel laposliti tujih oseb. Zvezni izvršni svet s tem ni so- glašal ter je utemeljil to svoje sta- lišče med drugim s tem, da bi v sedanjih pogojih lahko prišlo do špekulacij in prisvajanja viška tu- jega dela. Po stališču zveznega iz- vršnega sveta bi lahko izboljšali oskrbo vasi in predmestij z upo- rabo elastičnejših oblik prodajanja blaga na malo, ki so možne po za- konu. Vsekakor pa je to vprašanje še v preučevanju, da bi lahko zavzeli končno stališče. Priprave na gradnjo avtobusne postaje Krajevna skupnost v Ptuju tesno sodeluje z občinsko skup- ščino pri gradnji nove avtobus- ne pasta je. Lokacija zanjo je že izdana poleg mostu čez Grajeno v Osojnikovi ulici. Projektivni biro zbira najboljše ponudnike, ki bodo imeli na postaji bife, trgovino in ostale podobne lo- kale. Zaželeno je, da bi čimprej pričeli z navozom gramoza za nasip. Tako bi olajšali delo v prihodnjem letu, ker bi se nasip čez zimo usedel. Spomladi bi lahko takoj pričeli z nadaljnjo gradnjo. ZR V Narapljab se pripravljajo na grad- njo gasilsega doma Gasilsko društvo Naraplje šteje 50 članov. Maks Gojkovič pred- sednik gasilskega društva, nam je povedal, da so pričeli letos s pripravami na gradnjo novega ga- silskega doma, za katerega upajo, da bo prihodnje leto pod streho. Letos bodo postavili leseno bara- ko, v kateri bodo shranjevali in- ventar. Prebivalci so dali nekaj lesa. Tako bodo lahko že to zimo postavili lopo. Prihodnje leto bodo z delom nadaljevali. V načrtu ima- jo zidan gasilski dom. Ko bo stal. bodo dobili lažjo gasilsko opremo. Večjih požarov v tem letu ni bilo. Jugoslavija v številkah Televizija napreduje Najnovejši podatki govorijo, da se Slovenija, Hrvatska in Vojvodi- na približujejo svetovnemu pov- prečju glede števila televizorjev. Jugoslovansko povprečje je danes en televizor na 25 prebivalcev, medtem ko je svetovno povprečje televizor na 18 prebivalcev, katere- mu smo so najbolj približali v kra- jih severno od Save in Donave. V Jugoslaviji je že nad 800.000 tele- vizorjev, od tega jih je v lanskem letu bkros 200.000 novih- Kombinirana družinska naročnina Radioodaine postaje v državi raziskujejo možnosti za uvedbo kombinirane naročnine za radio in televizijo, kakor tudi družinske naročnine, ne pa po sprejemniku. Računajo, da je v državi nad tri milijone radijskih naročnikov, ne upoštevajoč okrog 300.000 neprijav- ljenih, največ transistorjev. Čeprav je Jugoslavija še vedno med evropskimi državami še bolj zadaj (povprečje le-teh je prejem- nik na 4 prebivalce), je dejstvo, da se to povprečje hitro spreminja. Se leta 1960 je bilo naše povprečje 12 prebivalcev na sprejemnik. Da- nes imamo 6 prebivalcev na radio sprejemnik. Najboljše razmere sta dosegli Slovenija in Vojvodina, ki sta se približali oziroma dosegli evropsko povprečje. Ta široka raz- širjenost pa nalaga RTV postajam neprestano izboljševanje progra- ma. Televizijski dnevniki Gradnia jugoslovanske televizij- ske mreže bo končana z dnem, ko bodo imele vse republike svoje studie. Verjetno bo televizija Ti- tograd začela z lastnimi oddajami že v prihodnjem letu. Glede televizijskega dnevnika, ki je najbolj gledana oddaja, je po- membna novica, da so v Zagrebu že skorai končali priprave za od- dajanje lastne oddaje. Nekaj kas- neje bosta tako daleč tudi televi- zija Ljubljana in Skopje. Vzpored- no s tem pa tečejo priprave za vključevanje jugoslovanske televi- zije in radia v izmenjavo evrovi- zijskih in intervizijskih vesti, pri čemer smo precej v zamudi zaradi teea. ker nimamo dvoinih TV zvez. ki so nujne za takšno zame- njavo. Barvna televizija Drugi TV program smo uvedli Že v Sloveniji, na katerem je mož- no gledati vzporedno z domačim ProgrFtnom oddaje iz Zagreba ali Beograda. V nadaljnjem razvoju je po- membna uvedba barvne televizije, kar realno pričakovati šele v le- tu 1.972. Dbrat za kooperacijo KK Ptuj Letošnji odkup kmetijskih pridelkov Za Tednik odgovarja direktor obrata inž. Milan Koren. Tovariš direktor, ker ;e glavna sezona odkupa in prodaje kmetij- skih pridelkov v glavnem že za nami, bi naše bralce zanimali ne- kateri tozadevni številčni pokazo- valci. V letošnji jeseni, tj. od vključ- no 6. avgusta do 6. novembra, smo prodali približno 1,295.712 kilogramov raznega blaga za 88,392.661 starih dinarjev. Pri prodaji kmetijskih pridelkov — predvsem krompirja in jabolk — 90 bile v tem letu dosežene precejšnje kvalitetne spremem- be. Da bi te proizvode pribli- žali potrošniku v industrijskih središčih republike in Hrvatske, smo v Ljubljani, Celju, Šošta- nju, Velenju in Zagrebu orga- nizirali lastno maloprodajno mrežo. Prav tako je bilo stor- jeno vse, da bi bile posamezne delovne organizacije in njihove sindikalne podružnice seznanje- ne z našimi ponudbami, in reči moram, da nam je prav ta ak- cija prinesla dokajšnje rezul- tate. Od zasebnih kmetijskih proiz- vajalcev in od naših kooperan- tov smo do 1. novembra odkupili 617.750 kilogramov krompirja in 392.200 kilogramov jabolk. Kot vemo. Je bila letos soraz- merno bogata kmetijska letina. Ali ste imeli z odkupom kmetij- skih pridelkov posebne težave? Precej težav smo imeli z od- kupom in prodajo krompirja. Spomladi smo sklenili pogodbe za proizvodnjo krompirja. Ko- operantom smo zagotovili od- kupne cene, ki so bile za mer- kur 35 dinarjev, za ostale je- dilne sorte pa 47 dinarjev. Ti so se zavezali, da bodo pogod- beno pridelali 1,000.000 kg krom- pirja. Vendar pa ob odkupu vse- ga krompirja nismo dobili. Kmetje so zatrjevali, da ga ni- majo. To dokazuje, da koope- ranti še vedno ne spoštujejo pogodb. Krompir je šel v promet iz- ključno v vrečah, kar je zahte- valo posebno skrb za kvaliteto. Zaradi obsežnega terena in za- radi tega, ker smo krompir ku- ! povali tudi v Murski Soboti, Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ma- ' riboru in drugod, je razumljivo, i da predstavniki obrata niso mogli kontrolirati sleherne vre- če. Zgodilo se je, da so nam ' druge organizacije pa tudi naši j lastni kooperanti napolnili vreče 3 krompirjem, ki za prehrano ' likakor ni bil primeren. 1 In kako se je obnesla malo- ' jrodaja kmetijskih pridelkov?, < V obdobju od 6. avgusta do 6. novembra smo v malopro- dajnih centrih prodali: v Za- grebu 542.254 kg krompirja in jabolk v skupni vrednosti 37 milijonov 410.531 starih dinar- jev, v Ljubljani za 4,418.170 sta- rih dinarjev in v Ptuju za 1,756.756 starih dinarjev. Raz- nim drugim podjetjem smo prodali 700.610 kg različnih kmetijskih pridelkov za 44 mili- jonov 807.204 starih dinarjev. Podatki potrjujejo, da je bila organizacija prodaje primerna in jo kaže še naprej razvijati. Samo s takim načinom prodaje se bomo lahko približali potroš- niku, kar pa je v času, ko je na tržišču ponudba iz dneva v dan večja kot povpraševanje, bistvenega pomena. Maloprodaj- no mrežo bomo v prihodnjem letu še bolj razširili, vendar pa moramo v zvezi s tem razširiti tudi predmet svojega poslova- nja. In kakšni sn vaši načrti za iz- boljšanje kooperacijske proizvod- nje pri zasebnih proizvajalcih? Obrat za kooperacijo bo p>o sklepu seje zadružnega sveta sklepal kopoeracijske pogodbe za živalsko in rastlinsko proiz- vodnjo. V ta namen bomo iz- rabili mrtvo sezono. V trgov- skih poslovalnicah naj bo v tem času lOO^/o zaposlen pred- vsem izrazito trgovski kader, ostali, tu mislim predvsem na kmetijski strokovni kader, pa naj bi v tem času obiskoval po- samezne kmete-kooperante. Pri vsakem kooperantu bi se naj zadržali tako dolgo, da bi z njim prediskutirali celotno pro- izvodnjo in o vseh poslih, ki jih namerava imeti z obratom v prihodnjem letu. Predvsem pa je potrebno strokovno ugotoviti količinske ix>trebe po umetnih gnojilih, zaščitnih sredstvih, močnih krmilih, semenih, stroj- nih uslugah in o vsem ostalem, kar je potrebno za uspešno pro- izvodnjo. Po takšnem strokov- nem razgovoru bi sklenila po- godbo o proizvodnem sodelova- nju, ki naj predstavlja za ko- operanta v nekem smislu naro- čilnico, s katero se bo zavezal, kako bo z obratom posloval, na drugi strani pa predstavlja po- godba tudi obvezo obrata do kooperanta. Po akciji bodo sklenjene po- godbe prevzeli poslovodje oziro- ma vodje zadružnih enot, ki Dodo vse leto skrbeli le za to, ia bosta obe pogodbeni stranki x>godbe dosledno spoštovali in :'ealizirali. Na tak način bomo iosegli, da bodo v tako imeno- vani mrtvi sezoni primerno za- posleni vsi zaposleni na obratu in, kar je še posebno pomemb- no, zaposleni bodo na delu, ki je rentabilno in od katerega bosta imela obrat in kooperant v prihodnjem letu primerno ko- rist. Jože Slodnjak Seja Obk ZKS Ljutomer v petek, 18. novembra, je bila na občinskem komiteju ZKS