LITIJA * lasilo socialistične zveze delovnega ljudstva litij 24. 12. 1941 SEPTEMBER 1987, ŠTEVILKA 8 Gospodarska gibanja v prvem polletju 1987 Obračunsko obdobje januar — marec 1987 sta zaključili z izgubo dve organizaciji združenega dela: SGD Beton TOZD Gradmetal Litija v višini 95.684 tisoč din in HP Kmetijska zadruga Gabrovka — Dole v višini 26.174 tisoč din. Ob polletju pa ugotavljamo, da so vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva izkazale pozitivne rezultate gospodarjenja. (Dalje na 2. strani) Voda v Litiji in Smartnem neoporečna Otroci in promet Šolsko leto se je pričelo, z njim pa tudi vse tegobe, ki spremljajo šolske klopi. Brezskrbne in razigrane počitniške dni so zamenjali zaprti prostori učilnic z vsemi obveznostmi in skrbmi. S pričetkom šolskega leta imamo precej skrbi tudi starši z nakupi šolskih potrebščin in drugimi stvarmi. Pri vsem tem pa radi pozabljamo na vzgojo svojih otrok, posebno na vzgojo v cestnem prometu. Da bi stanje prometne varnosti bolj osvetlili, je potrebno navesti nekaj podatkov. V prvem polletju letošnjega leta je bilo za 6,7% več prometnih nezgod z mrtvimi in poškodovanimi (239 mrtvih in 3525poškodovanih) kot lani v enakem obdobju, izredno se povečuje število žrtev v naselju, saj jih je bilo kar dobro polovico vseh na naših cestah. Med vzroki prevladuje neprimerna hitrost. Iz navedenega je razvidno, da v naseljih ni primerno »pritiskati na plin«, saj avtomobila ni moino zaustaviti vedno, kadar bi to želeli. Domače ceste poznamo izredno dobro. To nam dokazuje podatek, da kar 71% povzročiteljev prometnih nezgod stanuje v domačem kraju. Ne moremo se sprijazniti tudi s podatkom, daje na cestah v prvih šestih mesecih letošnjega leta umrlo 21 otrok in mladoletnikov. Tudi litijska občina ni izjema. Letos smo imeli na naših cestah že 21 nezgod in v njih 4 mrtve in 24poškodovanih. Med mrtvimi in poškodovanimi smo nad republiškim poprečjem. Podatkov bi lahko našteli še veliko, vendar celotne podobe ne bi bistveno spremenili. Stanje ni rožnato, kako ga izboljšati, pa je posebno vprašanje. Stanje cestno prometnih površin res ni najboljše, zato opozarjamo udeležence na previdenjšo vožnjo, v skladu s predpisi, ki udeležencem narekujejo prilagajanje vožnje stanju cest in drugim prometnim razmeram. Zaradi vse slabših varnostnih razmer na naših cestah so miličniki občutno povečali svojo aktivnost tako na področju preventive kot tudi na področju ukrepanja zoper kršilce cestno prometnih predpisov. Promet pa ni njihovo edino delovno področje. Vozila so v slabem tehničnem stanju. Delno je to res, vendar se moramo zavedati, da takšno vozilo ni za na cesto. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in šole se po svoje trudijo, da bi vzgojili udeležence v prometu; vse v cilju varnosti. Za voznike je značilno neupoštevanje osnovnih pravil vožnje, pešci pa ne upoštevajo prometne signalizacije in se obnašajo, kot da je prometna varnost stvar drugih udeležencev v prometu. Po pravilu prečkajo cesto izven označenih prehodov in hodijo po delih ceste, ki so namenjeni drugim udeležencem. Kolesarji in vozniki koles z motorjem pa ne upoštevajo prometne signalizacije, določb o strani in smeri vožnje, vozijo pod vplivom alkohola itd. Naši otroci so budni opazovalci, in to vse vidijo. Posnemajo nas ponavadi v slabih dejanjih. Kako jih torej vzgajamo? Ali jim nudimo primeren zgled? Prav gotovo ne. Danes so oni ogroženi, jutri pa bodo ti otroci ogrožali druge. Starši, krivdo za takšno stanje moramo pripisati sebi. Kupujemo jim kolesa, kolesa z motorjem, gorivo, dovoljujemo jim vožnjo z njimi, ne preverimo pa, če otrok sploh pozna pravila obnašanja na cesti oz. če sploh obvlada vozilo. Niti na pamet nam ne pride, da bi najprej opravili kolesarski izpit ali preizkus znanja o poznavanju cestnoprometnih predpisov. Torej ni čudno, da je toliko otrok in mladoletnikov udeleženih pri prometnih nezgodah. Šolsko leto se je pričelo. Otroci so prepuščeni samostojnemu prihodu in odhodu iz šole, s tem pa izpostavljeni nevarnostim, ki prežijo nanje. Rumena rutica in ob slabi vidljivosti tudi kresnička bosta voznike opozarjali nanje. Skrbeti moramo, da bo otrok poučen o vseh nevarnostih na cesti. Verjetno si želimo zdravega otroka, ne pa invalida ali še kaj hujšega. Torej vzemimo si čas za vzgojo skozi celo leto in ne samo občasno, da nas ne bo čas prehitel. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU POSTAJA MILICE LITIJA Bakteriološke in kemične analize odvzetih vzorcev vode na virih v Reki Gozdu in ob Ljubljanski cesti v času od zadnje informacije v Glasilu občanov do sedaj kažejo za neoporečnost pitne vode. Voda se za porabnike kljub temu klorira z minimalnimi količinami klora zaradi eventuelne možnosti onesnaženja vode v razvodnem omrežju v Litiji in Smartnem. Podrobna obrazložitev vzrokov kloriranja vode in vplivov kloriranja na zdravje je bila objavljena v prejšnji številka Glasila občanov. Dela na sanaciji v varstvenih pasovih v Reki Gozdu so oddana izvajalcu TOZD Gradmetal Litija, ki bo dela opravil predvidoma do konca leta 1987. Pričetek sanacijskih del se je zavlekel v drugo polovico leta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija in prezasedenosti kapacitet izvajalca v juliju in avgustu. Ocenjujemo, da bodo sanacijska dela uspešno opravljena. S tem bodo odstranjene možnosti ponovne onesnaženosti vode na zajetjih. Analize vzorcev vode iz Reke Gozda potrjujejo, da so že izvedena sanacijska dela vplivala na to, da se v vodi ne pojavljajo povečane količine fenolov, saj le-teh v letu 1987 praktično ni več \ vodi. Marjan Mali 1 T/^$1Z Gospodarska gibanja v prvem polletju 1987 (Nadaljevanje s 1. strani) Temeljna organizacija Transportne naprave Dole seje izločila iz sestava Kovinarske Krško. V povezavi z delovno organizacijo IMKO kot senatorjem in ob sodelovanju vseh organizacij združenega dela v občini so skupaj z lastnimi sredstvi pokrili izgubo iz prejšnjih obdobij in iz tekočega poslovanja že dosegajo dobre rezultate. Statusno spremembo je doživela tudi Lesna industrija Litija, ki od 1. januarja 1987 dalje posluje kot enovita delovna organizacija. V zunanjetrgovinsko menjavo seje v tem obdobju vključilo devet organizacij združenega dela, ki so v povprečju izvozile za 29% več blaga kot v obdobju januar—junij 1986. Uvoz je bil manjši od primerjalnega obdobja za 35%, saj še vedno niso bila izvršena vsa plačila za repromaterial iz uvoza, kar bo verjetno imelo neugodne posledice v proizvodnji, še zlasti v proizvodnji blaga za izvoz. Največji izvoznik v občini je še vedno IUV TOZD Usnjarna Šmartno, sledi pa ji Lesna industrija Litija, kije svoj izvoz povečala glede na lani za 141 %. Rezultati vlaganj organizacij združenega dela v nove proizvodne prostore in novo strojno opremo v letu 1986 so se odrazili v 4,7% povečanju fizičnega obsega proizvodnje, kar predstavlja prvo povečanje po letu 1985. Investicijska dejavnost v letošnjem letu ni tako obsežna, kot je bila v letu 1986. Predilnica Litija je uredila dokumentacijo za izgradnjo dvoetažne-ga skladišča surovin in za rekonstruci-jo industrijskega tira, z deli pa bodo predvidoma začeli v drugi polovici leta, če si bodo zagotovili v ta namen dovolj sredstev. V IUV TOZD Usnjarna Šmartno so nadaljevali z gradnjo čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak ter pričeli z izvajanjem del pri posodobitvi naprav v energetskem obratu in z montažo novih razvodnih cevovodov med objekti za tehnološko vodo, paro in zrak. V Lesni industriji Litija so nadaljevali z modernizacijo žagalnice in ureditvijo prostora za mehanično delavnico. Izvedli so tudi ureditev skladiščnih prostorov in montažo lepilnega stroja Meles. V SCT TOZD Industrija apna Kresnice so nadaljevali z gradnjo od-plakovalnih bazenov in montažo primarnega drobilca v Ušenišču. V Agrotehniki Gruda TOZD Mesarija in prekajevalnica Litija so zgradili nadstrešek za shranjevanje kamionov, opremili prodajalno na Viču ter pričeli z napeljavo klima naprav. V Mizarstvu Gabrovka pa so nadaljeva- li z izgradnjo prizidka proizvodne hale ter pričeli z izgradnjo objekta tehnološke priprave proizvodnje. Večina organizacij združenega dela je namenila posebno pozornost zamenjavi zastarele in izrabljene opreme ter v okviru finančnih možnosti pristopila k modernizaciji proizvodnje. Delovna organizacija Avtomon-taža TOZD Tovarna grelnih naprav Ljubljana si je za gradnjo obrata v Ješčah pridobila zemljišče in tudi že lokacijsko dovoljenje. Ker pa se je znašla v težavah, ni izgledov, da bi v letošnjem letu začela z gradnjo poslovnih prostorov. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine je v prvem polletju letos znašal 181.073 din inje bil za 115% dohodkov zaposlenih v organizacijah združenega dela s področja negospodarstva z rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu občine. Najvišji povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca v negospodarstvu je bil izplačan v Zdravstvenem domu Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija (288.623 din), najnižji pa v Vzgojnovarstveni organizaciji Litija (180.301 din). Izgubo so v obravnavanem obdobju izkazale tri skupnosti, in sicer Občinska zdravstvena skupnost Litija v višini 128.731.589 din, Občinska skupnost socialnega skrbstva v znesku 4.677.027 din in Občinska skupnost za zaposlovanje v višini 485.352 din. Kamenček v mozaiku slave NOB V nedeljo, 13. 9. 1987, so se zbrali v Široki seti pri Vačah aktivistke in aktivisti nekdanjega litijskega okrožja OF Litija, borci Zasavskega bataljona Alojza Hohkrauta, Kamniško-zasavskega bataljona, udeleženci NOB iz sosednjih občin, najvidnejši predstavniki družbenopolitične skupnosti Litija in ostali krajani in krajanke, da bi dostojno proslavili petinštirideset let nastanka Zasavskega bataljona Alojza Hohkrauta in triinštiridesctletnico ustanovitve tehnike KZO, kije delovala v Cirkušah. Prireditev so organizirali Občinska zveza združenj borcev NOV Litija, skupnost borcev Zasavskega bataljona, skupnost borcev KZO, okrožni odbor aktivistov OF in DPO občine Litija. Že v zgodnjih dopoldanskih urah seje v Kobiljku zbrala množica ljudi, da bi sodelovala pri odkritju spomenika tehniki KZO, ki je plod udarniškega dela udeležencev NOB litijskega območja. Spomeniško obeležje je prežeto s simboliko; kamni iz Save predstavljajo Kamni.ško-zasavski bataljon, konstrukcijska oblikovanost v piramido pa njegovo čast, pogum, ponos in neupogljivost duha. Spomenik je odkril preživeli član tehnike KZO Jože Prašnikar. Svečano dogaja- nje seje nato preselilo v Široko set, kjer so učenci PŠ Vače, moški pevski zbor »Lipa« z Vač in godba milice iz Ljubljane izvedli kulturni program. Slavnostni govornik, predsednik SO Litija Mirko Kaplja, je v svojem govoru izpostavil pomembnost takih trenutkov in nujnost negovanja tradicij NOB zlasti v današnjih, kriznih časih. Množice ljudi se se še kar naprej zgrinjale na osrednji prireditveni prostor, kakšnih šeststo bi jih utegnili našteti. Sonce je čedalje bolj pripekalo, razpoloženje je bilo na višku... Prav takrat pa seje pričela tudi svečana podelitev spominskih medalj Zasavskega bataljona njegovim še živečim borcem. Navzoča sta bila tudi naša častna občana Franc Poglajen-Kranjc in Mitja Ribičič-Ciril. S podelitvijo spominskih medalj seje uradni del slovesnosti končal. Veselje pa se je ob pesmi v odličnem vzdušju nadaljevalo tja do poznih popoldanskih ur. Občinska ZZB NOV Litija se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so na kakršnekoli način prispevali k postavitvi spominskega obeležja in k uspešni izpeljavi proslave. Simona Petkovič RAZPIS Na osnovi 7. člena Odloka o priznanjih občine Litija (Ur. 1. SRS, štev. 11/84), občinska komisija za odlikovanja in občinska priznanja razpisuje predloge za občinska priznanja in listine o priznanju za leto 1987. Predloge za podelitev občinskega priznanja in listine o priznanju lahko posredujejo občinski komisiji za odlikovanja in občinska priznanja družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbene organizacije, društva, skupnosti, združenja in občani. Občinska priznanja se podeljujejo za dolgoletno izredno uspešno delo, ki je trajno prispevalo k napredku in ugledu občine na področjih: — razvoja družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov, — splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — gospodarstva, — družbenih dejavnosti. Listine o priznanjih se podeljujejo za posebne dosežke na navedenih področjih. Predloge za podelitev priznanj naj predlagatelji posredujejo komisiji do 15. oktobra 1987. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN OBČINSKA PRIZNANJA višji kot v enakem obdobju lani. Najvišji povprečni mesečni čisti osebni dohodki so bili izplačani v Mizarstvu Gabrovka (251.410 din), najnižji pa v Transportnih napravah Dole (131.492 din). Na področju družbenih dejavnosti tudi v letošnjem letu nadaljujemo z. usklajevanjem osebnih Investicijska dejavnost na področju družbenih dejavnosti je v letošnjem letu omejena, kar je posledica delovanja Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v letu 1987. Milena Rappl Navdušeni brigadirji Za Ponebška in Urbanca letošnja akcija ni bila brigadirski krst, sta pa vseeno rada sedla na klop. Domu Tišje grozi zapiranje Povpraševanje po domski oskrbi v Tisju, Šmartno pri Litiji, je izredno veliko. Nerešenih prošenj za sprejem je več kot dvajset. V zadnjem letu in pol pa se zaostruje problem nezasedenih mest bolniških negovalk oz. strežnic. Zaradi rizičnih nosečnosti in porodniških dopustov je na negovalno-medicinskem oddelku odsotnih skoraj 40% delavk. Osebni dohodki so bili v Domu Tišje v letu 1985 in deloma v letu 1986 slabi. Posledice nizkih osebnih dohodkov pa se odražajo v zaposlovanju v letošnjem letu. Zdaj so osebni dohodki urejeni, saj ima negovalka po šestih mesecih staža že okoli 200.000.— din mesečnih prejemkov. Kolektiv si prizadeva izboljšati delovne pogoje. Le-ti se izboljšujejo. Organizirano je ceneno letovanje na morju, pa tudi topla hrana med delovnim časom. Kljub vsem prizadevanjem pa bo moral svet delovne skupnosti, če se do jeseni medicinsko-negovalna služba kadrovsko ne popolni, razpravljati o zaprtju enega oddelka. Ugleda doma, pridobljenega v zadnjih dvajsetih letih, ne smemo zapraviti z neustrezno nego in slabo čistostjo prostorov. Kolektiv pričakuje, da bo po šolskih počitnicah večji interes za dela negovalke v domu. Dom bo vsem, ki nimajo ustrezne kvalifikacije, nudil možnost, da si bodo ob delu pridobili kvalifikacijo bolniške negovalke. Mladinska delovna brigada Franc Rozman-Stane iz Litije se je letos udeležila republiške delovne akcije Bela krajina '87. Brigada je štela 15 mladih, kar je skromno število, odgovarjajoče trenutnemu družbenopolitičnemu položaju dijakov in študentov, po drugi strani pa tudi odgovarjajoče situaciji v naših organizacijah združenega dela, kjer zlasti v poletnih mesecih potrebujejo vsak par delovnih rok. Skromno število mladih pa ni vplivalo na njihovo razpoloženje prav v nobenem pogledu. Dela so se lotili tako vneto, da so izpolnili normo popolne brigade (37 mladih). To je bistven podatek, ko merimo uspešnost in upravičenost mladinskega prostovoljnega dela. Tudi popoldne so v naselju in na raznih prireditvah preživeli veliko prijetnih ur. K temu je prispevalo urejeno naselje, prizadeven štab akcije, gostoljubni in predvsem hvaležni domačini v Ad-lešičih, ki so končno dobili vodo iz skupnega vodovoda, in pa razumevanje med brigadami. Omeniti velja, daje bilo v naselju v drugi izmeni akcije (12.7. — 1. 8.1 987) le 60 brigadirjev. Temu je bila prilagojena tudi organizacija in izvedba akcije. Potekala je brez preostrega, včasih že »polvojaškega« režima, ki so ga včasih upravičeno očitali delovnim akcijam. Brigadirji so se o preživljanju prostega časa odločali na večernih zborih in izbrali le tisto, kar so želeli. Navdušenju mladih, ki so se pred Letos so v naselju položili asfalt, ki omogoča prijetno igranje namiznega tenisa. Tudi Jože je popoldne rad vzel v roke lopar. Gradnja pokopališča za Litijo in Šmartno KOP Komunala Litija je po planu pristopila k izvajanju investicije izgradnje pokopališča za Litijo in Šmartno. V prvi polovici leta so bile pridobljene ponudbe izvajalcev del. Za najugodnejšega izvajalca del je bil izbran TOZD Gradmetal Litija. Višina investicije pokopališča po ponudbi je znašala 432.071.742 din. Investicija v tej višini vključuje celotno zunanjo ureditev pokopališča z dovoznimi cestami in odvodnjavanjem ter dva objekta, v katerih bi bile štiri mrliške vežice in pomožni prostori. KOP Komunala Litija in Samo-pravna komunalna skupnost občine Litija v letu 1987 ne razpolagata z zadostnimi investicijskimi sredstvi, da bi lahko zagotovili financiranje celotne investicije gradnje pokopališča. Zaradi tega sta morali investicijo razdeliti v dve fazi, in sicer: — I. faza obsega en objekt z dvema mrliškima vežicama in spremljajočimi prostori ter zunanjo ureditev, — II. faza obsega izgradnjo dru- gega objekta z nadstrešnico in povečanje tlakovanih površin pred objektoma. V letu 1987 bomo izvedli L fazo, katere predračunska vrednost znaša 160.888.673 din. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija in KOP Komunala Litija sta morali za pokritje investicije najeti kredite pri Ljubljanski banki, Stanovanjsko-ko-munalni banki Ljubljana v višini 64.355.469 din in pri izvajalcu del 75.900.000 din. Najetje kreditov v teh višinah sta pogojevali nižja realizacija združenih sredstev iz čistega dohodka in nujna zagotovitev finančnih sredstev za realizacijo sanacijskih del v varstvenih pasovih vodnega zajetja v Reki Gozdu, ki bodo opravljena v drugi polovici leta. Povečane investicijske vrednosti načrtovanih nalog in manjša realizacija združenih sredstev za investicije bodo imele za posledico krčenje programa gradnje komunalnih objektov in naprav v letu 1987, 1988,1989 in 1990, kar lahko privede do tega, da komunalna skupnost finančno ne bo sposobna pričeti z gradnjo odlagališča komunalnih odpadkov. MARJAN MALI dobrim mesecem žuljavih rok vrnili v Litijo, lahko dodamo le željo, da bi se jim v prihodnjem letu pridružilo veliko sovrstnikov. Alenka Urbane Foto: R. Bregar Uspešna livarja V julijski številki Glasila občanov je bilo objavljeno poročilo o tekmovanju kovinarjev iz naše občine na 7. delovno-proizvodnem tekmovanju ljubljanske regije. Pri tem je potrebno pojasniti, da so organizatorji tekmovanja na Vrhniki in v Logatcu organizirali le teoretični del tekmovanja. Kot je bilo objavljeno v prejšnji številki Glasila občanov, sta v tem delu tekmovanja livarja iz Kovine Šmartno Stane Renko in Ivan Malnar zasedla 3. oziroma 4. mesto. Praktični del tekmovanja pa je bil izveden pozneje v okviru tekmovanja kovinarjev mesta Ljubljane, in sicer v delovni organizaciji Litostroj. Po tem tekmovanju pa je v skupnem merilu, po teoretičnem in praktičnem delu, z veliko prednostjo prvo mesto osvojil Stane Renko, Ivan Malnar pa je zasedel četrto mesto. S tem uspehom sta livarja Stane Renko in Ivan Malnar samo še potrdila letošnje zelo dobre rezultate kovinarjev iz. naše občine. Franci Kajba Oktober— mesec požarnega varstva Nekaj preventivnih nasvetov in opozoril o nevarnosti požara v gospodinjstvu V stanovanjskih zgradbah so požari vse pogostejši. Požari se pojavljajo v kleteh, na stopniščih, v stanovanjih in v jaških dvigal, od koder se požar prenaša od tal do najvišjega nadstropja. Ob taki situaciji nastaja med stanovalci panika, ki lahko povzroči hude posledice. V primeru požara ostanite mirni in ne povzročajte panike med sostanovalci. Če ugotovite, da požara ne boste mogli sami pogasiti, takoj pokličite gasilce in jim povejte na kratko tole: — kdo kliče in komu je potrebna pomoč, — kje gori in kaj gori, povedati je potrebno tudi, če so v nevarnosti ljudje in živali. Ti podatki so zelo pomembni, da bi gasilci vedeli že ob prijavi, ali so potrebne tudi reševalne naprave ali ne. Pokličite takoj, vsak zamujen čas je lahko usoden. Zaupajte gasilcem, ki bodo storili vse, kar je v njihovih močeh. Gospodinjski pripomočki in naprave so danes že tako modernizirani, da nikomur več ne predstavljajo problema glede uporabe. Te naprave pa so, če jih pravilno ne uporabljamo, lahko tudi nevarne: lahko povzročijo nezgodo, so lahko življenjsko nevarne in lahko povzročijo tudi požar. Da bi znali pravočasno ukrepati in odstraniti pretečo nevarnost, upoštevajte naslednje nasvete: Predno zapustite stanovanje, se prepričajte: — če so zaprti ventili na plinskih napravah, da ne bi uhajal plin. Na vseh plinskih napravah morajo biti tesnila vedno dobra, slaba tesnila je potrebno takoj zamenjati. Zaradi slabih tesnil je vedno prisotna nevarnost požara in eksplozije; — če so izklopljeni vsi gospodinjski aparati, ki bi lahko povzročili požar (električne peči, likalniki, sušil-niki, kaloriferji in drugi pripomočki); — če je okoli peči vse varno, da se ne bi zaradi vpliva toplote vžgali bližnji gorljivi predmeti. Posebno pazite na to, da ni preblizu otroških postelj in otrok brez nadzorstva; — ali ste shranili na varno mesto vnetljive snovi, ki ste jih morda rabili pri čiščenju parketa, in kozmetične preparate ter spreve, v katerih so tudi vnetljive tekočine; — ali ste spravili vžigalice na varno mesto, da jih otroci ne morejo doseči. Kadar zaznate v stanovanju vonj po plinu, loščilu, nafti, etru, bencinu in podobnem, ne prižigajte luči ne vžigalic ne vžigalnika, ker boste povzročili sebi in drugim nesrečo in škodo. Že najmanjša iskrica, ki se pojavi pod tipko električnega stikala, ali iskra pri vžigalniku lahko povzročita katastrofo. Zato najprej prezračite prostor, odprite okna in vrata in poglejte, od kod uhajajo gorljivi hlapi in plin. Ukrepajte previdno in pravočasno, da ne bo prepozno. Nevarnost vnetljivih tekočin je vedno prisotna v vsakem gospodinjstvu. Vse vnetljive tekočine so tudi zelo hlapljive. Hlapi, pomešani z zrakom v ustreznem utežnem sorazmerju, so eksplozivni, zato ni odveč opozorilo, da vnetljive tekočine spravljamo vedno v ognjavarne posode in le v količini, kolikor jih nujno potrebujemo za domačo uporabo. V stanovanju smemo shranjevati največ 1 liter bencina, kurilnega olja največ 50 litrov, spravljenega v dveh ognja varnih posodah po 25 lit. Kurilnega olja ne smemo shranjevati v plastičnih posodah. Ognja varne posode s kurilnim oljem smemo hraniti le v takem prostoru, kjer do njih ne more prodreti ogenj, če bi nastal v stanovanju požar. Vnetjivih tekočin, ki so se