Ljutomer seja s sekretarji te- renskih organizacij ZK in orga- nizacij ZK v VZK Ljutomer in Tehnostroj Ljutomer, na kateri so obravnavali program dela za organizacije, izobraževanje članstva itd. Poudarjeno je bilo, da se mora zaostriti odnos do komunistov, ki neredno plaču- jejo članarino. Modernizacija železnic Zvezni izvršni svet ocenjuje kot realno možnost, da bodo do konca leta 1970 modernizirane glavne ma- gistrale naših železnic. Izvršni svet misli, da bi bilo potrebno zaintere- sirati tudi druge dejavnike v drža- vi, da bi izpolnili svoje obveznosti za realizacijo programa moderni- zacije železnic poleg njih samih, ki so določile 80 "/o amortizacije v te namene. Stran 4 TEDNIK — petek, 24. novembra 1967 Stran 4 Leto akcif krajevnih sku pnosti Deset milijonov samoprispevka za cesto skozi Pragersko Kdo ne pozna Pragerskega? Ve- liko železniško križišče, kjer se stika železnica iz Maribora, Ljub- ljane, Murske Sobote ter Zagreba in Varaždina. Poznamo pa ga pred- vsem zato. ker je vedno treba ča- kati na železniške zveze, kar pred- vsem občutijo delavci, ki se z vla- kom vozijo na delo iz Dravskega polja in Prekmurja. Razen železni- ce poteka skozi Pragersko tudi ce- sta, ki veže Ptuj in njegovo zaled- je po bližnjici s Slovensko Bistrico, Celjem, Ljubljano in ostalimi kra- ji- Zopet se vozniki motornih vo- zil jezijo na zapornice, ki so ve- nomer spuščene. Pragersko ostaja tako v nelju- bem ,spominu marsikateremu naše- mu državljanu, vendar kraj sam ni kriv ničesar, da je v tem križi- šču tako neurejeno stanje. Toda to ni namen našega da- našnjega pisanja. Letos je leto ak- cij krajevnih skupnosti, zato smo obiskali Pragersko, da se s prebi- valci tega kraja pomenimo o nji- hovih problemih in težavah. Krajevna skupnost Pragersko za- vzema kraje: Pragersko, Leskovec, Gaj ter Stari Log. V Pragerskem so letos začeli z akcijo, da bi se pred leti začela dela na asfaltiranju ceste od Ptuja do Slovenske Bistrice skozi Pragersko tudi končala. Zbrali so se in pred- ložili občinski skupščini Slovenska Bisirica, da bodo sami s samopri- spevkom pomagali zgraditi cesto. Razumevanje občinske skupščine, republiškega sklada za ceste in ob- čine Ptuj ter največjih podjetij v teh dvehi občinah, tovarne glinice in aluminija Kidričevo in Impola iz Slovenske Bistrice je pripeljalo do uresničitve asfaltiranja ceste. Samoprispevek Pragerčanov za cesto je 10 milijonov starih dinar- jev. Do sedaj so zbrali 1,500.000 starih dinarjev. Upajo, da bodo do konca leta zbrali vsa sredstva, kot so se tudi zavezali, čeprav določen del prebivalstva še vedno ni pri- pravljen plačati samoprispevka, čeprav je bil zakonito spreiet na zborih volivcev. Zaradi tega bo krajevna skupnost Pragersko izda- la bilten, v katerem bo obvestila vse zavezance samoprispevka o njihovi dolžnosti ter o dragih de- javnostih krajevne skupnosti. Od 10 milijonov samoprispevka bi naj prispevali posamezniki 7 milijonov. 3 milijone starih dinarjev pa bodo prispevale gospodarske organizaci- je v kraju samem in sicer Opekar- na Pragersko in Sekcija 2TP Mari- bor. Vzporedno s cesto bodo uredili tudi kanalizacijo. Vendar s tem še ne bo rešeno vprašanje kanalizaci- je in vodovoda v Pragerskem. Če- prav so že obstajali načrti za ure- ditev, so za sedaj neizvedljivi za- radi hidroelektrarne Srednja Dra- va, zaradi katere je padla višina talne vode. Zato bo ostal problem ureditve kanalizacije in vodovoda še vedno nerešen. Verjetno se bo stanje začelo hitreje reševati, ko bo končno rešeno vprašanje regu- lacije Dravinje. V letošnjem letu bodo uredili center Pragerskega. Tako so že do sedaj namestili lične klopi, v bliž- nji prihodnosti pa bodo asfaltirali tudi cesto v naselju od železniških blokov do Zdravstvenega doma. V letošnjem letu se je v nove prosto- re preselil tudi otroški vrtec. Tako so sedaj dobili tri prostore v zame- no za enega, v bližnji bodočnosti pa si bodo še uredili kuhinjo in sanitarije. Čeprav kulturna dejavnost v Pragerskem ni najbolj živa. je med aktivnejšimi v občini. Njihove sek- cije delovanja so: kino-sekcija, knjižnica in pevski zbor. Najbolje deluje kino-sekcija, ki s svojih do- hodkom od predstav krije vse ostale stroške. Knjižnica ima 3500 knjig, vendar so vse večkrat prečitane, da tako ni prevelikega povpraševanja po njih. Edini, ki najdejo sredstva, da jih vsako leto podpro, je Opekar- na, ki pa tudi dotira po svojih možnostih. Posebej je potrebno pohvaliti pevski zbor šestnajstih članov, štirje od teh redno prihajajo na vaje, čeprav se morajo voziti iz Leskovca. V Pragerskem pogrešajo pri razvoju kulturne dejavnosti predvsem mladino, ki kaže prema- lo razumevanja in volje do takš- nega dela. Eden od vzrokov pre- slabega dela pa je tudi premalo strokovnega kadra, ki bi vodil de- javnost, kakršno že bodi. Pevski zbor je pod vodstvom Franca Šušteršiča priredil v letoš- njem letu nekaj koncertov in go- stovanj. Da ni pravega zanimanja za kul- turno dejavnost v Pragerskem, kaže tudi podatek, da je bil že tri- krat sklican občni zbor DPD v>Svo- boda-M. vendar zaradi premajhne udeležbe ni bil sklepčen, kar je ze- lo negativno ogledalo pragersko mladine. In kaj delajo v drugih krajih krajevne skupnosti Pragersko? Aktivnosti je dovolj vsepovsod. S prostovoljnim delom urejujejo ce- ste, ki so potrebne tudi večjih po- pravil. Popravljajo mostove ter gradijo nove objekte. Posebno aktivnost kažejo pred- vsem v Leskovcu. Tam končujejo gradnjo kulturnega doma, ki mu je potrebna še samo notranja ure- ditev in seveda sredstva zanjo. Ob dnevu republike bo v Leskovcu zazvonil prvič telefon, ki ga že dolgo nujno potrebujejo. V Leskovcu so začeli graditi nov trgovski lokal. Vendar so trenutno izčrpali sredstva, trgovsko podje- tje Planika pa daje samo 300.000 dinarjev za nadaljnjo gradnjo, če- prav bo uporabljala trgovski lokal. V razpravi o trgovini se je culo več glasov, zakaj je v občini samo eno trgovsko podjetje, ki po svoje urejuje cene, ker potrošniki nima- jo druge izbire kot kupovati pri njih. Tako se dogaja, da so neka- teri predmeti v Pragerskem celo za 700 dinarjev dražji kot drugje, če- prav njihova cena ne presega dveh tisočakov. Zato so mnenja, da bi moralo dobiti trgovsko pod- jetje Planika konkurenco. Gasilsko društvo Pragersko je dobilo po dolgotrajnih mukah nov orodni voz. V prihodnjem letu pa nameravajo dobiti še nove motor- ko. Tudi v Leskovcu imajo željo ustanoviti svoje gasilsko društvo. Ce bodo delali tako marljivo kot do sedaj, jim bo to gotovo uspelo. V planu je urbanistična ureditev Pragerskega, v Gaju nameravajo napeljati javno električno razsvet- ljavo in zgraditi nov most. tako da bo vrednost samo teh del v Gaju znašala več kot pol milijona starih dinarjev, Ce ob koncu pogledamo podatek, da so s prostovoljnim delom in sa- moprispevkom v teh krajih prispe- vali tri četrtine sredstev in da je občina dala denar za res najnuj- nej.še, lahko z gotovostjo trdimo, da so v krajevni skupnosti Pra- gersko mnogo storili. Pogled na železniško križišče in postajo Pragersko. V Gorišnici se pripravljajo na dan republike V Gorišnici imajo na dan re- publike vsako leto lepo pro.sla- vo. Tudi letos se nanjo priprav- ljajo. Sodelovale bodo množi- čne organizacije, šole in ostali. Taiko bodo v torek, 28. 11, ob 20, uri naistopili z veselim pro- graimom »Veseli planšarji«, ki bodo igrali tudi na proslavi 29. novembra ob 17, uri Nova trgovliia v Gorišnici Kmetijski kombinat Ptuj je odprl v Gorišnici novo trgovino z reprodukcijskim materialom. Ureditev trgovine je stala nad 2 milijona starih dinarjev. Tr- govina je lepo urejena. Z. R. Gostovanje mariborskega gledališča Za dan republike bo gostova- lo v Ljutomeru mariborsko gle- dališče, ki se bo predstavilo s >'Hamletom«. Na ta način bodo Ljutomerčaini proslavili dan re- publike. Asfalt od Majšperka do Apač ~ največjo želja Na vožnji od Kidričevega pro- ti Majšperku je kmalu konec asfaltne ceste. Vozilo poskakuje po jamah slabo vzdrževane ceste skozi Lovrenc. Po serpentinasti cesti na Ptujsko goro je treba biti zelo previden. Cesta je ozka in predvsem ob določenih urah zelo prometna. Strmina in ser- pentine na drugi strani klanca so še hujše. Z Majšperčani je najprej ste- kla beseda o res prepotrebnem asfaltiranju ceste do Apač. Od tovarne volnenih izdelkov v center starega dela Majšperka so cesto že pred leti asfaltirali. Ciril Murko Zaradi asfaltiranja ceste je bilo v zadnjem času že več sestan- kov predstavnikov iz Majšperka in ostalih pristojnih organov iz občine in drugih ter predstav- nikov ostalih krajevnih skupno- sti. Na teh sestankih so se okvirno dogovorili, kako bodo pristopili k delu. V Majšperku že mislijo na krajevni samopri- spevek. Brez udeležbe teh sred- stev pri financiranju asfalta ne bo. Ciril Murko, predsednik KO SZDL Majšperk je v razgovoru dejal: »Vedno večji problem v našem kraju je naraščajoča brezposelnost. Mladina se nima kje zaposliti. Tudi nima svojih prostorov. Sliaja se po gostilnah. Pridelki se slabo ali pa sploh ne prodajo. Veliko jaboLk je ostalo v Halozah. Industrijska dejavnost se ne širi. Nastopilo je vprašanje nadaljnje zaposlit- ve večjega števila delavcev v obratu HTV kombinata Konus, Ob morebitnih odpustih bodo v obratu upoštevali predvsem so- cialne kriterije. Zaradi tega bo- do morali na cesto tisti, ki so desetkrat obrnili vsak dinar, preden so ga porabili. S tem na- činom varčevanja so si lahko postavili svoje hišice. Morda imajo tudi nekaj malega zemlje. Ob morebitnem odpustu se jih bo smatralo za preskrbljene, čeprav to brez dela niso. Poten- cialne socialne probleme v tej tovarni pomenijo delavci, ki so bili in so še prepričani, da je naloga družbe v tem, da jim priskrbi delo. Z odpustom ne bi smeli kaznovati tistih, ki so ob enakih pogojih z lastno prid- nostjo ustvarili več kot drugi.