vžgale, ne polivajte z vodo, razen če so se vneli žganje ali špirit in drugi alkoholi. Z gašenjem z vodo ne boste dosegli ničesar, pač pa boste požar še razširili. Če imate na razpolago ročni gasilni aparat na peno, prah ali CO2, ga takoj aktivirajte in požar pogasite. Če tega ni, bo gašenje kolikor toliko uspešno, če vnetljivo tekočino pokrijete s kakršnimkoli pokrivalom: mokro odejo, zemljo, peskom ipd., da plamen zadušimo. Tudi kozmetična sredstva in sprevi so tekočine, ki so gorljive in močno eksplozivne. Sprevi in hlapi, razpršeni v zraku tvorijo eksplozivno zmes, ki jo lahko vžge že naj- manjša iskra. Zato jih shranjujmo in varujmo pred toplotnimi viri. Če se vam je vžgalo olje ali mast na razbeljeni ponvi, ne nalivajte v posodo vode, ker bosta olje ali mast brizgala na vse strani in vas bo opeklo. Goreče olje ali mast pokrijte s pokrovko ali pa vrzite nekaj moke ali zemlje iz cvetličnega lončka in ogenj bo ugasnil. Vse električne naprave in pripomočke uporabljajte previdno. Pred nevarnostjo električnega toka nas varuje varovalka. Toda ne vedno, posebno ne takrat, kadar smo varovalko preobremenili z žico, ki prenese več kot prenese električna napeljava. V takem primeru je požar neizbežen, nevarnost za Življenje pa se še bolj poveča. Pri vsakem požaru, kije nastal na električnih napravah, moramo v vsakem primeru izključiti varovalke, da preprečimo nevarnost dotika z elektriko in da lahko pogasimo požar. Električna grelna blazina je v mrzlih dneh bolnikom, ki trpijo zaradi revmatizma, dobrodošel pripomoček. Če je blazina izrabljena, sejahko pregrejc in se posteljnina lahko kaj hitro vname. Če se nam to zgodi med spanjem, se lahko zadušimo zaradi strupenih plinov, ki so pomešani z dimom. Torej, bodite previdni. Preden priključite plinsko jeklenko oziroma plinsko napeljavo na plinski štedilnik, poglejte, če je tesnilo v redu. Ni prav, če preizkušate tesnost plinskih spojev s prižgano vžigalico, vžigalnikom. Tak preizkus vas lahko stane življenje. Če je požar zajel prostor, kjer imamo priključeno plinsko jeklenko oziroma plinske vode na gospodinjske aparate, skušajte doseči čim prej zaporne ventile na teh napravah in jih zaprite. S tem boste preprečili najhujše, to je eksplozijo. V zadimljenem prostoru, kjer je nastal požar, ne odpirajte oken in vrat, da bi prostor prezračili. S tem se bo požar razširil. V takem primeru si prej pripravite gasilna sredstva, na nos in usta si nadenite mokro ruto in skušajte vstopiti v zadimljeni prostor pripognjeni čim nižje pri tleh. Najprej ugotovite, kje je leglo požara in šele potem ukrepajte z gašenjem in prezračevanjem. Kajenje je zdravju škodljivo, poleg tega pa sta prižgana cigareta in cigaretni ogorek potuhnjena povzročitelja številnih požarov s smrtnimi primeri, pa tudi uničevalca materialnih dobrin. Cigaretna žerjavica ima kar 700 do 750° C to je 3-krat več, kot potrebuje toplote les, da se vname, ali 2-krat več, kot potrebuje neka lahkovnetljiva tekočina, da se vname. Ne kadite in ne odmetavajte cigaretnih ogorkov na gorljive predmete. Za cigaretne ogorke imejte pripravljene pepelnike. Kaj moramo storiti, koje nastal požar? Obvladati moramo živce in hitro presoditi, kaj moramo v tem trenutku narediti. Če preti nevarnost osebam, predvsem majhnim otrokom in bolnikom, se najprej lotimo reševanja lc-teh in jih spravimo iz ogroženih prostorov. Pregledati moramo prav vse prostore, da ne bi kdo ostal v ogroženem objektu. Bodite pozorni do otrok, ker se otroci v takem primeru najraje skrijejo pod posteljo, v omaro, v kopalnico ipd. Skratka, prepričati se moramo, da ni v ogroženem prostoru nobene osebe, šele nato pričnemo s gašenjem. Vsak požar se razvije zelo hitro. To je odvisno od snovi, ki zagori, in od tega, kje je požar nastal. Požar boste uspešno pogasili, če boste gasili najprej tiste predmete, ki najbolj ogrožajo okolico. Gasiti požar je tudi ena izmed državljanskih dolžnosti vsakega občana. Da bi obvladali požar, moramo vedeti, s katerimi gasilnimi sredstvi ga smemo gasiti, da bo gašenje učinkovito. Vsak začetni požar skušajte v najkrajšem času sami pogasiti. Če kaže, da požara ne boste mogli takoj pogasiti, pokličite takoj gasilce in o tem obvestite svoje najbližje sostanovalce. Vedite, da voda ni vedno najbolj učinkovita za gašenje. Voda je lahko tudi nevarna za človeka, če je v neposredni bližini električna napeljava pod napetostjo. Zato je nujno, da se seznanite o učinkovitosti gasilnih sredstev. Pozanimajte se, kako delujejo ročni gasilni aparati, kaj lahko z njimi gasimo, kako delujejo druge gasilne naprave, ki jih imate postavljene na stopnišču, kako delujejo zidni hidranti, kaj lahko z njimi gasimo, za katero vrsto požara je gasilni aparat primeren in kako ga naj praktično uporabimo. 2. V. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA Prednostni vrstni red upravičencev do solidarnostnih stanovanj Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je na seji dne 14. 9. 1987 sprejel predlog prednostnega vrstnega reda upravičencev do solidarnostnih stanovanj v Litiji, Smartnem in Gabrovki, zgrajenih ali sproščenih v letih 1987 in 1988. Poleg upravičencev, ki so navedeni v prednostnem vrstnem redu, bo naknadno uvrščen tudi prosilec Halid Budimlič iz Litije, Valvazorjev trg 11, ki se je v postopku sprejemanja prednostnega vrstnega reda pritožil na Sodišče združenega dela v Ljubljani, ker sta odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti v postopku njegovo vlogo zavrnila z ugotovitvijo in obrazložitvijo, da ima primerno rešeno stanovanjsko vprašanje. Sodišče združenega dela v Ljubljani je z odloč- bo odpravilo sklepe zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti je sklenil, da se na odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani ne bo pritožil in bo tov. Halida Budim-hča po izvedenem točkovanju socialnih in stanovanjskih razmer uvrstil glede na doseženo število točk na ustrezno mesto prednostnega vrstnega reda. Objavo prednostnega vrstnega reda v Glasilu občanov predvideva 17. člen Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur. list SRS, št. 30/82 in 23/83), ki tudi določa 30-dnevni rok za morebitne ugovore. Predsednik zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Jože Tršelič Prednostni vrstni red upravičencev do solidarnostnih stanovanj Zap. it. PRIIMEK IN IMF. PREBIVALIŠČE KATEGORIJA štev: UŽ. Čl ZAPOSLITEV DRUZ. ČLANOV ŠTEVILO TOČK 1. MARNJANEZ MARN MAKSIMILIJANA 2. PAVLIN ALOJZ PAVLIN MARIJA 3. PANGERŠ1Č CIRIL PANGERSIČ ZORA 4. MEN EGA LIJA METKA 5. AUFL1Č ALBIN 6. ŠVER ROSANDA 7 MOŽINA FRANC MOŽINA IVANKA 8. OMAHNA ZDENKA LINDNER ANDREJ 9. MOTOZ - DERENČIN GRETA DERENČIN ANDREJ 10. JANČAR VLADIMIRA JANČAR ANTON 11. KOPRIVNIKAR JANEZ KOPRIVNIKAR SLAVICA 12 KRESE MIRA KRESE FRANC 13. KEPA JOŽE 14. BOŽINOV1Č BRANISLAV 15. MRAK MARJETA 16. ČEPON TATJANA CELESTINA MATJAŽ 17. S A VIČ SLAVICA SAVIĆ ŽIVKO 18. GROM ALBIN GROM MARINKA 19. 1LAR MARIJA ILAR DARKO 20 BENEGALIJA DANICA 21. FRELIH ALOJZ FRELIH HERMINA 22. STIKOVAC STANKO STIKOVAC MIRA 23. RESN1K ANTON 24. TOMAŽlČ LEOPOLDINA 25. BENEGALIJA JOŽICA 26. SENIĆ STANA SF.NIĆ JOVO 27. OLIVEROVIČ MILAN OLIVEROVIČ ZORICA 28. POGLAJEN IDA 29. DEL1Č MILKA 30. JOLIČ SLAVKO JOLIČ VERONIKA 31. DŽEK1ĆSIMO DŽEKIĆ STANOJKA 32. STERLE LUČKA 33. SKUBIC JOŽA ZIDAR ROBERT 34. SODNIK OLGA 35. ARTAČ ŠTEFICA BARUKCIC JOŽO 36. Bil HI.IA RANKO BILBIJA L1UANA 37. BALTIĆ HAMDIJA BALTIC F1KRETA 38. TOMIČ NADA TOM1Č VINKO 39. LUSTF.K BOJAN l.USTEK ŽEUKA 40 JELIĆ TOMO JELIC OZRF.NKA 41. TOMIČ MILAN TOMIČ SLAVICA 42. P1KL SILVA P1KL STANISLAV 43. BRATKOVIČ KATARINA 44. POVŠF. ZVONKA POVŠE MARKO 45. ČUL1BRK NADA 46. SEVER BRANKA 47. BUČAR DUŠAN BUČAR L1LIJANA 48. VESEL NEVENKA VESEL IGOR 49. ADAMUE MOJCA ADAMUE PETER 50 ADAMUE ANDREJ ADAMUE VALENKA 51. MEŠINOVIĆ NASIHA MEŠINOV1Ć MEHMED 52. BERTALAN1Ć ANDREJ BERTALAN1Č METKA 53 PRELOGAR KARMEN PRELOGAR JOŽE 54. PANCAR BERNAR 55. KONČAR NADA 56. JELENC PETER PETEK DARINKA 57. TOMAŽIĆ METODA 58. MOHORKO HERMAN 59. POGRAJC VILI 60. MARINOVIČ KOVIUKA 61. KOTAR FRANCI 62. STUPAR M1UKA 63. MARIN SANDRA 64. KLARIČ MILKA 65. AJDAROV1Č EMSUDA 66. MITROVIČ MIRA Šmartno 7 Gabrovlca 40 Zavrstnik lb Cankarjeva 2 Ustje 74 GraSka cesta 52 Zavrstnik 1 Levstikova 8 Šmartno 114 Trg na Stavbah 11 Veliki vrh 1.1 Laze 4, Gabrovka Gabrska gora 26 PredilniSka 6 Partizanska 7 Trg na Stavbah 7 Cankarjeva I Ponoviska 8 Cankarjeva 2 Cerovica I2a Ul. Milana Boriška I Levstikova 4 Šmartno 74 Vel. Kostrevica 16 Cerovica 12a Trg na Stavbah 10 Trg na stavbah 12 Cerovica 14 SitarjevSka cesta 29 C. kom. Staneta 11 PredilniSka 3 Valva7.orjev trg 17 Boltija 7 Potok 8 Rudarska 4 Ul. Luke Svetca 5 Zavrstnik I a C. kom. Staneta 16 Šmartno 52 Preska nad Koslrcv. 23 C. kom. Staneta 16 GraSka cesta 35 Ul. Luke Svetca 1 Ponoviska cesta 9 C. kom. Staneta 12 Lupinica 3 Partizanska 18 Ustje 17 Frtica4 Jerebova 6 Trg na Stavbah 4 Prvomajska 4 C. kom. Staneta 18 Poljane 10, Primskovo KonjSica 16 Ustje 24 Vel. Kostrevnica 16 Levstikova 8 Laze 6, Vače PonoviSka 10 Moravče 65 Ul. Luke Svetca 5 Trg na Stavbah 10 Trg na Stavbah 13 Praprosče 11 C. kom. Staneta 1 1 NOD NOD MD-NOD NOD O-NOD O-NOD NOD NOD MD-NOD MD-NOD MD-NOD MD O-NOD O-NOD O-NOD MD-NOD MD MD-NOD O-NOD NOD MD O-NOD O-NOD O-NOD MD NOD O-NOD O-NOD MD-NOD NOD O-NOD MD O-NOD O-NOD MD-NOD MD-NOD NOD MD MD-NOD NOD MD O-NOD MD O-NOD O-NOD MD-NOD MD MD NOD MD-NOD MD O-NOD O-NOD MD-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD O-NOD 5 Gradbeno podj. Bežigrad, Ljubljana TOZD Pletilja Litija 5 Mizarstvo Gabrovka gospodinja 4 Servis Laba Roman Litija Kovina Šmartno 3 Ccntromerkur Litija 1 TOZD Mesarija in prekajevalnica Lit. 2 Merkur, prodajalna tehnika Litija 4 Kovina Šmartno TOZD Pletilja Litija 4 IUV TOZD Usnjarna Šmartno SOB B BoriSek Vlado in Eli 3 obrtnica nebec V Ljubljana ŠG-TTG Ljubljana, TOZD Gostinstvo 3 Lekarna Kamnik, DE Lekarna Litija Predilnica Lilija 4 IMP Ljubljana TOZD Pletilja Litija ? IUV TOZD Usnjarna Šmartno Lesna industrija Litija I Kovina Šmartno 1 Rog Ljubljana 2 TOZD Pletilja Lilija 3 IUV TOZD Usnjarna Šmartno Galvanizacija Gornik. Ljubljana 4 Gostinsko podjetje Litija ŽG TOZD za vzdrž. voz. Lj. ŠiSka 3 Integral TOZD Kum Trbovlje Emona TOZD Ccntromerkur Ljubljana 3 Predilnica Litija I Litostroj Ljubljana I Kovina Šmartno 3 Lesna industrija Litija SGD BETON Zagorje ob Savi 3 Lesna industrija Litija ŽG TOZD za promet Ljubljana 1 Kovina Šmartno 2 IUV TOZD Usnjarna Šmartno 1 Kovina Šmartno 4 Predilnica Litija ŽG TOZD za promet Ljubljana 4 ŽG TOZD za vzdrževanje voz. Ljublj. Predilnica Litija 1 Kovina Šmartno 3 Gostinsko podjetje Litija 4 Lesna industrija Litija ŽG TOZD za promet Ljubljana 4 Kotcks-tobus Ljubljana Predilnica Litija 2 IMP TOZD Dvigalo Ljubljana 3 Tov. kovinske galanterije Sava IUV TOZD Usnjarna Šmartno 2 ZRI TOZD Soča Ljubljana 3 ŽG TOZD za vzdrževanje lokom. Moste ŽG TOZD za vzdrževanje lokom. Moste 4 Cestno podjetje Lj.. TOZD Vzdrževanje Mercator TOZD Golovec Ljubljana 4 JATA Zalog Kmetijska zadruga Litija 4 PTT Lilija Varnost Ljubljana 3 Iskra TOZD Pržanj Ljubljanska banka Ljubljana 3 lesna industrija Lilija Kmetijska zadruga Litija 4 TOZD Gradmetal Litija Predilnica Litija 3 Lesna industrija Litija Litostroj Ljubljana 2 JATA Zalog 3 LEK Ljubljana VEGA Ljubljana 2 IUV TOZD Usnjarna Šmartno 1 Biro lesne industrije Ljubljana 3 Student akad. za likovno umetnost OŠ Tone ScliSkar Ljubljana 3 Mercator TOZD Golovec Ljubljana LAMA Dekani 3 Kmetijska zadruga Litija Gospodarsko razstavišče Ljubljana 3 Emona Robarstvo Ljubljana Kovina Šmartno 3 Emona. Mesna industrija Zalog Emona, Mesna industrija zalog 2 Univerzitetni klinični center Lj. absolventka veterinarstva 3 GOLFTUR1ST TOZD Turizem Ljubljana Nogometni klub Olimpija Ljubljana 1 Kovina Šmartno 1 ŽG-TTG TOZD Turizem Ljubljana 3 UNZ Ljubljana-mesto iskalka zaposlitve I Predilnica Litija 1 ARBO TKI Ljubljana-Polje 1 G1P Gradiš Ljubljana 1 Rog Ljubljana 1 Mercator TOZD Golovec Ljubljana 1 Pivovarna Union Ljubljana I Hmezad DO Jata Zalog I Hmezad DO Jata Zalog 1 SAP TOZD Servo Ljubljana I TUBA Ljubljana 192 176 172 147 139 137 137 136 134 130 126 123 123 122 117 116 112 III 109 109 108 108 107 107 106 106 106 105 104 103 102 102 102 101 99 99 99 98 98 97 «. 