« Ivanka Golob, ravnateljica osnovne šole v Majšperku: »V majšperški šoli je 530 učencev, s podružničnimi šolami vred pa jih je 730, V lanskem šolskem letu je bil učni uspeh nad 80- odstoten. V šolah primanjkuje učil. Zanje ni denarja. V maj- šperški šoli smo uredili kabi- nete. Sola še nujno potrebuje telovadnico. V njej bi lahko te- lovadila tudi mladina. Organi- zirali bi društvo Partizan. S te- lovadnico bi delno rešili pro- blem mladine. V kritičnem stanju je šola na Ptujski gori, ki ni bila obnov- ljena že od leta 1900, ko je bila zgrajena. Nujno je potrebna nova šola. V Majšperku primanjkuje stanovanj za učitelje. Brez no- vega bloka si rešitve tega pro- blema ni mogoče predstavljati.« Vili Tumpej je najprej opisal težaven delovni dan pismonoše v teh hribovitih predelih. Pre- hoditi mora veliko hribov in do- lin, da dobijo vsi pošto. Ne sme se ozirati na vreme. Svojo delo mora opraviti kljub dežju, blatu in snegu. Po njegovih besedah se pogoji dela hribovskega in ravninskega, predvsem mestne- ga poštarja, ne dajo primerjati. Vsled težav pri dostavi, pred- vsem pa zaradi tega, ker je mo- ral prehoditi pismonoša včasih zaradi enega pisma vse hribe, so v letošnjem letu uvedli pre- dalčne postaje. Zaenkrat jih je petnajst v vseh večjih krajih. Dostava vanje je vsak drugi dan. Zaenkrat imajo še po tri do štiri stranke en predal. Ključ določenega predalčka v predalčniku ima poštar, da lah- ko vanj dostavi pošto in pa eden od lastnikov predalčka. Ta po- što dvigne in jo dostavi tudi sosedu, s katerim ima sikupaj predalček. Ta način dostave po- šte uporabljajo v hribovitih pre- delih Švice. V Majšperku sta dve trgovini Panonije iz Ptuja, živilska in z mešanim blagom. Stavba je ure- jena, le okolica je v neredu. Božič Ciril, poslovodja, je dejal, da bi morali na red pred trgo- vino skrbeti vsi. Veliko so vlo- žili v ureditev trgovine, za ure- ditev okolice so pa tudi drugi odgovorni. Nujno bi morali ime- ti stojalo za kolesa. Glede pro- meta v trgovini je dejal, da je proti pričakovanju manjši. Na- vadno se je vsako jesen močno povečal, letos pa se je zmanj- šal. Iz razgovora z Majšperčani se kaže želja po drugačnem odpi- ralnem času, in sicer od 7.30 do 15. ure popoldne. Tako odmei-- jen strnjen delovni čas bi naj bil prilagojen zadrževanju šo- larjev v Majšperku. Le-ti lahko spotoma kupijo vse potrebno in prinesejo domov. Ne morejo pa si predstavljati špecerijske trgovine brez hla- dilnika, kot je njihova. Hladil- nik v trgovini pogrešajo pred- vsem poleti. ZR V Majšperku je že asfalt od tovarne do šole. V zadnjem času je bilo že več sestankov za asfaltiranje cestf s [ ni ti ^ TFOMK - pcfek. 2i. noM-mhrn J967 StrHn t SODOBI\A S a Bi* t k. 4 GRAFIKA Grafika se kot veja likovne ur...:lnasti uveljavlja že v sred- nj. n veku, samostojno pa za- živi komaj v 19. in 20. stoletju. Prvi grafiki, ki se sočasno ukvarjajo tudi s slikarstvom, so bili predvsem karikaturisti in ilustratorji knjig oziroma tiska, pomeje pa se javljajo umetniki, ki v grafiki vidijo osnovni medij sv .)jega likovnega ustvarjanja. V Jugoslaviji se sodobna gra- fika pojavlja na preriodu sto- letja, in sicer v vsakem likov- nem centru v drugem času in pod drugimi pogoji. V Srbiji je začetnik moderne grafike Lj. Ivanovič, umetnik, ki v svojem krajinarstvu gre od liričnega romantizma do gotovo narativ- ne^a realizma. Pot sodobne gra- fike dvajsetega stoletja utira pravzaprav grafik Mihailo S. Petrov, ki se javlja že v dvaj- setih letih z ekspresionistično usmerjeno grafiko, nekaj let pozneje s socialno angažirano grafiko, ki je našla večje razu- mevanje pri sodobnikih in več naslednikov med umetniki. So- cialno angažiran umetnik je tuli Djordje A. Kun, ki je z inspiracijo težkega življenja borskih rudarjev ustvaril mapo »Krvavo zlato«; grafično mapo iz španske vojne, številne gra- fike iz druge svetovne vojne in iz časa obnove zemlje. Enako angažirana Kujačič in Karama- tijevič sta z omenjenima dala p:čat celemu medvojnemu ob- dobju. Kljub temu prizadevanju po- sameznikov je proces razvoja grafične umetnosti v času med oboma vojnama počasen in po svojih dosežkih relativno skro- men. V povojnem obdobju doseže srbska grafika popolnejši raz- voj. Veliko število umetnikov, ki se ukvarja izključno ali pre- težno z grafiko, svobodno treti- ranje motiva in večje bogastvo tehnik rezultirajo z grafičnimi listi, ki liitro dosežejo evropski nivo. Umetniki starejše genera- cije nadaljujejo s svojim grafič- nim ustvarjanjem v skladu z novimi dosežki sodobne grafič- ne umetnosti. Tako gre M. S. Petrov celo v abstraktno nefi- guralno tematiko in komplici- a^ane kombinirane tehnike, ter soČHsno vzgaja vrsto novih umetnikov v povojnem času. Skupina Celič-Karanovič-Sr- binovič z aktivnim delovanjem dviga grafiko na raven, kakor jo imata slikarstvo in plastika. Individualizirajo se tudi še ne- kateri predstavniki srednje ge- neracije, kot so M. Maskareli, A. Oprešnikova in M. Nikolaje- vič. Po letu 1960 se popolnejše oglaša nova generacija: nota fantastike in j>otska metafora se javlja v delih najpomemb- nejših mlajših grafikov. Ta raz- pon gre od sveta pretežno or- ganske simbolike B. Miljuša do nove figurativnosti M. Krsma- noviča. Drugo skupino mladih umetnikov zanimajo nove teh- nološke možnosti v obdelavi grafične plošče, katere uporab- ljajo pri obdelavi fakture gra- fičnega lista. Vsa ta gibanja spremlja ne- prekinjeno širjenje registra tehničnih sredstev od obdelave plošče v akvatinti in globokem tisku do posebnih kombiniranih tehnik. Ta širok razp>on zanimanja in doseženi umetniški rezultati po- trjujejo, da je grafična aktiv- nost v Srbiji v sedanjem času intenzivna, raznorodna in ute- meljena na sodobni osnovi sve- tovne umetnosti. Kratek pregled te sodobne veje srbske umetnosti je podan v potujoči razstavi Muzeja so- dobne umetnosti iz Beograda, ki je zdaj prvič organizirana v Slo- veniji. To razstavo, prvo, s ka- tero se naši sredini predstavlja- jo umetniki iz Srbije, si lahko ogledamo v razstavnem pavi- ljonu D. Kvedra ob Dravi od 10. do 13. in od 15. do 17. ure vsak dan do 2. decembra 1967. M. Mirkovič Knjižnica - knjiga - bralec Današnje življenje, to je splošni družbeni in gosp>odarski razvoj, zahtevata od človeka na- šega časa, da se čim temeljiteje pripravi na poklic in da neneh- no izpopolnjuje svoje splošno in strokovno znanje. Iz leta v leto se množi strokovna literatura, ki nam odkriva nove izsledke in nova dognanja na vseh področ- jih človeške dejavnosti. Posa- meznik si seveda ne more naku- piti vsega, kar mu je potrebno za osebno izpopK>lnjevanje. Tu mu je v veliko pomoč knjižnica, ki posreduje lastni knjižni fond oziroma si izposoja na željo bralcev študijsko gradivo iz drugih knjižnic, kadar sama ne razpolaga z njim. Uredba o med- bibliotečni izposoji iz leta 1962 omogoča vsakemu bralcu dobiti vsako knjigo. Na ta način se z minimalnimi stroški približa bralcu knjiga; ta ga izobražuje, vzgaja, notranje bogati in mu daje kulturno razvedrilo. Večina naših bralcev ceni knjižnico in knjižničarsko delo ter spoštuje knjige, ker nam da- jejo duhovne vrednote, pred- stavljajo pa tudi splošno druž- beno premoženje, ki se mora čuvati, da se čim dalje ohrani. Nekateri nevzgojeni in nekul- turni bralci pa menijo, da lah- ko počno z izposojeno knjigo, kar se jim zljubi: da jo lahko umažejo, strgajo ali drugače poškodujejo, posojajo prijate- ljem in znancem, brez škode zgubijo ali celo prisvojijo. Na take prestopke mora knjižnica odgovarjati z ustreznimi ukrepi, ki so neprijetni za ustanovo samo, še bolj pa za bralca. Za knjigo, ki je bila vrnjena šele p>o preteku enega meseca, je treba plačati zamudnino, za p>oškodo- vano knjigo odškodnino oziro- ma jo v težjih primerih celo nadomestiti z novo, prav tako je potrebno za izgubljeno knji- go dati novo in poravnati stro- ške vseh opominov ter stroške eventualne tožbe. Knjižnica namreč pošilja nerednim bral- cem pismene opomine, največ tri. Ce tudi zadnji opomin ne sp>odbudi bralca, da bi stopil v knjižnico in poravnal svoje ob- veznosti, preda uprava dolžnika odvetniku, kar seveda močno poveča bralčeve stroške. To je za knjižnico sicer neprijetna, a včasih edina pot, ki nam v brez- upnih primerih pomaga do naše lastnine, obenem pa dovolj učinkovito vpliva na brezvest- nega bralca. Ponovno opvozarjamo sleher- nega obiskovalca naše knjižnice, naj se zaveda, da knjiga ni na- menjena le njemu samemu, ampaik čim širšemu krogu bral- cev. Bralec, ki bo prežet s to osnovno mislijo, bo vedno pra- vilno ravnal in s tem pomagal knjižnici, da bo laže in uspeš- neje opravljala svoje naloge.. Uprava ljudske in študijske knjižnice Ptuj Šola danes SAMOPRISPEVEK ZA IZBOLJŠANJE STANJA V ŠOLAH s i. problemske konference 10 OK SZDL (Nadaljevanje) Avgust Vidmar je najprej ori-.. sal razvojno pot šole, nato pa dejal: »Vse močneje se čuje, da so kadri v prosveti premalo usposobljeni za svoj poklic, da nimajo končanih šol za tisto delo, ki ga opravljajo. Zaradi tega zahtevamo zam-^njavo teh kadrov oziroma njihovo dodat- no izpopolnitev, ki bo ustrezala njihovemu delovnemu mestu Toda ali smo res tako hitro po- zabili, da smo sami odtegnili ta kader od nadaljnjega šolanja, ker smo ga nujno potrebovali v šolah? Ali je bil pred leti do- volj dober oziroma sposoben, sedaj, ko pa že imamo dovolj kadra s končanimi šolami, pa ne velja več, čeprav je isti učni program, kot je bil pred leti, učitelji pa so si med tem časom nabrali tudi že precej izkušenj. Zato je zadnji čas, da nudimo temu kadru pogoje za izpopol- nitev svoje strokovnosti in zna- nja, ne pa da ga sedaj odri- vamo.« Odnos med gospodarskimi or- ganizacijami, družbenopolitični- mi organizacijami in šolo ni takšen, kot bi moral biti, je po- udarilo več diskutantov na raz- pravi. O socialno zdravstveni pro- blematiki otrok v bistriški ob- čini je razpravljala inž. Matilda Buljčeva. Zavedati se moramo, je dejala tov. Buljčeva, da živi otrok v predšolski dobi mnogokrat v ne- urejenih družinskih in socialnih razmerah. Vzrokov je več, po- glejmo poglavitnejše: — neurejene di-užinske raz- mere, otroci ločeni od staršev, alkoholizem; — preobremenjenost staršev z delom in težave pri organizira- nju varstva, posebno v bolj od- daljenih krajih in v krajih iz- ven središč; — materialni pogoji glede na družine z višjim standardom oziroma odnosi med revnejšimi in premožnejšimi starši; — ne nazadnje seznanjenost neposrednih vzgojitel,iev z obli- kovanjem otrokove duševnosti. Na nekatere od teh vzrokov družba več ali manj ne more vplivati, vsekakor pa je naša dolžnost, da že predšolskemu otroku, njegovi vzgoji in mate- rialni osnovi za vzgojo posveti- mo čimveč časa in sredstev, kaj- ti že od te dobe je odvisno, ali bomo imeli zdravega ter fizično Nadaljevanje na str. 6 Delovno predsedstvo konference POPRAVKI V 46. številki Tednika je ti- skarski škrat povzročil nasled- nje napake: na prvi strani v članku Občinska konferenca ZKS Ormož mora namesto Sil- vo Petrač stati ime SILVO BE- DRAC, učitelj, 27 let, V članku Gostinstvo na ormoškem ob- močju je imenovana med naj- boljšimi zasebnimi gostin.skimi obrati .gostilna Sakelšek v Sre- dišču namesto gostilne »Vesel- ko« v Središču. Prosimo bralce, da nam napa- ko oprostijo. Uredništvo Jijtrl premiera Nevidnega bataljona v Ptuju Ptujčani se še spominjajo, kako je pred kratkim snemala ekipa Viba filma film »Nevidni bataljon« po ptujskih ulicah, trgih in v bližnji okolici ob Dravi in na Turnišču. Glavno vlogo igra.io otroci, ki rešu.iejo ubežnika. Igra ga znani igralec Miha Baloh. Režiser filma je Jane Kavčič. Vloge statistov igrajo mnogi Ptuj- čani. V zahvalo Ptujčanom, ki so snemalni ekipi nudili vso pomoč, bodo i^rvič zavrteli novi slovenski film na svečani premieri jutri, v soboto, v ptuj.ski kino dvorani. Istočasno, ko je filmska kamera snemala skok begunca izpred drvečega vlaka v reko, ga je zabeležila tudi fotokamera novinarja Tednika še nekaj metrov nad vodo. Isto sliko, ko begunec skoči 7. mosta, boste lahko videli že jutri, povoženo z ostalimi dogodki, na filmskem platnu v ptujski kino dvorani med predvajanjem filmu. • ZR JAZ PASEM SAM Jesen se bo kmalu umaknila beli zimi, a paša še ni minila. Gospo- darji in gospodinje so zadovoljni, če gre živina na pašo, ker tako prihra- nijo suho krmo. Tudi jaz še vedno pasem našo kravo in telico. Rad ju ženem na pašo, ker sta pridni. Nekateri otro- ci se pa upirajo staršem in nočejo pasti, ker so se že preveč naveli- čali. Moj pašnik ni širok travnik, am- pak ozek, zelen pas na koncu njiv blizu železniške proge. Večkrat pri- pasem v bližino železniške postaje Osluševci. Tukaj mi ni nikoli dolg- čas. Opazujem potnike, ki prihajajo in odhajajo. Nekateri se krivijo pod težko prtljago, drugi pa hitijo le s kako torbico v roki. Rad gledam velike pai-ne lokomotive z dimniki, ki puhajo črn dim-in včasih zaka- dijo ves vlak. Dieslove lokomotive vlečejo dolge vrste natovorjenih vagonov in ne povzročajo nobenega dima. To je velik napredek. Kravo in telico vedno držim na vrvi, da se ne bi splašili. Navadili sta se že na promet, a nesreča ni- koli ne počiva Knjige ali zvezek imam s seboj, pa se skoraj nič ne naučim, ker opazujem okolico. Zelo rad tudi premišljujem. Razne misli se mi podijo po glavi. Kako bo neki drugo leto. ko ne bom več hodil v šolo? ALENKA, želim, da tega mojega lista ne zavržeš. Zelo bom vesel, če ga zagledam v kotičku za NASA PISMA. 2elim tudi to. da bi še drugi pionirji in pionirke kaj na- pisali, kje pasejo in kaj počenjajo na paši. Vse pozdravljam Stanko Sumenjak, Osliiševci ST.^NKO, ko sem prebrala naslov tvojega pi- sma, sem se spomnila na odlomek iz narodne pesmi: »En pastirček kraVce pase na zelenem travničku . . .« Prav zares! Ali nisi to prav ti na svo.iem travničku tam ob koncu njiv? Na tvojem pašniku ne gori pastirski ogem in ne diši pečen krompir. Tudi tistih razposajenih pastirjev in njihovih iger ni, brez katerih si paše skoraj ne moremo predstavljati. Kljub temu pa je tvoje pastirovanje lepo in bogato. Dovolj časa Imaš za razmišljanje, kar si dobro pokazal v tem pismu. Paša bo prenehala m vaša živinica se bo sleherni dan najedla iz jasli. Tvoje misli pa se ne bodo ustavile in ti bodo snule načrte za prihodnje dni. Naj bi ti bili srečni! ALENKA LJUBO DOMA. KDOR GA IMA Moj rojstni kraj se imenuje Sela. Skozi vas pelje cesta v Ptuj, V vasi so šola, trgovina, gostilna in cerkev Hiše so lepo razvrščene druga za drugo. Za vasjo teče Polskava. Moj rojstni kraj leži na njenem levem bregu ob vznožju Haloz. Na desnem bregu se razprostira gričevje, ki je zaraslo z drevjem. Tod je gozd, v katerem je spomenik padlih borcev. Tod so se med vojno borili parti- zani in padli za svobodo. K spome- niku gremo vsako leto. da bi poča- stili njihov .spomin ter da bi okrasili njihove grobove. Poleti nabiramo v tem gozdu ja- gode, maline, borovnice in gobe. Po- zimi pa se smučamo in sankamo Svoj rojstni kraj bom vedno ljubila Čeprav bom morala kdaj v tuj' svet. se bom vedno rada vračala nazaj v svoi l.iubi rojstni kraj. Majda Pal. 4. razred osnovne šole Sela DRAGA M.VJDA! Dobro si se spomnila in nam opi- sala svojo domačo vas. Le za vašo hišo nisi povedala, kje stoji, da bi jo našla, ko se bom napotila v Sele Napiši mi še to! Spomladi bom prišla, veš! Skupa bova natrgali zvončkov in trobentic in jih odnesli k partizanskemu spo- meniku sredi gozda. Toliko se bova pogovorili! Ne pozabi. Majda! Pozdravlja le ALENKA DRAGA ŠTEFK.