95 92 90 90 88 86 85 83 82 81 77 77 76 75 74 71 69 67 67 67 66 64 61 57 46 LEGENDA: NOD ■ družine z nizkimi osebnimi dohodki — mejni znesek 50% O-NOD = občani z nizkimi osebnimi dohodki — mejni znesek 50% MD — mlade družine z nizkimi osebnimi dohodki — mejni znesek 60% MD-NOD ■ mlade družine z nizkimi osebnimi dohodki — mejni znesek 50% O-NOD = samski občan z nizkim osebnim dohodkom — mejni znesek 90%.. MM 12 KRAJEVNIH SKUPN KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO Pred dvajsetimi leti in danes Dvajset let je od tega, ko_sta Pri-mskovo obiskala novinar Jože Sircelj in fotoreproter Egon Kaše in pripravila štiri strani obsegajočo reportažo o delu in življenju na Primskovem. Danes, dve desetletji kasneje, se je slika močno spremenila in omenjena sodelavca tedanje revije Tovariš bi zagotovo marsikaj drugače zapisala. V okvirčkih vam objavljamo dva izvlečka iz njune reportaže in ko danes Primskovljan prebere tekst, se lahko zamisli nad življenjem, ki so ga prebivalci živeli pred samo dvema desetletjema. In res, prav v zadnjih dvajsetih letih se je Primskovo začelo počasi, vendar nezadržno razvijati in lesti iz »sveta pozabe« v civilizacijo. Mnogi ocenjujejo, da se je razvoj začel s postavitvijo nove osnovne šole, čeprav so že nekaj let kasneje ukinili višjo stopnjo in učence začeli voziti v Šmartno. In kakor daje bila starejša generacija dotlej sprijaznena z usodo, da ne bodo ujeli koraka z ostalimi. Mlada generacija pa je že tedaj ugotavljala, da je položaj nevzdržen, da so odrezani od sveta in da bo nekaj treba ukreniti. Se vedno sicer ni lahko življenje v teh hribih, če se želi nekdo ukvarjati s poljedelstvom ali živinorejo, vendar niso več odrezani od sveta železnic, avtomobilov, knjižnic,... Mladi so si pred leti uredili svoj kotiček v prostoru DPO na Primskovem v osnovni šoli, kjer se lahko zbirajo (zadnje čase nekoliko manj) in pripravljajo najrazličnejše prireditve. Na lastno pobudo so šele leta 1982 ustanovili mladinsko organizacijo, ki vsekakor pomeni nekakšno prelomnico v življenju na Primskovem. Tedaj so mladi močno poživili in popestrili delo in življenje in prav njim gre zasluga (pa ne samo njim), da že pet let redno vozi avtobus med Primskovim in Litijo. Tudi ni več ovir, da oddidejo na srednjo šolo ali univerzo... Nevidna meja, ki jo omenja Jože Sircelj v Tovarišu, je v teh dolgih letih počasi izginjala. Primskovo iz dneva v dan spreminja podobo. Samo v zadnjih nekaj letih so krajani bogatejši za nekaj življenjsko pomembnih pridobitev. S sredstvi krajanov, sisov, prostovoljnim delom prebivalcev in vojakov so zgradili krajevni vodovod, na nekaterih mestih (četudi nekateri menijo, da po nepotrebnem) so postavili javno razsvetljavo, še letos naj bi dobili preko sto novih telefonskih priključkov... Niso bile to lahke pridobitve. Ogromno truda in odpovedovanj Ure počasi teko ...Gozdne pa vaške poti puste in prazne, kakor da so zbegane, ker je Mo jesensko sonce že za goro, snega pa še ni in ni. Redki ljudje vzdolž poti so bili mračni in redkobesedni. Nikjer smeha, nikjer vriskanja, nikjer ptičjega petja, nikjer petja kravjih zvoncev. Potlej je med potjo tisti fantič s pretrganim glasom pripovedoval na temo Jaz in alkohol In nato je prikorakala po poti še vaška norica, v rokah je držala volan, se pravi tisto, kar je imela za volan, šoflrala je, kakor negoden otrok je oponašala brnenje motorjev in škripanje zavor... so morali vložiti v vse to, kar danes imajo. Nekateri pač več, drugi manj. Se vedno pa civilizirano, sodobno življenje ni prodrlo v zavest vseh. Se vedno se marsikje pojavljajo razlike med starejšo in mlajšo generacijo. Kot nekoč, ko so starejši imeli prvo in zadnjo besedo. Tako pravijo mladi. Da jih nihče ne posluša, da bi radi marsikaj naredili, pa v svojih akcijah nimajo podpore, ker da so premladi, da bi resno razmišljali. Pa kljub temu, vsi so lahko ponosni na to, kar imajo. rucjj p,regar Kot da ure kar obstanejo ...učenci sedmega in osmega razreda... so po pouku ostali v razredu in se — skraja obotavljivo, potlej pa čedalje bolj sproščeno — razgovori-li o tem, kako živijo, kaj mislijo o prihodnosti, kaj bero in kaj sicer počno. Njihovi odgovori so nakazali, kakšno je življenje tu gori, v teh hribih, ki sicer niso posebno visoki, a so vendar po svoje odrezani od sveta železnic, širokih cest, avtomobilov, kinematografov, dobro založenih knjižnic, dvoran za prireditve, mladinskih klubov. Njihovi odgovori so prav tako nakazali, da za mladega, nadarjenega fanta ali dekle iz teh krajev nikakor ni preprosta reč priti na srednjo šolo, da o univerzi niti ne govorimo. Zdi se, kakor da je po teh brego vih speljana nevidna meja, ki brani nadarjenim pot v dolino. (teksta v okvirčku sta bila objavljena v reviji Tovariš) Preuredili bodo igrišče Na Primskovem so se mladi odločili, da bodo uredili edino igrišče pred osnovno šolo, da bodo na njem lahko zaigrali še kaj več kot zgolj nogomet. Čeprav so ga že pred leti želeli razširiti, jim to ni uspelo, ker niso imeli denarja. Tokrat z denarjem ne bo težav, tako da že letošnjo jesen nameravajo igrišče podaljšati in ga opremiti tako, da bodo na njem igrali tudi odbojko, košarko, rokomet in tenis. Poleg igrišča načrtujejo tudi postavitev in ureditev prostora za balinanje. Rudi Bregar V nedeljo, 14. junija, so Primskovljani praznovali svoj krajevni praznik. Prisrčne proslave, ki sojo pripravili učenci osnovne šole in mladinci s Primskovega, seje udeležilo veliko krajanov in gostov. Na proslavi so v vezani besedi in s pesmijo prikazali probleme, kijih tarejo, in uspehe, ki so jih dosegli v zadnjem času. Lani so končali z vodovodom, letos so napeljali in uredili javno razsvetljavo, za naprej pa že pripravljajo veliko akcijo napeljave telefona v vse vasi KS. Tako bo dobilo telefon okrog 100 domačij. Kulturni program so popestrile še pevke ženskega pevskega zbora Vezenina z Bleda s samostojnim koncertom. Na slavnosti so podelili tudi priznanje KS Osnovni šoli Primskovo. Daje proslava tako lepo uspela, gre zasluga predvsem požrtvovalni organizatorki kulturnega in političnega življenja v kraju, učiteljici tov. Marinki Vidgaj, in prizadevnemu »krajanu« tov. Tonetu Kozlevčarju. Po kulturnem delu proslave je sledilo še tovariško srečanje, kjer so se krajani dogovorili za nove delovne akcije. Stane Volk KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Solidarnost in pomoč zopet na pravem mestu V naselju Podbukovje pri Vačah je v večernih urah dne 13. julija 1.1. ognjena strela med neurjem zopet pokazala vso svojo požigalno moč in kljub požrtvovalnim gasilcem in domačinom prizadejala ogromno škodo posestnikoma Ivanu Vozlju in Francu Semcu. Vse se je zgodilo z bliskovito naglico, saj sta bila oba njuna hleva z živino, orodjem in stroji ter vso pospravljeno krmo za živino en sam plamen, ki je uničeval vse pred seboj. Hitra informacija o požaru je prišla na pravo mesto, takoj je stekla akcija in gasilci z Vač so zopet pokazali vso svojo humano predanost sočloveku, premoženju in svojim gasilskim dolžnostim ter z dobro in hitro organizacijo kot prvi z gašenjem reševali, kar seje v taki situaciji še dalo. Na tem mestu moramo pohvaliti tudi prizadevne gasilce, enote s Save, Litije, Hotiča in Tirne, ki so prihiteli na pomoč in vsestransko pomagali pri gašenju, črpanju vode in pri zavarovanju objektov v neposredni bližini pogorišča. Gorelo je tako rekoč celo noč, gasilsko dežurstvo pa se je opravljalo še naslednji dan. Vsi napori gasilcev in ostalih udeležencev v tej akciji pa le niso bili zaman, saj so bili v celoti rešeni živina, kmetijski stroji in nekaj ostalega inven- tarja, do tal pa je pogorela vsa lesena konstrukcija hlevov, vsa krma za živino in drobno orodje. Povedati moramo, da je v tej akciji sodelovalo 80 gasilcev in okoli 70 krajanov, kar vse kaže na pravi odnos do pomoči potrebnih ljudi. Krajevna skupnost je takoj pozvala kmete, da podarijo in pripeljejo krmo za živino, kar seje tudi zgodilo in s tem rešilo prve težave. Sodelovala je tudi pri inciativi za pobiranje denarne pomoči prizadetima in uredila uradno dokumentacijo. Po zaslugi Ivana PIVCA in Marjana DROBEŽA iz vasi Široka Set sta Ivan VOZELJ in Franc SEMEC že prvi dan avgusta prejela vsak po 724.000.— din pomoči, ki jo bosta uporabila za najnujnejše nakupe pri obnovi hlevov. Ko smo jima izročali denarno pomoč, sta se v imenu svojih družin iskreno zahvalila za to darilo krajanov s področja krajevne skupnosti Vač in okolice, vsem gasilcem, enotam in posameznikom CZ, sosedom in ostalim krajanom, ki so jima pomagali v tej elementarni nesreči, po njej in še sedaj. In tako je bila zopet na mestu SOLIDARNOST in tako čudovita parola: »KDOR TAKOJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA!« Čičerov Stane, Vače DSTI OBČINE LITIJA KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Za štirinožce dobro poskrbljeno Prvi pasji »penzion« v naši občini Slovenci smo čedalje večji ljubitelji psov. Ne le službenih, ovčarskih, lovskih, se pravi tistih, od katerih lahko pričakujemo kakšno korist. Vseh vrst: od rodovniških pa do najbolj nenavadnih mešančkov, ki so nam hišni spremljevalci. Z nami gredo na sprehode, izlete, žal pa jih ne moremo vselej vzeti s seboj tudi na dopust. Kam z njimi takrat? V tujini tako priljubljenih in gosto posejanih penzionov za pse pri nas ko-raj ni, torej se je bilo treba organizirati drugače in si preskrbeti pomoč sosedov, če je bil pes z njimi v dobrih odnosih. V naši občini, pravzaprav v središču Slovenije, na Vačah 86, je Janez Potočnik letos julija odprl pasji penzion. Postavil gaje v lepo bukovo senco, obsega pa 10 precejšnjih, lepo urejenih boksov, ograjenih z žičnato mrežo, z lesenimi ležišči in betonskimi koritci za vodo. Letos je penzion v poskusni fazi, treba si je šele priskrbeti »goste«. Res pa bo potrebno kar precej časa, da se bo izplačala začetna investicija, ki ni bila tako majhna. Če bo dejavnost stekla tako, kot si je lastnik zamislil, namerava zaprosili SO Litija za legalizacijo svoje dejavnosti. Tam seje seveda že oglasil. Pravzaprav bo to neke vrste popoldanska obrt, seveda pa sezonskega značaja. Vsi psi, ki jih je čuval doslej, so bili ustrezno cepljeni, izkažejo pa se tudi z veterinarskim potrdilom. Janez Potočnik pravi, da mu je misel o tem penzionu že dolgo rojila po glavi, letos pa jo je uspel uresničiti. Seveda mora biti človek za tako delo entuziast, ljubitelj živali in sploh vse narave, sicer je bolje, da se takega dela sploh ne loti. V začetku je čutil nekako posmehljiv odnos domačinov do te dejavnosti, zdaj pa, ko vozijo do njegove hiše avtomobili z najrazličnejšimi slovenskimi registracijami, so začeli nanj gledati že malo drugače. In kako je za pse poskrbljeno? Lastnik jih hrani tako, kot je za pse najustreznejše — enkrat dnevno, proti večeru, seveda pa upošteva tudi želje lastnikov ter starost in velikost psa. Med najzanimivejšimi gosti je bila mlada la- bradorka s šestimi, v začetku še slepimi mladički. S to je imel posebno skrb, vsak danje poleg ostale hrane dobila še 2 litra mleka. Njegova zamisel so betonski napajalniki, ki jih pes ne more prevrniti, in v katerih je vedno sveža voda. Meso kupuje v šmarski klavnici inje z njim zelo zadovoljen, poleg mesa pa kuha seveda še polento, kosmiče, makarone in sezonsko zelenjavo. Vsak dan dobijo psi tudi ustrezne vitamine, tako da jim res ničesar ne manjka. Vse pse, ki niso prehudi, vodi na sprehod in jih sploh oskrbuje v veliko veselje lastnikov. Čeprav penzion »obratuje« poskusno šele dobra dva meseca, je imel že raznovrstne goste iz vseh krajev Slovenije. Gostil je dalmatinca, novofund-landca, bobtaila, škotskega ovčarja, nemške ovčarje, bullterierja, labrador-ca in irskega setra. velikega šnavcerja... Za ljubitelje psov je bil pogled na pse najrazličnejših pasem zelo zanimiv. Psi so bivali v penzionu različno dolgo, od nekaj dni, pa vse do 35 dni. Najdlje je bila pri njem prijazna novofundlandka Mici, ki seje že povsem udomačila. Nekaj psov je prišlo celo dvakrat v sezoni, kar kaže, da so bili lastniki zelo zadovoljni. Med »gosti« je največ Ljubljančanov, takoj za njimi so Celjani, Koprčani, čedalje več pa jih je tudi iz bližnje okolice. Če bo obisk tudi zunaj sezone vsaj tako dober kot poleti, namerava lastnik usposobiti tudi pet ogrevanih boksov, tako da bi lahko sprejel pse tudi pozimi, ko gredo lastniki na smučanje. Toda to so šele načrti, pred zimo pride še jesen, in to je za takšno dejavnost najbolj sušni čas. Lastnik pravi: »Bomo videli, kako bo šlo. Začetek je bil dober. Pse imam rad in mislim, da se pri meni dobro počutijo.« Kako priti do varstva za psa: telefonska številka brata Toneta, ki živi na Vačah, je 876-115. V Ljubljani, kjer jc doma lastnik, pa jc treba poklicati na telefonsko številko 226-148. Pa srečno! Tekst in foto: Mija Bcrnik KS JABLANISKA DOLINA Lojzki v spomin 21. julija v večernih urah je nehalo biti srce Lojzki Strojan z Brega pri Litiji, kije v maju dopolnila 87. leto življenja. Bila je drugi otrok v 15-t lanski družini. Od otroštva pa vse do svoje smrti je delala na rojstni domačiji. Majhna, drobna, a žilava in trdna kot hrast je skrbno in z ljubeznijo opravljala vsa dela na kmetiji in postorila vse, kar je bilo potrebno pri hiši. Negovala je mlajše brate in sestre, prala plenice v Savi, po odhodu brata Jožeta v partizane pa je opravljala tudi vsa težka dela. Skupaj z mamo, sestrama Tinko in Faniko je doživela izselitev in izropanje doma. Štiri mesece je bila zaprta v Litiji in Goričanah. Po odpustu iz zapora so podpisale, da za vsako sodelovanje s partizani sledi smrtna kazen. Vrnile so se na iz-ropan dom, hlev je bil prazen in začeti je bilo treba znova. Globoko je doživljala žalost ob smrti brata Jožeta, kije 12. 7. 1944 padel v partizanih. Med vojno so dajali partizanom hrano, denar in živino, po vojni pa izpolnili veliko obvezno oddajo žita in krompirja. Po osvoboditvi je še dvajset let krmila živino in kidala gnoj iz hleva. Kulturno se je ob nedeljah in pozimi izživljala z branjem knjig. 60 let je obiskovala pevske vaje v Smart- nem. Rada je zapela med brati in sestrami, ko so jo skupno obiskali ob njenih rojstnih dnevih. Spoštovali so njeno delo na rojstni kmetiji in jo imeli radi. Delavnost, vztrajnost in skromnost so bile njene odlike. Živela je disciplinirano in srečno življenje. Delo v naravi jo je osrečevalo. Najbolj je bila zadovoljna, če je bilo pravočasno spravljeno seno. Narava je sprejemala njena čustva, narava ji je nadomeščala toplino doma in ljubezen. Znala je prisluhniti njenim čarom, saj je zadnja leta delala sama na njivi in travniku. V sa-mosti in miru je poslušala v Lazu ptičje petje, videla srne in zajce, ki so se prišli past na deteljo. Ko se je v večernih urah vračala z njive, je tudi zapela z lepim altom. Znala je veliko povedati iz časa njene mladosti, bilo jo je užitek poslušati. Ko so jo odnesli čez domači prag počivat v Šmartno k staršem in sestram, je zemlja zajokala, ker je izgubila veliko ljubezen in dušo. Drugi jo obdelujejo naprej, a njihova ljubezen je samo še odmev, ker jo obdelujejo s stroji in samo še za denar. Počivaj mirno v slovenski zemlji, kateri si dala vse svoje moči in veliko ljubezni. S. M. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Praznovali skupaj z borci Dolenjskega odreda Letošnji praznik KS Kresnice smo krajani praznovali skupaj z borci Dolenjskega odreda in njegovim minerskim vodom. Prav ti borci so od 18. do 21. septembra 1944 v usklajeni akciji napadli železniško progo in sovražnikovo postojanko v Kresnicah. Prisrčno in sproščeno je bilo srečanje borcev s krajani ob obujanju spominov na dogodke med NOB. Posebno doživetje je bilo tudi za najmlajše pionirje, ki so tokrat opise zgodovinskih dogodkov slišali neposredno od udeležencev boja. Skrb za zdravo okolje Krajani KS Kresnice smo se odločili izboljšati okolje v Kresnicah. Poleg vsakoletnih (pomladanskih in jesenskih) akcij čiščenja kraja smo se z referendumom odločili prispevati lastna sredstva za izgradnjo manjkajoče kanalizacije. S tem bomo preprečili širjenje smradu in odpravili nevarnosti okužbe pitne vode. Enako akcijo sedaj krajani pričakujemo od SCT, TOZD Industrija apna Kresnice, ki pri svoji dejavnosti ustvarja močan hrup in onesnažuje zrak. Ker se kljub večletnim obljubam stanje ne izboljšuje oz. so razmere iz leta v leto slabše, je predsedstvo K rajevne konference SZDL Kresnice sklenilo o razmerah seznaniti pristojne inšpekcijske službe. M. V. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI MM KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA V NASELJU 25. MAJA UREDILI BALINIŠČE — Prizadevni krajani KS Listija — levi breg iz Naselja 25. maja in Marokove poti so v poletnih mesecih krepko poprijeli za delo in ob Marokovi poti ponovno usposobili balinišče. Nekaj materiala jim je odstopila Komunala, ostalo pa je sad njihovih sredstev in rok. Takole so potem vsi veseli zalučali prve krogle. KRAJEVNA SKUPNOST SA V A Gasilci imajo vedno dovolj dela Člani GD Sava so 14. 6. 1987 organizirali občinsko gasilsko tekmovanje. V organizacijske priprave in izvedbo so vložili veliko truda in časa, da bi se tekmovalci dobro počutili in odšli z lepimi vtisi. Kljub vročini seje vsaka desetina borila, da bi dosegla čim več točk. Dosegli so naslednje rezultate: Člani: 1. GD Vače — 869, 2. GD Liberga II — 865,5, 3. GD Jevnica — 854,5,4. GD Sava — 853,5,5. GD Liberga 1 — 850,6. GD Javorje — 840, 7. GD Kresnice — 828,5, 8. GD Kos-trevnica — 821,5, 9. GD Polšnik — 811,10.GD Jablanica — 810,11. GD Zavrstnik — 805,12. GD Dole — 799, 13. GD Tihaboj — 796, 14. GD Litija — 795. Članice: 1. GD Liberga — 832. Civilna zaščita: 1. CZ KS Vače -839,2. CZ KS Litija-1 b. — 827,3. CZ KS Jevnica — 816,5,4. CZ KS Šmartno : 794,5, 5. CZ KS Kostrevnica — 790, 6. CZ KS Kresnice — 773,5, 7. CZ KS Litija-d.b. — 769, 8. CZ KS Polšnik — 752, 9. CZ KS Št. Poljane — 680,5. Vse od leta 1983, koje bil gasilski dom popolnoma obnovljen, je v gasilcih tlela tiha želja, da bi nabavili novo brizgalno. Gospodarska kriza je bila prisotna na vsakem koraku, prav tako divjanje cen. Začeli so zbirati denar, čeprav je bilo zares težko. 11. julija 1987 so svečano prevzeli 800 litrsko motorno brizgalno znamke ROSENBAVER, kije stala 5.000.000 din. Kredit zanjo še odplačujejo, kot navaja pogodba, odplačilu je namenjen tudi dobiček od veselice in vsi prispevki krajanov. Na proslavi je ob prevzemu nove motorke prevzel raport predsednik OGZ Litija tov. Mali. Pokrovitelji svečanosti so bili OGZ Litija, Zavarovalna skupnost Triglav Ljubljana in TKG Ljubljana. V imenu GD Sava je predsednik Stane Šuštar pozdravil vsa prisotna gasilska društva, predstavnike OGZ Litija, družbenopolitičnih organizacij KS in občine ter vse ostale gasilce in krajane Save. Tov. Mirku Kaplji je podelil pohvalo za pomoč. Na predlog GD Sava je tov. Mali podelil šest občinskih priznanj članom, ki so s svojim delom veliko pripomogli k razvoju in hitremu napredku gasilstva na Savi in ki so vložili veliko prostovoljnega dela v raznih delovnih akcijah. Odlikovanja so dobili: Branko Haupt-man ml., Edo Jug, Janez Zagore, Franc Karlin, Branko Mrzelj in Edo Kunst. Poleg tega so podelili tudi jubilejne značke: za 10-letnico 40 članom, 20-letnico 7 članom, 30-letnico 16 članom, 40-letnico 3 članom in za 50-letnico enemu članu. Po uradnem delu svečanosti so prikazali delovanje motorke. Nato je sledila vrtna veselica, s srečelovom. Pri delu so pomagali tudi mladinci. Prepleskali so 31 lesenih miz, ki jih je izdelal Branko Drnovšek iz Sp. Loga. Lepo je delati, če se ljudje med seboj razumejo in spoštujejo delo vsakogar. Upamo in želimo, da bo tudi v bodoče dobro sodelovanje in da bo gasilski pozdrav »na pomoč« res izraz skupnih skrbi in hotenj vseh krajanov KS Sava. Angelca Ocepek NOVOSTI NA CESTIŠČU — Da se v Litiji vedno nekaj dogaja, kažejo tudi naslednji posnetki. Delavci Komunale so namreč v avgustu in septembru položili asfalt ob Ponoviški cesti, kjer so uredili tudi dolgo pričakovani pločnik. Pri litijskem mostu pa so namestili table, ki mimoidočim kažejo smeri proti Ljubljani oziroma Savi. NA POMOČ JLA: Takole pa so pred našo kamero pozirali pripadniki JLA s starešinami, ki so s svojo mehanizacijo v poletnih mesecih pomagali urejati odsek bodoče partizanske magistrale Temenica — Bogenšperk. (Foto: GO) ZAKAJ TAKO? — Ze pred leti je bila v Glasilu občanov objavljena fotografija Rotarjevega poslopja (zadaj za Mercatorjevo trgovino), kije že takrat kazalo svoja oguljena rebra. Da se od takrat pa do danes kljub intervencijam ni nič premaknilo, kaže tale fotografija. Bo res moralo priti do nesreče, da se bo ukrepalo? (Foto: N. N.) MegliČeva razstava V Ljubljani Ustanovili center interesnih dejavnosti Akademski slikar Jože Meglic, ki je zaposlen kot likovni pedagov na šmarski osnovni šolije v počitniškem času, od 6. do 27. avgusta, razstavljal v razstavišču CICERO v Časopisnem in grafičnem podjetju Delo v Ljubljani. Ob odprtju razstave je v kulturnem programu sodeloval kantavtor Tomaž Pengov, obiskovalci pa so si lahko ogledali dela, ki prikazujejo krajino in erotične kompozicije. Priprave na stoletnico Zadnjo junijsko nedeljo, koje šmarski pevski zbor Zvon zaključil sezono, je izvedel še občni zbor. Člani so spregovorili o uspehih v minulem letu in sprejeli delovni program za leto dni vnaprej. V zboruje pelo 62 pevk in pevcev, udeležba na vajah pa je bila 76%, kar je komaj še zadovoljivo, kot je poudarila zborovodkinja Marjan-ca Vidic. Nastopili so osemkrat, obisk