^! Tvoje pesmice KOLINE nisem vrgla v peč, ampak sem jo spravila v mapo in bo natisnjena takrat, ko bo čas domačih praznikov Saj veš ia bi bilo sedaj še prezgodaj o tt govoriti. Cemu gole besede kr mastnih kolin še ni. ALENKA Stran 6 TEDMK - petek, 24. novembra 1967 Stran 6 Iz ljutomerske zgodovine Najverjetneje je, da je ta do- bil dvor na Grlavi po Gašparju Nadasdiju, ki ga je kupil 4. apri- la 1661 od grofa Gašparja Dra- škoviča. Grlavski dvor je po sodnijski odločbi dne 3. oktobra 1678 pripadel Tomažu Ignaciju Mauerburgu. Solastnik Dolnjega gradu je bil tudi leta 1671 Janez Fride- rik baron Prankh, ki mu je Ga- špar Draškovič dne 25. julija 1650 prodal Mihalovce z 22 fun- ti gosposkih davščin. Prankhov delež Dolnjega gradu — 40 fun- tov gosposkih davščin — je dne 5. decembra 1674 od Janeza Ferdinanda kupil Tomaž Igna- cij Mauerburg. Tako so Mauerburgu sčaso- ma nakupili vsa dolnjegrajska zemljišča in leta 1719 še grad, ki ga je Jurij Ignacij Anton baron Mauerburg potem zdru- žil z Branekom. Čimbolj se je razvijal Branek ter širil svojo oblast in lastnino, tembolj je izginjala nekdanja imenitnost Dolnjega gradu, dokler niso po- drtine zasule zadnjih ostankov njegove slave. Branek Med Cezanjevci in Brano- ■ slavci pri Ljutomeru, severo- zahodno od Ljutomera, je ne- koč stal grad Branek, od koder je lep razgled čez Mursko polje in Sčavniško dolino. Slovensko ime je dobil v davnih časih po branišču ali braniku, ker so tu- kaj bližnji prebivalci ob časih sovražnih napadov iskali zato- čišče. Slovensko ime gradu in pa v bližini najdene prazgodo- vinske gomile nam pričajo o zelo vi.soki starosti branišča. Lega gradu Braneka je imela značaj staroslovenskih gradišč in branikov. Proti severovzhodu ga je ščitila v starih časih težko prehodna močvirna dolina, proti jugu in zahodu pa strmi Kamen- ščak. Poznejši gradovi, ki so jih popolnoma nove postavili šele nemški graščaki, so navadno dobili tudi nemška imena. Nem- ško ime Maylegg, Maleck ali Mallegg so kasneje uporabljali, vendar ni moglo izpodriniti udo- mačenega in starejšega imena Branek. (V stari nemščini po- meni »maleck« na robu hriba stoječ grad, pa tudi kraj, kjer so izvrševali obsodbe.) V starih časih pa ni bil Bra- nek grad v sedanjem pomenu, marveč le obrambni stolp, ob- krožen z okopi in jarki. Po gradu je dobila ime tudi spodaj ležeča vas Branoslavci, ki se v listinah 15. stoletja ime- nuje Brunigl, Brungl in Brun- nikg, kar pa je le popačena be- seda slovenskega imena Branek. Gradove in gradišča z enakim imenom lahko še v sedanjem času najdemo na Štajerskem, kjer so že od nekdaj prebivali Slovenci. Tako se leta 1347 ome- nja Bruen nekje pri Šoštanju, leta 1497 Prun pri Zrečah blizu Konjic, enako ime srečamo leta 1430 severovzhodno od Fiirsten- ■felda, leta 1473 pa pri Alten- hofnu, leta 1441 se blizu Ptuja omenja Prundel itd. O lastnikih brancškega gradu je iz starih časov zelo malo po- ročil. Proti koncu 13. stoletja ga je posedoval neki Bertold. Sele iz 15. stoletja so nam bolj po- drobno znani lastniki gradu in vasi Branoslavci. To so bili Per- nečki gospodje (braneški). Leta 1431 je 12. februarja vojvoda Albreht V. podaril z drugimi gradišči v ljutomerski okolici tudi »Brunigl« (Branek) Ortolfu Branečkemu in njegovim sorod- nikom Viljemu in Juriju. Kot njihovo dediščino Jim je cesar 2. februarja 1441 z dvema tre- tjinama vse desetine v vaseh Branoslavci, Vogričevci in Ra- domerje ter z dvema vinskima desetinama na »cezanjevskem, vogričevskem in branoslavskem vrhu« potrdil grad Branek. Razen teh se omenja leta 1427 še Viljem Branečki kot štajer- ski deželni glavar, leta 1444 pa Erazem Branečki, ki je bil last- nik neke večje hiše v .Ljutome- ru. Kljub temu da so v zgodo- vini že v 12. stoletju omenjena imena Pernečkih gospodov, jih moramo pri obravnavi zgodo- vine Braneka opustiti, ker se ne omenjajo v zvezi z ljuto- merskim Branekom. Leta 1532 je z Viljemom izumrla ta sta- rodavna rodovina. Kdo je bil potem lastnik Braneka, ni zna- no. Zgodovina braneških last- nikov pa postane jasnejša šele v 17. stoletju. (Nadaljevanje prihodnjič) ZIMSKO POMOČ Zimsko pomoč bo razdelila občinska podružnica društva upokojencev v Ptuju tudi za le- tošnjo zimo socialno šibkim, mi- nimalnim upoko.iencem v okviru možnosti. Zasluga za to gre klu- bu upokojencev, ki je dodelil društvu v ta namen precejšen del svojega dohodka. Pomoč je namenjena pred- vsem članom, ki so dopolnili 70 let starosti in postali zaradi bo- lezni ali oslabelosti za delo ne- sposobni, prejemajo pa manj kat 30.000 starih dinarjev me- sečne pokojnine. Prizadeti upokojenci naj se oglasijo v društveni pisarni v Aškerčevi ulici 9 od 1. do 10. de- cembra 1967 v uradnih dneh, kjer bodo prejeli tozadevne pri- jave. Predložiti pa morajo no- vembrski odrezek o prejeti po- kojnini. Prijave so potrebne za- radi pravične delitve pomoči. Upravni odbor DU Za 29. november - dan republike vsi v Juršince! Lovska družina Juršin^i bo 29. novembra ob 14. uri priredila lov- sko veselico v dvorani v Juršincih. Pridite, postreženi boste z raznimi domačimi in lovskimi specialitetaml. Na veselici bodo prikazani tudi raz- ni lovslii običaji in šale, kot gost pa bo nastopil Franc Vičar iz Ma- ribora, tukajšnji domačin. Za ples bodo poskrbeli SlovenjegoriCanl. Ta dan bomo tudi svečano pre- dali svojemu namenu delno dogra- jeno lovsko kočo. Ves dobiček s te veselice .je namenjem njeni dogra- ditvi. Vabimo vas k obilni udeležbi! Lovska družina Juršinci . 17. novembra t. 1. ob 12.25 sta na cesti I. reda pri križišču na Trgu svobode v Ptuju trčila kolesarka Neža Vrabl iz Žabovec in motorist Ivan Ogrizek iz Zg. Hajdine z mo- tornim kolesom MB 18-272. Do tr- čenja je prišlo zaradi neprevidne vožnje kolesarlce. Motorist je vozil naravnost na most, kolesarka pa je pred njim zapeljala na levo proti Trgu svobode in mu zaprla pot. Pri trčenju je dobila lažje telesne po- šlcodbe. Materialne škode je za 200 N din. ŠOLA DANES Nadaljevanje in konec in mentalno razvitega otroka. Milutin Arko je govoril o mladoletnem prestopništvu. Ob koncu je poudaril: — skrb za mladino naj bo skrb vseh; — organi, ki so najbolj anga- žirani, naj delajo med seboj po- vezano; — pomoč političnih činiteljev je odločilna, zato tudi brez nje ne bo pravega uspeha Ne moremo reči, je dejal Nor- bert Jedlovčnik, da v šolstvu nismo napredovali v zadnjih le- tih. Leta 1962 smo imeli v ob- čini več oddelkov kot učiteljev, zato je bilo veliko celodnevnega jx>uka, honorarnih ur, hospita- cij ipd. Vendar se je število od- delkov povečalo v zadnjih petih letih za 6,5 odstotka, mt^dtem kc se je število prosvetnega kadra povečalo za 22,5 odstotka. Ta po- datek nam pove, da so se po- goji dela v zadnjih letih močne popravili. Da je materialno stanje v bi- striški občini na enem izmed zadnjih mest v republiki, priča podatek, da Je povprečni izda- tek na enega učenca v republiki 20.800 starih dinarjev, v bistri- ški občini pa je sam.o 10.400 sta- rih dinarjev. Razen tega pri- manjkuje v občini 3000 kvadrat- nih metrov šolskega prostora, da bi zadostili šolskim normam. Zato predlagam, da OK SZDL sprejme danes sklep, da uvede- mo V občini samoprispevek za ureditev šolstva. Ce bi znašal samoprispevek na zavezanca v občini samo 300 starih dinarjev, bi to bilo 50 mi- lijonov letno. To pa je vsota, s katero bi v nekaj letih naše šol- stvo precej bolje uredili. In končno, ne bi bili niti prva ob- čina, ki bi uvedla samoprispe- vek. Ali bi porabili denar za gradnjo novih šol ali za izbolj- šanje materialnega stanja šol- stva, pa je stvar plana in pa zbo- rov volivcev, ki bi o sam.opri- spevku odločali. Na konferenci je bilo iznese- nih še več problemov in težav. Član IS SRS dr. Vladimir Bra- čič je dejal: »Presenečen sem nad delom vaše današnje kon- ference. Nisem pričakoval tako plodne razprave in zaključkov, ki jih bo konferenca sprejela.« Delegati konference lO OK SZDL so nato sprejeli sklep o nujnosti uvedbe samoprispevka ter izdelavo zaključkov, ki bi jih naj podrobneje preučili. Modni kotiček Model 1: Zelen plašč, zelena kapa, pulo- ver in dokolenke rdeče, gumbi zlati. Model 2: Rdeča kapa, rdeči gumbi, rdeči škomji, plašč čokoladno rjav, šivi poudarjeni, ovratnik stoječ. Model 3: Kapa in ovratnik iz krzna, plašč temno turkizen, gumbi rjavi. (Modele kreirala Darja.) Ormož skozi sto!et"^8 vii Ormož v začetku novega veka Rodbina Sekeljev (Zeklov) je v prvi polovici 16. stoletja kot lastnica mesta in gospostva Ormož razširjala svojo zemljiško posest in postajala vedno bolj vplivna med štajerskim plemstvom. Razen Ormoža in Borla je imela še številno posest na Ptuj- skem polju (Videm, Breg pri Ptuju, Tržeč ob Dravinji), svobodno hišo v Ptuju, gradič Svetince pri Dester- niku, gradič v današnjih Markovcih in številne podložnike tudi v vaseh tostran Pesnice (Moškanjci, Goriš- nica, Dornava, Placarovci Zabovcl, Spuhlja, Nova vas, itd.). Velike do- hodke je dobivala na Ime gornine od številnih vinogradov (229) v sred- njih Halozah. Razen tega je imela rodbina Sekeljev Se več gradov z veliko zemljiško posestjo v Slavo- niji in na Sedmograškem. Začetnik tega plemiškega rodu na Štajerskem je bil Jakob Sekciji, po- ročen z grofico Marjeto Szersi z gradu Gornja Lendava, z nemškim imenom Oberlimbach, danes Grad v gornjem