v Domu Tišje pa so prestavili na jesen. Na občnem zboru so imenovali tudi odbor, ki bo skrbel za priprave na stoletnico pevskega društva ZVON. Čeprav se bo jubilejna sezona začela šele čez dve leti, bo odbor zastavil svoje delo že to jesen. Boris Žužek Dragi obiskovalci gledaliških predstav! V 7. sezoni našega gledališkega abonmaja 1987/88 vas ponovno prisrčno vabimo, da postanete in ostanete naši zvesti obiskovalci. V tem času potekajo priprave na razpis in vpis abonmaja, zato vam trenutno še ne moremo postreči z repertoarjem. Lahko vam obljubimo le to, da bomo iz ponudb slovenskih gledaliških hiš izbrali čimveč lah-kotnejših in humorističnih predstav, od klasikov komediografov (Moliere) pa do naših domačih satirikov (Partljič, Goljevšček,...). Prva predstava bo v drugi polovici oktobra, pred tem pa bo potekal vpis abonmaja tako kot ponavadi. O vsem vas bomo podrobno obvestili z lepaki in preko OO sindikata. Razmišljali smo tudi, da bi abonmajske predstave prestavili menjaje na torek in petek, saj se nam zdi, da bi tudi vam to morda bolje ustrezalo, mi pa bi se lažje dogovarjali z gledališči o terminih. Prosimo vas, da nam pomagate pri odločitvi in nam vaše želje o dnevu abonmaja sporočite po telefonu, pisno ali osebno. Cirkus v cirkusu Prvi vikend v septembru smo si lahko v Litiji ogledali cirkus Vargas. Imel je krasno reklamo. Zato sem peljala svoja otroka na predstavo. Ker so bile karte ob 17. uri razprodane, smo na prošnjo otrok počakali na predstavo ob 19. uri. Vstopnice so bile drage (za otroke 1.000 din, za odrasle 1.500 din). Že v prvem delu mije bilo žal, da sem verjela vabilom. Naštela bom le nekaj stvari, ki niso motile le mene, ampak tudi marsikoga drugega. Predstava je potekala v srbohrvatskem jeziku, tako vodenje kot točke same (seveda brez prevoda). Glavna »zvezda« je bila deklica od 6 do 7 let, okrog katere so me- tali nože (predstavljajmo si, da bi hoteli naši otroci to »igro« posnemati) in kije na vrhu šotora izvajala akrobacije brez zaščitne mreže. V vsej predstavi je nastopilo šest cirkusantov, ki »znajo delati vse«, zato o kvaliteti ni treba govoriti. Reklama je ponujala dresuro živali, videli pa smo ponija in celo opico so peljali čez oder. Mislim, da bi lahko Litijani izpustili ta »kulturni« užitek, ki je otrokom bolj škodoval kot koristil, globoko pa je segel v naše žepe. V prihodnje bi bilo po mojem mnenju nujno, da si pred sprejemom gostovanja nekdo predstavo ogleda. Tako bi se izognili »cirkusom v cirkusu«. M. Mlakar Agrcž. Upokojenke, upokojenci! Pripravite svoje izdelke za razstavo ročnih del ob tednu upokojencev, ki bo od 19.10. do 23.10.1987 v avli SO Litije. Izdelke bo sprejemalo Društvo upokojencev v ponedeljek in torek, to je 19. in 20. oktobra. Zveza društev upokojencev Litija Čeprav je bil Center interesnih dejavnosti mladih pri OK ZSMS Litija kot društvo ustanovljen šele konec junija, še ne pomeni, da že prej ni bilo prireditev. Za mlade to poletje ni bilo počitka. Julija so dobili tudi nove prostore v dvonamen-skem zaklonišču na Rozmanovem trgu v Litiji in jih začeli takoj opremljati. Konec julija so že stekle prve prireditve, predvsem predstave najnovejših videofilmov in plesni večeri ob koncu tedna. Čeprav je koncept od začetka septembra nekoliko spremenjen, prireditve tečejo naprej vsak petek, soboto in nedeljo. V opremo prostorov so že vložili nekaj sto tisoč dinarjev. Potrebovali bi mnogo več, zato bodo prostore opremljali postopoma. Na zadnji seji predsedstva CIDM so se dogovorili, da naročijo izdelavo miz in klopi, preverijo najugodnejše pogoje nakupa novega videorekorderja, ker so ga imeli doslej izposojenega, dogradijo glasbeno opremo in ozvočenje... In še bi lahko naštevali njihove načrte, če bodo imeli dovolj denarja. Razpolagajo lahko namreč le z denarjem, ki ga dobijo od prireditev in od študentskega servisa. Vstop na plesne prireditve je prost, za video predstave pa 300 dinarjev. Vendar le-teh v prihodnje ne bo, dokler ne bodo kupili svojega videorekorderja. Zato so se dogovorili, da bodo vsak petek in soboto med 17. in 23. uro plesni večeri in vsako Od začetka septembra potekajo v prostorih kluba Medo plesne prireditve vsak petek in soboto od 17. do 23. ure in vsako nedeljo glasbene matineje s plesom za mlajše. Vstopnine ni. Obiščite jih in se prepričajte o zanimivem klubskem življenju mladih. Njihov uradni naziv je Center interesnih dejavnosti mladih Litija pri OK ZSMS Lilija, svoje pripombe in predloge pa jim pošljite na naslov CIDM Litija, Maistrova 6, 61270 Litija, kjer je v klubu Medo tudi sedež njihovega društva. In prav medved je tudi zaščitni znak njihovega društva, našli pa ga boste tudi na njihovih plakatih. nedeljo med 14. in 18. uro matineje, prav tako z glasbo in plesom za mlajše. Načrtov za delo je veliko, denarne možnosti pa so precej manjše. Med nalogami, o katerih so se pogovarjali, omenimo ureditev Levstikove poti od Litije do Čateža in prvi organiziran pohod po poti, tradicionalno Enajsto šolo ob koncu leta, festival amaterskega kratkometražnega filma, sodelovanje z ZKO Litija pri organizaciji litijskega živžava... Razmišljajo celo o ponovni oživitvi nekdaj zelo znanega litijskega karnevala, če bodo za to dobili tudi ustrezno podporo in nekaj denarja. Mladina se zabava, pleše, pije... In kai vse drugo se govori o mladih. Pa ni res. Mladi v okviru CIDM so to dokazali z dosedanjim delom v klubskih prostorih in upajo, da bodo dobili tudi zaupanje stanovalcev v okolici. Z mnogimi so se že pogovorili in se bodo še, da bi dejavnost potekala mirno in ne bi motili tamkajšnjih stanovalcev. Seveda, če so vsi pripravljeni za pogovor. Da v klubskih prostorih ne bo le zabave in plesa, dokazujejo dogovori o uporabi prostorov tudi drugih. Tako so se že dogovorili, da bodo v klubu Medo, kot so ga poimenovali, dobili svoj prostor za vaje in predstave člani litijske lutkovne skupine LI-LU ter plesna šola. Vrata kluba Medo so na široko odprta vsem mladim in društvom, ki želijo izvajati svojo dejavnost in jo je v teh prostorih tudi možno uresničiti. Zatorej se jim oglasite, obiščite jih ali pa jim pišite. Vsako pripombo in predlog bodo poskušali upoštevati. Rudi Bregar Vače vabijo KULTURNI DNEVI v središču Slovenije »Vače 87« Program: 1. Večer ob vodnjaku — sobota, 19. 9., ob 19.30. Gostujejo: folklorna skupina Javorje, ljudski pevci in godci, ansambel Ržiški fantje. 2. Revija pevskih zborov — nedelja, 27. 9., ob 16. SCT Ljubljana, Lesnina Radeče, Integral Ljubljana, Elektroelement Izlake, Tosama Domžale 3. Popoldne s pantomimo — nedelja, 4.10., ob 16. Gostuje Andres Valdes. 4. Srečanje malih vokalnih skupin Slovenije — nedelja, 11.10., ob 16. 5. Srečanje s pisatelji kmetiških povesti — nedelja, 18.10., ob 16. Spremljajoče prireditve: Razstava slik in plastik Jožeta in Zlate Vo-larič, razstava fotografij Toneta Klinca, razstava risb in slik učencev OŠ Vače, Ledina in Ravna gora, Mladinski raziskovalni arheološki teden (od 12.10 do 18.10) Odbor projekta Vače 81, ZKO Litija ZIK Litija,KUD Lipa Vače in TD Vače AIDS — ne okužite se zaradi ne Aids je spolna bolezen, ki oslabi človekovo odpornost proti okužbam. Besedo aids sestavljajo začetnice angleških besed, ki so jih jezikoslovci prevedli v slovenščino in predlagajo za to bolezen našo kratico spin (sindrom pridobljene imunske nezadostnosti). Bolezen seje pojavila prvič pred 7 leti — najprej v ZDA. Izgleda, da izvira iz centralne Afrike. V ZDA se aids širi zelo hitro: od 2 bolnikov v letu 1979 jih je bilo konec lanskega leta že približno 30.000 in vsak teden odkrijejo 50 do 100 novih. Dve ali tri leta kasneje seje epidemija razširila tudi v zahodni Evropi, tako da sedaj že štejejo obolele v tisočih. V Jugoslaviji zaostajamo še 2 ali 3 leta za Evropo. Sedaj imamo po uradnih podatkih več kot 500 okuženih. Očitno se bo aids v nekaj letih razširil po celem svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, daje na svetu sedaj približno 10 milijonov okuženih. Po dosedanjih podatkih zboli približno polovica okuženih ljudi. Bojimo se, da bomo čez nekaj let ugotovili, da zboli večina okuženih. Ne vemo še, zakaj nekateri okuženi zbolijo prej, drugi kasneje, nekateri pa sploh ne. Zal pa vemo, da umre vsak, pri katerem se pojavijo znaki bolezni. Tako je do sedaj samo v ZDA zaradi aidsa umrlo približno 20.000 ljudi. Aids povzroča virus, ki so ga poimenovali HIV. Odkrili so ga leta 1983. Po okužbi se ta virus naseli v limfocitih T-4 (napade tudi možganske celice). To so ene izmed celic, ki so odgovorne za obrambo telesa proti okužbam. Najdemo jih v vseh telesnih tekočinah. Tako so pri bolnikih z aidsom našli virus v krvi, semenski tekočini (spermi), slini, solzah, urinu, izločku iz nožnice. Posebna značilnost virusa HIV je v tem, da se virus vključi v dedno snov celice. To pomeni, da človek ostane okužen do smrti. Telo se proti temu virusu ne more braniti. Po okužbi lahko traja več let, preden se pokažejo znaki bolezni. Med tem časom je človek navidez povsem zdrav, virus je vključen v limfocite T-4 in čaka. Ne vemo še, kaj povzroči, da sc virus »prebudi« in se začne razmnoževati in uničevati limfocite. To zmanjša od- AIDS - NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI! z virusom, ki povzroča aids, se i kaj je aids? AIDS je bolezen, pri kateri človek izgubi svojo naravno odpornost - to je obrambno zmožnost pred okužbami. Zaradi zmanjšane odpornosti postane človek dovzetnejši za najrazličnejše okužbe ali rakasta obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadele v tako težki obliki. kaj povzroča aids? AIDS povzroča virus, ki se imenuje HIV. Virus lahko v človeku dalj časa miruje. Tak človek je »zdrav nosilec« brez znamenj bolezni, vendar ga moramo smatrati za kužnega. Čas od okužbe z virusom do pojava bolezenskih znakov (inkubacijska doba) je od šest mesecev do pet let ali še več. kako virus deluje? Ko virus prodre v celico, se vgradi v njeno dedno snov. Virusi se v celici množijo, iz nje izstopijo in okužijo nove celice. kakšna so znamenja bolezni? - slabo počutje, dalj časa trajajoča povišana telesna temperatura, driska, hujšanje, nočno potenje, otekle bezgavke; - pljučnice, ki so težko ozdravljive in se rade ponavljajo; - pogoste okužbe z glivicami (npr. soor), z virusom herpesa in paraziti; - vrsta nevroloških znamenj. kakšna je možnost, da se bo pri okuženi osebi razvil aids? Po dosedanjih podatkih kar polovica ljudi, ki so se okužili s HIV, zboli v prvih petih letih po okužbi. kako se virus prenaša? DO OKUŽBE PRIDE SAMO TEDAJ, ČE VIRUS PRIDE V KRI: - s spolnimi odnosi z okuženimi osebami; - z brizgalkami, iglami in drugimi ostrimi predmeti, ki so bili v stiku z okuženo krvjo (npr. narkomani); - s prenosom z okužene matere na otroka v nosečnosti, med porodom in pri dojenju. Pri posegih v zdravstvenih organizacijah, transfuzijo ter pri presaditvi organov, pri dr mestu, v javnih lokalih, na prevoznih sre rokovanju, s hrano, z vodo, v bazenih, p mrčesa. kaj moramo in česa ne smemo S Dokler ne bo odkrito cepivo in učinkovito (preventiva). preventivni ukrepi, ki jih izvaja - preiskovanje krvi in krvnih sestavin na - razkuževanje pribora za zdravstvene pc gega materiala za enkratno uporabo; - prosvetljevanje in zdravstvena vzgoja | preventivni ukrepi, ki jih moram moški in ženske: - izogibajmo se spolnih odnosov z oset poznamo njihovega zdravstvenega ste zlasti odnosov v zadnjik in usta. Zapc kondoma (preservativa) močno zmanjš preventivni ukrepi za osebe, pf da so bile že izpostavljene oki (homoseksualni ali biseksualni moški, ki si osebe odvisne od droge, ki si jo dajejo v i - omejite število spolnih partnerjev in pri kondom (preservativ); - ne izmenjujte igel in brizgalk, če se ma le igle in brizgalke za enkratno uporab - ne posojajte in ne izposojajte si predme zobnih krtačk, rezil in drugih ostrih pre - par, ki si želi otroka, naj pred spočetje - ne darujte krvi, tkiv, organov, semena. Življenje z okuženimi osebami ni nevarno običajnem družinskem življenju, družabn drugje. Če bi želeli še kaj zvedeti, vprašajte svc sam ali pa vas bo napotil k ustreznemu i vednosti! Pojav AIDS-a kot nove nalezljive bolezni je prinesel poleg številnih medicinskih problemov tudi velike etične in družbene probleme, kijih spremlja velik strah pred okužbo. Glede na posledice bolezni je ta strah tudi upravičen. Ker je pri razvoju vsake bolezni važna tudi preventiva, pri tej bolezni pa še toliko bolj, bo za vse občane primeren ponatis zloženke »AIDS — NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI!« Želja Občinskega odbora Rdečega križa je bila, da bi zloženko prejelo vsako gospodinjstvo v občini še pred letnimi dopusti. Ker pa ni bilo možno dobiti zadostnega števila zloženk, je prejete zloženke (okrog 900) razdelil večjim delovnim organizacijam v občini. V tej zloženki boste dobili dogovore na najbolj pogosta vprašanja, ki vas vznemirjajo. Zato naj velja: NE OKUŽITE SE ZARADI NEVEDNOSTI! Vse odgovorne v OZD, KS in KO RK, ki prejmejo propagandni material, pa prosimo, da poskrbijo, da so opozorilni plakati in ostali propagandni material nalepljeni na čimbolj vidnih in javnih mestih kot opozorilo prebivalcem, daje bolezen prisotna tudi v naši domovini in da se o nevarnostih okužbe čimbolje informirajo. Zdravnike iz Zdravstvenega doma pa prosimo, da prispevajo svoj strokovni delež. Občinski odbor RK LITIJA pornost telesa proti okužbam. Takrat se pokažejo znaki bolezni, ki nato v 1 ali 2 letih ubije človeka. Kako se človek lahko okuži z virusom aidsa? V več kot 90% se okuži s spolnim občevanjem z okuženim partnerjem. Lahko pa se okuži tudi s krvjo okuženega človeka, in to na tri načine: zdravstveni delavci se lahko okužijo z bolnikovo krvjo, če so neprevidni in neustrezno zaščiteni; narkomani, ki si mamila vbrizgavajo v kri, se lahko okužijo, če si med seboj posojajo nerazkužene injekcijske igle; če človek dobi transfuzijo okužene krvi. To zadnje je sedaj skoraj izključeno, saj praktično cela Evropa vso kri krvodajalcev testira na aids in morebitno okuženo kri izloči. V Sloveniji te ne moremo okužiti: pri dajanju krvi in prejemanju krvi za ružabnih stikih v družini, na delovnem sdstvih, v šoli in drugih kolektivih, pri Do zraku, po dotikih živali in po pikih »toriti? zdravilo, je poglavitno preprečevanje zdravstvena služba: i prisotnost protiteles za virus; osege ter uporaba igel, brizgalk in dru- prebivalstva. 10 izvajati vsi spolno aktivni bami, ki jih ne poznamo oziroma ne anja. Pri spolnih stikih se izogibajmo omnimo si, da se pri pravilni uporabi ša možnost okužbe. Rl katerih obstaja možnost, jžbi io pogosto menjavali spolne partnerje; žilo; spolni partnerji navedenih oseb): 'i spolnih odnosih zmeraj uporabljajte amilom ne morete upreti. Uporabljajte )o; etov za osebno higieno: britvic, škarij, Jdmetov; žm opravi ustrezne preiskave; ' za nikogar, ki prihaja z njimi v stik pri lem življenju, na delovnem mestu in ojega zdravnika, ki vam bo odgovoril strokovnjaku. teste izvajamo od 8. 1. 1986, v drugih republikah pa zaenkrat žal le v večjih centrih. Krvodajalci pri dajanju krvi ne morejo dobiti aidsa, ker za odvzem uporabljamo igle za enkratno uporabo. Glede na običajen način prenosa štejemo aids med spolne bolezni. V prvih letih so zmotno mislili, daje to bolezen homoseksualcev in narkomanov. Danes vemo, da se lahko okuži vsak (!) človek, če spolno občuje z okuženim človekom. Vemo tudi, da se človek ne more okužiti pri običajnih, vsakdanjih stikih z okuženimi ljudmi. Ne moremo se okužiti z rokovanjem, božanjem, pogovarjanjem, niti se ne moremo okužiti v bazenih ali s predmeti, ki so jih uporabljali okuženi. Okužba s poljubom na ustaje teoretično možna, vendar v literaturi še ni opisanega takega primera. Kako se aids pokaže? Znaki bolezni niso tipični. Enaki so tistim, kijih imajo bolniki, pri katerih je zmanjšana odpornost zaradi drugih vzrokov. Bolnik ima lahko dolgotrajno povišano telesno temperaturo, dolgotrajno drisko, hitro hujšanjc, ki mu ne vemo vzroka, povečane bezgavke, nočno znojenje, slabo počutje, posebno obliko pljučnice, glivično okužbo ust in sapnika, posebno obliko raka na koži. Po nobenem od naštetih znakov ne moremo zagotovo reči, da gre za aids. Edini zanesljivi dokaz je, če v krvi bolnika najdemo sam virus HIV ali pa protitelesa. Bolezni zaenkrat nc znamo zdraviti. Samo začasno lahko nekoliko umirimo morebitne okužbe, ki izčrpavajo bolnika, in s tem podaljšamo življenje za nekaj mesecev. Lahko mu nudimo splošno zdravstveno nego do smrti. Smrt nastopi 1 ali 2 leti po prvih znakih bolezni. Zaenkrat še nismo izdelali cepiva, ki bi preprečilo okužbo z virusom aidsa. Strokovnjaki niso optimisti; večina jih meni, da ga bomo uspeli izdelati šele v naslednjih 5 do 15 letih. Ker uspešnega zdravljenja ni, nam ostane samo preprečevanje okužbe, če želimo upočasniti širjenje aidsa. Prof. Miha Likar pravi, da bo tisti, ki ne bo razumel, da nekritično menjavanje spolnih partnerjev drugega ali istega spola pomeni večjo nevarnost okužbe z virusom aidsa, in ki ne bo upošteval znanih ukrepov za preprečevanje okužbe, v naslednjih 15 letih umrl. Opustiti moramo prepričanje, ki je veljalo v prvih letih po začetku širjenja aidsa, daje to bolezen posebnih skupin ljudi. Nihče ni odporen proti aidsu, vsakdo se lahko okuži pri spolnem občevanju z okuženim človekom. Najbolj nevarni so priložnostni spolni stiki z malo poznanimi partnerji in kratke avanture na raznih potovanjih. Spremeniti bomo morali odnos do spolnosti. O tem moramo spregovoriti z mladimi, jih osveščati in pošteno informirati o spolnem življenju in o aidsu. Povsod po svetu priporočajo uporabo kondoma pri vsakem spolnem občevanju, saj zmanjša možnost okužbe, ker zadrži morebitno okuženo semensko tekočino. Okužbi z virusom se lahko izognemo tudi z izbiro ustreznega ravnanja, tako imenovanega varnega seksa. To je spolni stik brez telesne združitve, ko semenska tekočina, izločki iz nožnice ali kri ne pridejo v stik s spolnimi organi, s črevesom ali z usti partnerja (npr. božanje, nežno poljubljanje, drgnjenje telesa ob telo, medsebojno samozadovoljevanje). Izogibati se moramo uporabe že uporabljenih injekcijskih igel. Glede tega moramo biti pozorni, če otroci slučajno najdejo takšne igle in jih uporabljajo za igro. Torej, če še enkrat povzemamo osnovne ukrepe, ki nas zavarujejo pred okužbo z virusom aidsa: 1. uporaba kondoma pri vsakem spolnem občevanju; 2. izbira varnih oblik spolnih stikov; 3. čim manj menjavanja spolnih partnerjev; 4. izogibanje spolnega občevanja s partnerji, ki jih ne poznaš dobro; 5. preprečevanje stika krvi, urina, blata, semenske tekočine ali izločka iz nožnice partnerja z našo krvjo, nožnico, črevesom ali usti. dr. Marko Kolšek IZ KMETIJSTVA Siliranje koruze Ob spravilu vsebuje koruza precej sladkorja in drugih ogljikovih hidratov, zato nastaja dovolj mlečne kisline, ki preprečuje razvoj maslenokislinskih bakterij, ki povzročajo največ težav pri travni silaži. To dejstvo nas včasih zavede, da koruze ne siliramo dovolj skrbno in delamo napake, ki bistveno vplivajo na uspeh siliranja. Kakovost koruzne silaže ocenjujemo po njeni hranilni, predvsem škrobni vrednosti, po tem, koliko je živali pojedo in po njenem morebitnem neugodnem vplivu na zdravje živali. Na škrobno vrednost silaže odločilno vplivata suha snov v silaži in količina surovih vlaken. Kolikor manj je surovih vlaken, toliko bolj je koruza prebavljiva in toliko večja je njena hranilna vrednost. Tako suha snov v silaži kot količina surovih vlaken sta odvisni od zrelosti koruze in razmerja med storži in ostalimi deli koruze. Pri dobri silaži daje storž 75% hraniilne vrednosti koruze. Z dozorevanjem se povečujeta količina in prebavljivost hranilnih snovi v storžu, medtem ko se v ostalem delu rastline postopoma zmanjšujeta. Zato posevki rastlin, ki nimajo dobro razvitih storžev, z dozorevanjem pridobivajo pri skupni hranilni vrednosti, gosti posevki rastlin, ki imajo slabe storže, pa med dozorevanjem le-to celo izgubljajo. Sušina in odstotek storžev pa ne vplivata samo na hranilno vrednost, temveč tudi na velikost izgub in okus-nost silaže. Največja nevarnost za koruzno silažo pa je naknadno vrenje. To se začne, ko pričnemo odvzemati silažo, včasih že prej, če silos ni dovolj zates-njen. Pri naknadnem vrenju se silaža močneje segreje, nato pa prične plesne-ti, če je pravočasno ne pokrmijo. Ples-niva silaža lahko škoduje živalim. Naknadno vrenje povzročajo kvasnice, ki se na zraku zelo hitro razmnožujejo, v odsotnosti zraka pa le životarijo. Čimveč je kvasnic na sami koruzi in čimdlje je rezana koruza izpostavljena zraku (če počasi polnimo silos ali je silos slabo tlačen), toliko več kvasnic vsebuje silaža in raje se pokvari, ko silos odpremo. Izkušnje kažejo, da s pravilnim postopkom pri siliranju lahko v precejšnji meri omejimo nevarnost naknadnega vrenja. UPOŠTEVAJMO: 1. Zrelost koruze precej vpliva na stabilnost silaže. Zelo redno povre koruzna silaža, ki vsebuje manj kot 26% suhe snovi, zelo pa je dovzetna silaža, ki vsebuje 30 — 35% suhe snovi. Najbolj je zato primerna za siliranje koruza, ki doseže voščeno zrelost. 2. Silosi morajo biti neprepustni za zrak in vodo. Glede silosov pa je vseeno, če so to stolpi ali koritasti silosi. 3. Dolžina rezi odločilno vpliva na vrenje. Kratko rezana koruza se bolje tlači, bolje fermentira inje manj izpostavljena naknadnemu vrenju. Večina zrnja naj bo poškodovanega, da ga živali bolje prebavijo. Priporočamo, naj bo rez teoretično dolg 4 — 6 mm, da so noži nabrušeni in da se rezilo tesno prilega proti rezilu. 4. Silos čim hitreje napolnimo. Koritasti silos napolnimo dnevno 0,5 m, stolpni silos pa najmanj 2 m v višino. 5. Koruzno rastlino čimbolj zmešamo med seboj. Koruze ne smemo sortirati na posamezne dele rastline, ker neugodno vpliva na stabilnost silaže. 6. Koritaste in druge nizke silose obvezno dobro tlačimo. Tudi stolpne silose moramo dobro tlačiti, posebno pa še ob stenah. 7. Način pokrivanja naj bo prilagojen vrsti silosa. Folijo primemo obtežimo z mivko in drugimi sredstvi. 