Prekmurju, Umrl je že leta 1504 in je bil pokopan v cerkvi fran- čiškanskega samostana v Ormožu, ki ga je leta 1495 sam ustanovil in dal zgraditi zraven njega veliko cerkev v poznogotskem slogu. V tej cerkvi je hil tudi pokopan pod lepim mar- mornatim sarkofagom, ki pa so ga leta 1786, ko je bil samostan razpu- ščen in cerkev porušena, popolnoma uničili. Na Jakoba Sekcija Se danes spo- minja nagrobnik na severni zunanji strani ormoške župnijske cerkve z velikim Sekeljevim grbom, ki je še rahlo viden, medtem ko je besedilo nad njim že povsem uničeno. V bojih proti Turkom Luka Sekciji (Zekel), Jakobov sin, je šel zvesto po očetovih stopinjah, širil posest svoje rodbine zlasti z dvojno ženitvijo ter bil kot izkušen vojak in vojskovodja dragocena opora cesarju Ferdinandu. Tedaj so Turki vedno huje pritiskali na Šta- jersko in od leta 1526 po nesrečni bitki pri MohaCu tudi vedno znova pustošili tudi naše slovenske in šta- jerske pokrajine, rlasti v letih 1S31 do 15,32, ko so se izpred Dunaja vra- čali prek Maribora in Ptuja na Hr- vatsko. Zato je Luka Zeke! leta 1540 dosegel pri cesarju ukaz. da morajo vsi prebivalci v okolici Ormoža do štirih milj oddaljenosti (T km) po- magati pri utrjevanju mesta s ko- panjem jarkov in nasipov okrog mesta. Ko so Turki kmalu nato osvojili velik del Ogrske med Tiso in Do- navo tn zavzeli tudi glavno mesto Budo, je cesar posvetil največ skrbi utrjevanju in obrambi Slavonije ter Hrvaške in imenoval Luka Sekelja za glavnega poveljnika Slavonske mejne krajine. Tako je ta obenem branil Štajersko in svojo ožjo posest okrog Ormoža in Ptuja pred pusto- šenjem in uničevanjem Turkov. Rodbina Sekeljev je bila v sredi- ni IG. stoletja tako premožna, da je Iz denarnih zadreg reševala celo re- sarje deželne kneze in razne s^etne ter cerkvene velikaše. V štajerslvm deželnem arhivu v Gradcu je ohra- njena izvirna listina s podpisom ce- sarja Ferdinanda kot zadolžnica za Izredno veliko vsoto denarja, za 11.040 goldinarjev posojila s pripa- dajočimi obrestmi. To vsoto je bil cesarju posodil Luka Zekel. Cesar pa se je tudi svojemu zvestemu voj- skovodji izkazal s primernimi uslu- gami. Tako mu je že leta 1557 opro- stil DVOREC (FREVHAUS) V PTU- JU, imenovan Pfisterhaus (pekarna), danes hiša št. 2 na Vrazovem trgu, mitnine in dajatev od vina in žita. ki ga pripeljejo v Ptuj v to hišo kot podložniSke dajatve s Sekelje- vih posestev okrog Ptuja. Leta 1669 pa mu je podelil nadvoj- voda Kari, da sme do svoje smrti vsako leto naročiti in uvoziti 25 to- vorov morske soli brez plačila ca- rine, mitnine ali katerega koli dav- ka. Sekelji in mesto Ormož Zeklovo razmerje do mesta Ormo- ža nam lepo osvetli izvirna perga- mentna listina z dne 25. julija 1570 z lastnoročnim podpisom Luka Ze- kla, S to listino podeli sodniku in svetovalcem mesta ORMOŽA in vsej občini (proti plačilu) svojo hišo z dvorom in vrtom, imenovano »kam- nita hiša« — meščanske hiše so bile tedaj še lesene —. To hišo bo mesto Ormož uporabljalo kot MESTNO IIISO ALI ROTOVZ (»Rathaus«), meji pa na eni strani na vrt Ivana Puhiča, na drugi strani pa na sa- mostan. Pred smrtjo je I>uka Zekel leta 1573 ustanovil v Ormožu tako Ime- novani MEŠČANSKI ŠPITAL, tO je dom za 12 siromašnih in za delo ne več sposobnih ormoških meščanov (za šest moških in Sest žensk). Z ustanovno listino je hil grad obve- zan skrbeti za njihovo stanovanje, ako je bilo potrebno, za hrano, ob- leko in za kurjavo. Ko so se v 17. in 18. stoletju me- njali gospodarji Ormoža, so ti za- nemarili in prezrli določila usta- novitelja glede špitala, velik del zemljišč, od katerih dohodka naj bi se ustanova vzdrževala, pa so pro- dali. Tako je za hasnovalce ostalo prav malo. Vendar je špital v skromni obliki životaril skozi stole- tja, ker se je mesto samo vztrajno borilo zanj in skušalo dobiti upravo špitala v svojt roke. Končni udarec mu je zadal Sele nemški okupator leta 1941, ki je ustanovo kot času neprimerno razpustil in likvidiral. Siror pa je mesto Ormož kot sa- mostojno in samoupravno mesto skrbno, celo ljubosumno varovalo svoje pravice proti grajskemu go- spodu, ki je bil obenem tudi go- spodar mesta. O tem nam pričajo pogosta sporočila o dolgih in trdo- vratnih SPORIH IN PR.\vn.\H, ki jih je mesto od druge polovice 16. stoletja vodilo s svojimi fevdalnimi gospodarji v ormoškem gradu. O prvi veliki pravdi mesta Ormo- ža proti graščaku Mihaelu Sekelju. nasledniku Luka Sekelja, imamo ohranjeno izvirno pergamentno li- stino iz leta 1.577, s katero je posebej imenovana komisija obravnavala številne sporne točke tn dosegla mirno poravnavo med mestor^ n graščakom. AK ce in vrtiokarle Dušik in rastlina Dušik je nenadomestljiv gradbeni element beljakovin, encimov in drugih življenjsko važnih sestavin rastlinskega in živalskega organizma. Količina dušika v rastlinskem organiz- mu zelo variira glede na vrsto m starost raitli^. oskrbe rast- lin z du.šikom, na klimatske raz- mere itd. Mladi rastlinski orga- ni vsebujejo več dušika kot pa stari, oleseneli deli. Vsled tega vsebuje mlado seno več dušika, (ki je vezan v proteinih) kot pa seno ostarelih trav. Ce je prehrana rastldn z duši- kom slaba, je njih rast slaba, žetev pa majhna, plodovi so slabotni in redki, gomolji maj- hni. Listi poprimejo bledo ze- leno barvo, cesto tudi porume- ne, ker je tvorba klorofila, ki vsebuje med drugim tudi dušik, slabotna. Slaboten posevek slednjič hitro d02x>ri. Izdatna prehraria z dušikom pospešuje tvorbo beljakovin, klorofila, sadno drevje bolje ob- rodi. Vegetativni organi so vsled boljše tvorbe klorofila temno zeleno obarvani. Listje je mo- čno razvito. Asimilacija ni s tem samo povečana, temveč tu- di časovn.^ raztegnjena. Z duši- kom dobro hranjene rastline nekoliko kasneje dozorevajo. Seveda ima negativne posle- dice tudi presežek dušika, ki lahko nastane s i^ekomemim gnojenjem z n.]im vsled nezna- nja ali neupoštevanja navodil. V tem primeru se tvorijo v glavnem gobaste in mehke pa- renhimske celice, zaradi katerih rastlina nima zado-stne trdnosti in ni odporna proti boleznim, škodljivcem, mladice sadja ne olesenijo in so neodporne na mraz. Take rastline so velike in vsebujejo veliko vode Tvori se preveč asparagina in sluta- nina kar povzroča okus zele- njavi in krompirju. V primeru pretirane oskrbe z dušikom v rastlinah je tvorba ogljikovo- danov in spojin, ki vsebujejo dušik, nesorazmerna. Predvsem je slabo razvito gradbeno stani- čevje, kot na primer celične membrane, sklerenhimsko sta- ničevje. itd. Bogato z dušičnimi gnojili po- gnojena pšenica hitro poleže zaradi gcvba.sto razvitega .>tani- čevja, ki ima tanke celične membrane. Tudi invazija bole- zni in škodljivcev .je lažja Z dušikom gnojeni posevki zahte- vajo večjo skrb za varstvo in zdravstveno stanje. Cesto trpi tudi kvaliteta, posebno pn po- sevkih ki kopičijo škrob in sladkor (pesa, krompir). Na dobro oskrbo z dušikom je zahtevno sadje, kjer posebno izstopa v ospredje oskrba z du- šikom Gnojenje z dušikom Dušik je tisti bioelement, s katerim najhitreje vplivamo na povečanje pridelka Pri tem pa obstajajo že omenjene nevarno- sti, ki se {X)javijo pri preko- merni oskrbi rastlin z dušikom. Vsled velike dinamike, ki se iz- raža v pojavu, da je trenutno dovolj dušika na razpolago, čez čas pa ga že močno primanjku- je, zahteva tehnika gnojenja z dušičnim.i gno.jili veliko pozor- nost in izkušenost. Pri nobenem drugem bioelementu ni dogno- jevanje tako pomembno, ko' z dušičnimi gnojili. Tehnika do- gnojevanja se jevzadn-ih letih močno izpopolnila posebno gle- de hranjenja intenzivnh sort pšenice, ječmena sadnega drev- ja in trte. Vsa ta dejstva zahte- vajo danes od kmeto^valcs. da pozna sf>ecifičn^ zahteve rastlin včasih celo sort glede or^hra- ne z dušikom, značilnosti tal ki j'h doh^ / analizo in pa zna- čilnosti kJAine.___^__ Stran 7 TFDMK - prfck, 24. novembra 1967 Stran 7 DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Delavska univerza Ptuj in kmetijski kombinat Ptuj, obrat za kooperacijo »Jože Lacko«, »Perutnina« Ptuj — obrat za ko- operacijo Hajdina in kmetijska zadruga »Dravsko p>olje« Lov- renc na Dravskem polju: PREDAVANJA V IZOBRAŽE- VALNIH CENTRIH 1. december — JURSINCI: Pitanje živine, pitanje telet do 200 kilogramov, flniš pitanja do 400 ki- logramov, baby beef. Predava dipl. inž. Stanko Kore- njak ob 18. uri v šoli. 2. december — CIRKULANE: Pitanje živine, pitanje telet do 200 kilogramov, finiš pitanja do 400 ki- logramov, baby beef. Predava dipi. inž. Stanko Kore- njak ob 18. uri v šoli. Kako dolgo bo še ključ v žepu ...? Krajevna organizacija SZDL v Majšperku je že dalj časa is- kala prepotreben prostor. Končno je dobila sobo za za- menjavo. Sobo so očistili in opremili. Služila bo v raizne na- mene. Kmalu je bilo konec veselja. Ključ od opremljene sobe je dal v žep rajonski vodja stanovanj- skega podjetja. Sestanka, ki jih skliče KO SZDL in drugi, so zopet v prostorih, ki jih za ta čas lahko dobijo. V Majšperku vprašujejo, ka- ko dolgo bo še ključ opremlje- ne sobe v žepu rajonskega vo- dje, za sesitanke primerne pro- store pa bodo morali iskati. Ča- kajo, da bo občinska konferen- ca SZDL kaj ukrenila. _ Z. R- TV PROGRAM od 26. nov. do 2. dec. 1967 NEDELJA, 26. NOVEMBRA 9.25 Poročila. 9.30 Poljudno znan- stveni film. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Vija-vaja ringaraja — 7. odda- ja. 11.30 Film za otroke 13.30 Nogo- metna tekma Bolgarija : Portugal- ska. 15.20 Športna reportaža. 16.20 Ljubezen, oh ljubezen! 18.30 Kara- vana. 19.00 Cikcak. 19.10 Zabavno glasbena oddaja. 20.00 TV dnevnik. 20.15 G. Bizet: »Carmen«. 23.05 Re- portaža o nogometni tekmi Mari- bor : Olimpija. 23.20 Hokejska tekma CSSR : Švedska. PONEDELJEK. 27. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.35 Ruščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 11.40 TV v šoli: Najstarejše življenje na zemlji. 16.55 Poročila. 17.00 Mali svet. 17.25 Risanke. 17.40 Kje je. kaj je? 17.55 TV obzornik. 18.25 Slogov- na rast slovenskega jezika. 18.40 So- dobna medicina 19.00 Znanost in tehnika. 19.15 Tedenski športni pre- gled. 19.40 Pravljičarji: Gustelj Fi- šer-Grahrarjev. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 TV drama. 21.40 Predstavljajte si. 22.10 TV dnevnik II. TOREK, 28. NOVEMBRA 9.40 TV v šoli. 10.35 Angleščina. 11.00 Osnove splošne izobrazbe. 15.35 Tečaj madžarskega jezika. 18.40 Film za otroke. 18.50 Rezerviran čas. 19.30 TV obzornik. 20.00 Cikcak. 20.10 NOB in današnji čas. 20.40 Koncert delav- skih in revolucionarnih pesmi. 21.30 Pogled v zenico sonca. 23.00 Zadnja poročila. 23.30 Hokejska tekma CSSR : Švedska. SREDA, 29. NOVEMBRA 9.50 Poročila in čestitke. 10.00 Fe- stival narodnih pesmi. 12.00 Dežela petih kontinentov. 13.45 Poročila. 13.55 Praga: Sparta — Anderlecht. 14.45 TV prospekt. 15.00 Nadaljeva- nje prenosa iz Prage. 16.00 Tekmo- vanje v boksu za zlato rokavico. 17.00 Ne črno, ne belo. 17 45 TV ob- zornik. 18.05 Podelitev nagrad AV- NOJ-A. 18.35 Partizanske meditacije' pionirjev. 18.55 20 milijonov. 19.25 Bosa pojdiva dekle obsorej. 19.55 Rezerviran čas. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Ekran na ekranu. 22.00 TV dnevnik. 22.20 Boks za zlato rokavico. ČETRTEK, 30. NOVEMBRA 16.25 Poročila. IS.30 Tiktak: Rožni pogovori. 16.45 Slike sveta. 17.15 Sa- mac—Sarajevo. 17.45 Letos nove šole. 18.00 R. Simoniti: »Partizanka An- ka«. 19.00 Dežurna ulica. 19.40 Cik- cak. 19.54 Propagandna medigra. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Podelitev plaket Branka Ziherla. 20.40 Saša Vuga: »Balada o temi«. 22.10 Resna glasba. 22.40 TV dnevnik. 23.00 Ho- kejski turnir v Ljubljani. PETEK. 1. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 11.00 Osnove sploš- ne izobrazbe. 17.05 Poročila. 17.10 Vaša križanka 17.55 TV obzornik. 18.15 Mladinski koncert. 19.05 Ti- skovna konferenca. 19.35 Cikcak. 19.40 Potuiem. potuješ , . 20.00 TV dnevnik. 20.30 Cikcak. 20.40 Važno je imenovati se Ernest. 22.10 Zadnja poročila. SOBOTA. 2. DECEMBRA 9.40 TV v šoli. 17.00 Dežurna ulica 17.40 Vsako soboto. 17.55 TV obzor- nik. 18.15 Mladinska oddala. 19.15 V besedi in sliki. 19.40 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20 .30 Cikcak. 20.40 Lju- bezen, oh ljubezen! 21.30 Junaki cir- kuške arene. 22.00 Gldeon. 22.50 Zad- nja poročila. KINO KINO BUCKOVCI 26. novembra ameriški barvni film BR AV.ADOS. KINO GORISNICA 26. novembra ameriški barvni film PET TEDNOV V B.^VLONU. KINO ORMOZ 25. novembra nemški film ČA- ROVNIK: 26 novembra ameriški barvni film KRALJICA KOLORA- DA; 29 novembra barvni film G.\XGSTERSK.\ PETERKA: 2. de- cembra italijanski barvni film OB- SODBA SIRAKl'Z. KINO LJUTOMER 25. in 26. novembra angleški bar- vni film NALOGA ESKADRILJE S.l.!; 29. in 30. novembra angleški barvni film TOM JONES: 2. ir 3 decembra ameriški barvni film ŠTIRJE ZA TEKSAS. KINO PTUJ 25.. 2fi. m 27. novembra slovensk- film NEVIDNI BATALJON KINO TOMAZ PRI ORMOZI' 26. novembra ameriški film VO- HVN NA POVELJE. KINO VELIKA NEDELJA 25. novembra amerišk- tiarvni film KR.AL.IICA KOLORADA: 26 no- vembra nemšk' film C.ARO\nviK; 2, decembra francoski film JOJO. Viktor Hedžet, najstarejši naročnilc Tednilca iz ormošlznava, saj že osemnajsto leto dela v Ptuju, v obratu Slovenske gorice, kot glavni kletar. Ob stisku rok me Viktor Hedžet je vprašal: »Novinar Tednika pri nas, kaj pa je novega?« Po- navadi novinarji ne odgovarja- mo, ampak le vprašujemo, zato se ni čudil, da sem mu namesto odgovora postavil nepričakova- no vprašanje: »Ali mi lahko hi- tro poveste, kako dolgo že ima- te naročen Tednik.« Videl sem, da je moral malo pomisliti. »Ja, to pa je že zelo dolgo, saj ga prebiram že od njegove ustano- vitve. Prihodnje leto bo dvajset let. Bodo to obletnico kaj pro- slavili?« »Da, že mislimo na to. Pa še to, ste najstarejši naročnik Ted- nika v ormoški občini.« Med razkazovanjem domačije je pripovedoval: »Tednik sem naročil, ko sem prišel od voja- kov. Pokojni oče, ki je v tistem času prebiral veliko časopisov, mi ga je priporočil. Bil sem za- dovoljen s časopisom. Sedaj ga prebira že sinko. Prav je tudi, da ste pričeli pisati o tem, kaj se dogaja v sosednjih občinah, v ljutomerski in slovenjebistri- ški. Tako bralci zvemo, kaj se dogaja pri sosedih.« Medtem ko mi je govoril, kaj v Tedniku najraje prebira in kaj še v njem pogreša, sem na dvorišču opazil na okoli deset metrov širokih brajdah grozde žlahtnine (»gutedl«). Navajeni smo videti zlahtnino na trsih v goricah, ne pa na tako široko razpetih brajdah. Ko je opazil moje začudenje, mi je pojasnil: »Trta je stara že nad 100 let. Spodaj je debela 25 cm.« Med- tem ko sem zobal sladko zlaht- nino z bra,ide, je Viktor Hedžet nadaljeval: »Brajde škropim vsako leto po potrebi, tudi do štirikrat. Na trsu sem 1961. leta pridelal 120 litrov vina. Je prav take kvalitete, kot ono iz vino- grada. Korenine trsa segajo da- leč in na globoko naokoli, saj nanje naletim, kjerkoli kop- Ijem.« V kleti mi je pokazal petli- trski vrč, ki ga imajo pri hiši že od 1902. leta. Kot kletarskega strokovnjaka sem ga vprašal, kaj meni o le- tošnjem moštu in vinu. »Dobro obetajočo vinsko leti- no je pokvarilo zadnje deževje. Grozdje je pričelo gniti, zaradi tega ga je bilo treba prej obra- ti. To je vplivalo na slabšo sladkorno stopnjo.« O kletarskem poklicu pa je dejal; »Mnogi mislijo, da je to poklic, kjer ga lahko pomalem ,cukaš'. Je pa naporno in odgo- vorno delo pod zemljo. Najhuje je v času odkupa mošta, ko smo vsi prekomemo zaposleni.« PrifKJvedoval mi je še o pri- jetnih in neprijetnih trenutkih, ki jih je preživel v kleteh »Slo- venskih goric« v osemnajstih le- tih službe. Čudil se je velikim razlikam v ceni vina: »Mi ga prodamo po 250 dinarjev za liter, v gostilni pa ga piješ po 900 dinarjev. Kam gre razlika? Zdi se mi, da se zastonj trudimo, da bi pri- delali več cenenega in dobrega vina, ko pa ga tako podražijo, da cena preraste kupno moč po- vprečnega državljana.« Pred kratkim so vam odvzeli pravico izvoza vina v Zvezno republiko Nemčijo? »To ni prav. Komaj smo si pridobili kupce in vpeljali izvoz, že so nam ga onemogočili. Ni prav, da moraimo podpirati po- srednika.« Ste v podj^etju imeli martino- vanje? »Mairtinovanje je praznik nas kletarjev in obrata. Na ta dan^ se zberemo. Uradno preimenu-i jemo mošt v vino. Mi ga prak- tično prekrstimo tako, da naj- mlajšega delavca ,svečano' po- lijemo z vinom po glavi.« Ob slovesu sem ga že povabil na sprejem ob dvajsetletnici Tednika, ZR Huda prometna nesreča v Ljutomeru Preteklo sredo ob 18.41 se je pripetila v Ljutomeru na ne- zavarovanem železniškem pre- hodu huda prometna nesreča. V tem času je pripeljal na prehod avto MB 108-70, ki ga je upravljal FRANC VOZLiC iz Zamušan pri Ptuju. V nesreči sta izgubila življenje voznik Franc Vozlič (rojen 1922) iz Za- mušan in sopotnik Janez Luta- rič (1911) iz Ptuja, Prešernova 17. Sopotnika Antona Arnuša (1949) iz Ptuja, Prešernova 17, so prepeljali iz soboške bolniš- nice v Maribor. Vzroki nesreče v času poro- čanja še niso bili raziskani. S kombijeiti v Dravo in smrt v ponedeljek, 20. novembra, 40 minut po polnoči, se je zgodila hu- da nesreča na borlskem mostu čez Dravo. Marko Dadič iz Sevač-njiv pri Capljini star 34 let, je s kom- biiem znamke volkswagen prebil ograjo na mostu in padel v Dravo. Nihče ne bo mogel nikoli točno povedati, kaj se je pravzaprav zgo- dilo. Je voznik zaspal, ga je pri zaviranju zaneslo na poledenelem mostu? Odgovor bo za vedno ostal v hladnih valovih Drave, v kateri je izgubil življenje. Njegov priiatelj Ivan Buntič iz Bivilj brda je povedal naslednje: »Z Markom sva se vračala iz Nemčije. Štiri leta sva skupaj de- lala kot tesarja v Riesseisheinu pri Frankfurtu. Na pot sva odšla v so- boto zjutraj vsak s svojim avto- mobilom. Nepretrgano sva vozila do Salzburga, kjer sva prenočila. V nedeljo ob pol devetih sva pot na- dal.ievala in s krajšimi postanki pri- spela na jugoslovansko mejo okrog 20. ure. Na meji sva se zadržala dobre tri ure. tako da sva krenila na pot nekaj po 23. uri. Nameravala sva prenočiti v Mariboru; ker pa sva se zadržala na carini. Je Dadič menil, da bi nadaljevala z vožnjo do Zagreba, kjer bi polivala. Od Maribora skozi Ptuj do Drave sva vozila skozi meglo. Vozila sva po- časi, kakih 30 do 40 km na uro. Vo- zil sem približno 100 m pred Dadi- čem. Ko sem pripeljal čez borlski most, sem ustavil, ker nisem ve- del, na katero stran naj zavljem proti Zagrebu. Takrat pa sem za- slišal klice na pomoč. Klical je voz- nik avtomobila, ki je peljal čez most proti Ptuju. Nisem takoj ve- del, kaj se dogaja. Šele ko sem za- gledal razbito ograjo, sem pogledal čez most in videl, kako voda od- naša kombi mojega prijatelja. Sli- šal sem tudi klice Dadiča. ki mu Je uspelo priti iz avtomobila. Plaval je pred avtomobilom. Z voznikom, ki Je nesrečo prvi opazil, sva mu klicala, naj plava počasi k bregu. Tekel sem ob desnem obrežju, kli- cal in hrabril Dadiča. saj sem ve- del, da je dober plavalec. Toda po nekaj besedah, s katerimi se Je odzval, je nastala tišina. Izginil Je v valovih.« Trupla Marka Dadiča še niso na- šli. Čeprav je znal plavati, se ver- jetno v prvih trenutkih po nesreči ni znašel, potem pa je v mrzli vodi omagal. Pri plavanju ga je verjet- no oviral tudi plašč, ki ga je imel na sebi. Dadič je zapustil ženo in tri hčerke, od katerih ima najstarejša šele deset let. Avtomobil so potegnili iz vode približno kilometer od mostu, na- sproti borlskega gradu. Ležal je v strugi, kakih štiri do pet metrov od leve obale. Gasilci poklicne gasil- ske čete Iz Maribora so se precej namučili, preden jim je uspelo na- vezati vozilo in ga potegniti na obrežje. Kombi je precej poškodo- van, največ od skalovja, prek ka- tgrgsa ga je kotalila voda. Kombi, preden so ga potegnili na obrežje V 95 državah na sveta so ROTERJEVE TABLETE ZA ŽELODEC IZ HOLANDIJE činkovito zdravilo za bolezni želodca in dvanajsternika čiravost, gastritis in želodčna nevroza). Originalno pakiranje: 40 tablet 37.70 S 120 tablet 93,20 S 640 tablet 397.75 S DIREKTEN UVOZ IZ HOLANDIJE po glavnem zastopniku inozemskih farmacevtskih tovarn Opernapotheke, Graz, Opernring 24 KOMUNALNO PODJETJE PTUJ s svojimi službami: vodovod In kanalizacija, vrtnarstvo, prevozi s tovornimi avtomobili in avtobusi, žaga, frizer- stvo, čistilnica in pralnica ter ostalimi komunalnimi sto- ritvami čestita vsem občanom in koristnikom njegovih storitev ob dnevu republike! Tovarna avioopreme Pluj čestita vsem poslovnim partnerjem ter občanom ob dnevu republike — našem največjem prazniku. Občane obveščamo, da smo začeli izdelovati avtomobilske varnostne pasove, ki ustrezajo mednarodnim predpisom o kvaliteti. Se priporoča kolektiv' PEKARNE VINKO REŠ PTUJ Ob dnevu republike želimo vsem našim odjemalcem in dobaviteljem prijetno praznovanje. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST Orava - Mura MARIBOR, SEKCIJA ZA DRAVO, PTUJ želi prijetno praznovanje praznika republike — 29. novembra 'sem občanom ptujske in sosednih občin! Stran 8 Tri>\lK - \n'U\. 24. novpmhrn 1«»67 Nesreča ne pačiva v Z.\DNJEM ČASU SO SK ZDRA- VILI ALI SE SE ZDRAVIJO V 1'TUJSKl BOLNIŠNICI NASLEDNJI PONESREČENCI: Ivan Kajt (rojen 1886), Majski vrh 53. je padel in se poškodoval; Ju- lijana Slaček (1933), Dragovič 7, se je opekla po desni roki; Franc Rašl (1952), Podvinci 26, si je pri delu poškodoval levo roko; Alojz Gregorec (1929), Zabjak 5, je padel z voza in si poškodoval obraz; Ma- rija Bauman (1909), Lovrenc 127 je padla z voza in si poškodovala des- no roko; Marija Hvaleč (1963), Maj- ski vrh 28, si je s steklom porezala levo roko; Terezija Krošl (1911), Preša 10, je padla in si poškodovala glavo; Marjan Zunko (1961), Dolena 5, je padel in si poškodoval desno roko; Kazimir Krajnc (1927), Lahon- ci 111, je padel s kolesa in si po- škodoval glavo; Bojan Novak (1955), Gregorčičev drevored 5, je padel tn si poškodoval levo roko; Neža vrabl (1918), Zabovci 56, si je pri prometni nesreči poškodovala obraz; Štefka Valentan (1934), Apače 124, si je s steklom poškodovala desno ro- ko; Zdenki Voglar (1963). Lahonci 73, je krava poškodovala desno ro- ko; Štefan Rižnar, Ivcinjkovci 26, je padel in si poškodoval levo nogo; Antonija Lovrenčič (1891), Grajen- ščak, je padla in se poškodovala po telesu; Marija Sirovnlk (1914). Strajna 33. je padla in si poškodo- vala desno roko; Alojz Amuš (1905), Trnovski vrh 28, si je pri prometni nesreči poškodoval glavo; Karel Ivančič (1924), Trnovska vas 6, se je pri prometni nesreči poškodoval po telesu; Stanko Zemljak (1953), Za- greb, si je s srpom poškodoval levo roko; Franc Drevenšek (1936), Gru- škovje 47, si je pri pretepu poškodo- val .glavo; Marija Sluga (1901), Sto- govce 9. si je poškodovala desno nogo; Štefana Rihtariča (1959), Pe- stike 29, je ugriznil pes; Srečko Esih (1952), Grajena 21, se je opekel po telesu; Ivan Florjanič (1908), Lasigovci 13, si je z motorno žago poškodoval levo roko; Matija Kos (1906) Kog 25, si je z motorno žago poškodoval desno roko; Matildo Ko- si (1895), Spodnji Ključarovcl 30, je pes ugriznil v levo roko. AMATERSKO GLEDALIŠČE PTUJ uprizori v nedeljo, 26. novembra, ob 16. uri popoldne Zupančičevo tra- gedijo VERONIKA DESENIŠKA Zadnja popoldanska predstava! LUNINE SPREMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED ZA CAS OD 25. NOVEMBRA DO 10. DECEMBRA 1967 Zadnji krajec bo v soboto, 25. no- vembra, ob 6.48. Mlaj bo v petek, 1. decembra, ob 17.10. Napoved: Suho vreme bo držalo do 8. decembra, vendar bo od 28. no- vembra topleje. Manjše vremenske motnje bodo okrog 30. novembra, ki pa, kot ponavadi, ne bodo vplivale na naše kraje. Ker so tudi tokrat izostale snežne padavine, nI raču- nati, da bi sneg zapadel pred 28. de- cembrom. Tudi ostrejšega mraza, kot je danes, v decembru ne bo. Tudi januar bo bolj suh. Veliko snega pa bo v februarju. V eni prihodnjih številk Tednika si bomo ogledali domnevno vreme do maja 1968. Alojz Cestnik OBJAVE IR OGLASI PROD.AM DOBRO OHRANJEN JS.V- TO VAV 1200. Sela 32. PRODAM ALI DAM V N.AJEM G.A- RAŽO na Ormoški cesti. Vpra- šajte popoldne pri Kmetecu, Or- moška 6. PRODAM SVINJE ZA Z.\KOL. Vin- diš, Spolenjakova 12, Ptuj. PRODAM DOBRO OHR.ANJEN FIAT 600. Bruno Vajsbaher, Lju- tomerska 6, Ptuj. HISO Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 71 arov zemlje prodam v Zgornji Hajdini 71. MOŠKI ISCE PRAZNO SOBO v Ptuju. Naslov v upravi- CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem odprl delavnico za po- pravilo raznih pisalnih strojev, merilnega orodja itd. Štefan Hase- mali. precizni mehanik, Ptuj, Tr- stenjakova 6 b. TELEVIZOR PHILIPS « stabiliza- torjem in daljinskim regulator- jem prodam za 250.000 S din. Vprašajte od 10. do 11. ure. Gra- fenauer, Nova vas pri Ptuju 13 b. SADNA DREVESCA, jabolčna in hruškova, priporoči j ivili sort lah- ko dobite vsako soboto in nede- ljo v drevesnici Toplak, Mostje. V SOBOTO, 18. novembra 1967, sem ob 18. uri izgubil od Pleterja do Ptujske gore aktovko s podkov- skim orodjem. Najditelja vljudno prosim, da mi jo proti lepi na- gradi vrne na naslov Ivan Ver- denik, Podlože 106, p. Ptujska gora. opremljeno sobo oddam. Pre- šernova 20, Ptuj. sprejme.m sostanovalko, Vprašajte na skupščini občine, soba št. 3. opozorilo! Opozarjam vsakogar, ne samo Anko Ratajc, da ne širi kakršnih koli lažnivih vesti, ker bom sicer ukrepal sodnijsko. Ivan Ratajc, Mejna cesta 5. 23-letno dekle z znanjem kuhe gre za gospodinjsko pomočnico v Ptuju. Naslov v upravi. karamboliran dostavni av- tomobil opel-olimpija let- nik 61—63 kupim. Maks Kirbiš, Hajdina 68. 600-litrski sod prodam. Vin- diš. Rogaška 4, Ptuj. dve gradbeni parceli po 10 arov prodam. Ivan Nahberger, Zagrebška 76. žensko z deljenim delovnim Časom sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi. dobro ohranjeno tridelno kuhinjsko kredenco pro- dam. Ivan Krajnc, Apače 116, Lovrenc. nujno prodam fiat 750 letnik 1962 63 za 7200 N din. Draženci 24.