8. Nevarnost naknadne fermentacije je v precejšnji meri odvisna od dnevnega odvzema (najmanj 5 cm dnevno). Za preprečevanje naknadne fermentacije pri koruzni silaži uporabljamo tudi nekatera kemična sredstva (pro-panska kislina, zažiganje žveplenih trakov itd.) Manjkajoči del beljakovin v koruzni silaži lahko nadomestimo z. dodajanjem UREE ob siliranju (4 kg UREE na tono silaže). Bistveno je, daje URE A dobro pomešana s koruzno silažo, ki pa mora biti v polni voščeni zrelosti. Če izvedemo in upoštevamo zgornje napotke, lahko dobimo zelo kvalitetno koruzno silažo. Aktiv mladih zadružnikov M-KZ Litija Če ti ni vseeno, v kakšnem okolju živiš te vabimo k sodelovanju v Društvo za varstvo okolja Litija, ki ga ustanavljamo. Ime, priimek in naslov lahko sporočiš po tel. 881-102 ali 881-153. Iniciativni odbor TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE ZIK Litija, enota Delavska univerza, namerava v oktobru organizirati 3-mesečni tečaj za opravila v skladiščih — USO program II. Prijavite se do 15. oktobra na Delavski univerzi Litija, kjer dobite tudi podrobnejše informacije. Teden upokojencev Zveza DU občine Litija organizira letos prvič teden upokojencev v času od 19. 10. 1987 do 23. 10. 1987, ki naj bi postal tradicionalen. V tem tednu bi se ob sodelovanju vseh DU v občini razvijale naslednje aktivnosti in kulturne prireditve: — ponedeljek, 19. 10.1987, šah — torek, 20.10.1987, balinanje — sreda, 21.10.1987, otvoritev razstave ročnih in slikarskih del — četrtek, 22.10.1987, pohod do Podšentjurja in nazaj — petek, 23.10.1987, zaključek tedna s pevsko revijo, folklornimi plesi in tamburasko skupino Razstava ročnih del bo v avli SO Litija. Otvoritev bo ob 17. uri, zapel nam bo mešani pevski zbor DU Litija. Razstavo bo otvoril pokrovitelj prireditve OSS Litija skupno s sopokroviteljem Predilnico Litija, govor pa bo imel predsednik ZDU občine Litija tov. Stanislav Upelj. Zaključna prireditev ob koncu tedna bo v dvorani na Stavbah s pričetkom ob 17. uri. Ob domačem pevskem zboru bodo še kot gostje nastopali: solist Ladko Korošec, folklorna skupina Rondojčki iz Jevnice in tamburaši iz Javorja. Celotna prireditev bo predvidoma trajala uro in pol. Vljudno vabljeni!. ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBČINE LITIJA ZAHVALA Zahvaljujem se kolektivu IUV TOZD Usnjarna Šmartno, ki mi je nabavil poseben aparat za vdihavanje kisika — oksigenator, ki ga nujno potrebujem za ohranjanje svojega zdravja. Tako dragega aparata s svojo invalidsko pokojnino nikakor ne bi mogel kupiti, zato sem plemenito dejanje kolektiva Usnjarne sprejel z velikim veseljem in občutkom, da nisem pozabljen in da še vedno pripadam temu kolektivu, v katerem sem bil zaposlen 15 let. Franc Stopar, Šmartno pri Litiji 83 Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza objavlja za šol. 1. 1987/88 RAZPIS SR I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. kovinsko-obdelovalna usmeritev — program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 3. letnik) - — program obratni strojni tehnik — tehnolog (1. letnik) — NAD 2. promet in zveze — program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR) — program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD) 3. komercialni tehnik (NAD) 4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR) II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje): — upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije — tečaj za voznike viličarja — tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) — začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj — tečaj za skladiščnike — začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja — tečaj za gostinske delavce — tečaj iz varstva pri delu — higienski minimum Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi. Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure. Zgovorne slike z letovanja na Debelem rtiču Le kje se spet obirajo?Pa menda ne bodo prav zdaj zamudili sestanka! Otroški živžav se je prebudil Dopusti in počitnice so minile. Življenje v naših vrtcih jc oživelo. Mali Šolarji so nas zapustili in že sedijo v šolskih klopeh. Najtežje pa je malčkom, ki so se morali ločiti od svojih mamic in se, nekateri lažje, drugi težje vživljajo v novo okolje. Prvi dnevi so minili, bilo je malo joka, a smeha je vedno več. Trudili se bomo, da bo našim malčkom čimbolj prijetno. Seveda nam pomagajo tudi starši, ki se zavedajo, da bomo le s skupnimi močmi uspeli. Vrtci so polno zasedeni, še več, pretesni so, zato nam je hudo, da več kot 100 malčkov čaka na sprejem v vrtec in so starši na robu obupa. Zavzemali smo sc, da bi pri VVE Naj-dihojca postavili »bivak«, vendar smo bili nemočni, ker ni denarja. Po pomoč smo se obrnili na OZD, kjer so starši zaposleni, vendar v svojih prizadevanjih nismo uspeli. Nekatere delovne organizacije sploh niso odgovorile, druge so v težavah, tretje se sklicujejo na sistem finansiranja in želijo, da bi tudi vnaprej prijateljsko sodelovali. Dragi prijatelji, seveda vas razumemo in bomo tudi vnaprej odgovorno opravljali svoje poslanstvo, povedati pa vam le moramo, da vzgojnovarstvene dejavnosti ne širimo zaradi nas samih, ker nam to povzroča le dodatne organizacijske probleme, vprašanje pa je, če vam bodo oprostile matere neposredne proizvajalke, ki so tudi na delovnih mestih z mislimi pri svojih otrocih in njihovi delovni rezultati niso taki kot bi lahko bili. Vse prevečkrat se v naši družbi dogaja, da se vedno najde denar, ko gre za reševanje veliko manj pomembnih zadev kot je vzgoja otrok, neposredni proizvajalec pa si mora probleme reševati vedno sam, čeprav nemalokrat prav v njegovem ime-nuvopravičujcmo svoja početja. Šc na nekaj bi radi opozorili. Nekateri starši niso zadovoljni s pravilnikom, ki določa kriterije za sprejem v VVO. Ta pravilnik je bil prav letos v razpravi in ga jc potrdila skupščina Skupnosti otroškega varstva Litija. Ali smo kot delegati opravili svojo dolžnost? Število otrok in oddelkov v VVO Litija Enota Število Največje Dejansko oddelkov dopustno število štev. otrok otrok Medvedek 5 102 116 Najdihojca 7 136 145 Ciciban 5 104 110 Jasli 2 28 28 Kekcc — Sava 1 20 12 Kresnička 1 22 23 .lurčck 2 42 42 SKUPAJ: 23 454 466 Iz tabele jc razvidno, da imamo vključenih več otrok, kot dopuščajo zdravstveni normativi. Edino v VVE Kekec na Savi jc zasedba 60%, zato bo potrebno razmišljati 0 upravičenosti obstoja tega oddelka. Kratke novice iz WO Litija • V VVO Litija jc zaposlenih 62 delavcev. • Povprečni obisk staršev na roditeljskih sestankih je bil 60%. • V VVO Litija jc vključenih 12% otrok drugih narodov in narodnosti od vpisane celotne populacije otrok v vrtcu. • Delovno prakso je pri nas opravljalo 12 učenk vzgojiteljske šole oziroma pedagoške akademije. • V aktivnosti športne značke je bilo vključenih 191 otrok. • Za vzgojna sredstva in strokovno literaturo smo namenili 5.424.398.— din. • Komisija za sprejem otrok v VVO Litija je morala odkloniti 103 otroke. • Uspešno smo organizirali dan prosvetnih delavcev občine Litija. RAVNATELJ: FRANC KONČAR Hrane je dovolj in ne bomo lačni, si ob pogledu na mizo misli Ida DolSek. Nisva dovolj močni! Nama bo se kdo pomagal, da tovariiico Anušo vrževa v morje! Tako se bom pa že naučil plavati, čeprav se bojim vode. Saj mi pomaga sam ravnatelj Boris Žužek. (Fotografije: Rudi Bregar) LITIJSKI OTROŠKI ŽIVŽAV Zavod za izobraževanje in kulturo Litija in Center za interesne dejavnosti mladih prirejata v Tednu otroka v petek, 2. oktobra 1987, ob 16. uri LITIJSKI OTROŠKI ŽIVŽAV. Prireditev bo ob lepem vremenu na šolskem igrišču na Graški Dobravi, v primeru slabega vremena pa v dvorani na Stavbah. Z ansamblom RDEČA KAPICA sc bomo z vami, dragi mali obiskovalci, igrali, peli, plesali in počeli še veliko drugih zanimivih reči. Obiščite naš in vaš ŽIVŽAV in ne bo vam žal! Letos prvič po Levstikovi poti Že kar na začetku popravimo zapisano misel v naslovu, saj so se mnogi že doslej podajali na pot od Litije do Čateža, ki sojo pred leti označili člani litijskega planinskega društva. Letos pa so se v okviru ČIDM Litija dogovorili, da okrog Martinovega organizirajo prvi množični pohod po že označeni poti. Sedanjo traso so označili prizadevni člani planinskega društva zavestno, da to ni povsem identična pot, kot jo je prehodil in v svojem potopisu opisal Fran Levstik. Odločili so se pač za najlažjo varianto. Konec avgusta so se na razširjeni seji predsedstva CIDM dogovorili za usklajeno akcijo in imenovali organizacijski odbor, kije sestavljen iz predstavnikov OO ZSMS na terenu, koder bo potekala pot, članov vodstva CIDM, predsednika litijske občinske skupščine, predsednika Zveze kulturnih organizacij Litije, predstavnika Planinskega društva Litija, predstavnikov KS Čatež, in občinske konference ZSMS Trebnje. Vključili so tudi predstavnike filozofske fakultete iz Ljubljane, ki jim bodo pomagali s strokovnimi nasveti in navodili določiti najustreznejšo traso bodoče Levstikove poti, pripraviti ustrezno brošuro z opisom poti, zgodovino krajev, kjer bo tekla pot, in opisom zanimivosti, ki sijih bo moč ogledati med potjo. Odbor bodo po potrebi tudi dopolnili. Za september so se dogovorili, da si bodo ogledali obstoječo traso in poskušali določiti novo, če bo to seveda potrebno, in se dogovorili za realizacijo celotnega projekta ureditve Levstikove poti, ki bi lahko postala kot zanimiva kulturno-zgodovinska pot za mno- ge šolarje in organizirane (ali pa neorganizirane) skupine v Sloveniji. Večino dela bodo opravili na prostovoljni osnovi, vsega pa ne bodo mogli brez denarja (tisk brošur, markacijske table,...). Nekaj denarja bodo dobili tudi iz sredstev, ki so namenjena za razvoj in pospeševanje mladinskega prostovoljnega dela, zanesljivo pa smejo pri izvedbi pomoč pričakovati tudi od drugih. Vendar je za to še čas. Že uvodoma smo omenili, da bodo že letos organizirali pohod s startom v Litiji in svečanim zaključkom v Čatežu v trebanjski občini. O točnem datumu in drugih podrobnostih v zvezi s pohodom vas bomo seznanili v oktobrski številki Glasila občanov, javnost pa bodo redno obveščali o pripravah tudi preko dnevnih sredstev obveščanja. Že tokrat pa vas vabimo, da se zanimivega pohoda udeležite v čimvečjem številu. Rudi Bregar Nekaj učencev, ki so se udeležili letovanja na Debelem rtiču, smo povprašali o počutju, aktivnostih in stvareh, ki so jim všeč ali pa ne. Nasmejani in lepo zagoreli so takole pripovedovali. Katjuša Gradišek: V koloniji sva z bratom letos prvič, pa sva se kar hitro navadila. S prijatelji se veliko igramo, največ kartamo. Všeč mije, le postelje ne po-stiljam rada, saj se moram kar potruditi, ker spim »na vrhu«. Peter Dolšek: V koloniji sem tretje leto. Všeč mi je, ker je prijetno biti na morju s prijatelji in spoznavati še nove. Veliko igram namizni tenis in tekmujem v košarkarski in odbojkarski ekipi, zjutraj pa malce lenarim pri jutranji telovadbi. Suzana Urbanč: V koloniji sem letos tretjič. Na žalost so v naši skupini vsi par let mlajši od mene, drugače pa je vse vredu. Rada plavam, še raje pa tečem in na tekmovanju sem se kar dobro odrezala. (Za informacijo: Suzana je zasedla odlično drugo mesto.) Barbara Babnik: Letos sem v koloniji tretjič, ker sem vsako leto rada veliko na morju. Tukaj imam številne prijatelje, tudi mlajša sestra je z menoj. Škoda, daje voda tako umazana in na jedilniku toliko testenin in krompirja, ker je drugače vse v redu. Saša Vukosavljevič: Tu sem četrtič. Ko sem bil prvič, sem se naučil plavati, letos pa sem osvojil zlato plavalno značko in tekmoval v skokih v vodo, teku in nogometu. Učim se igrati namizni tenis ter spoznavam nove prijatelje in prijateljice. Zelo mije všeč in še bom prišel. Jana Rajh: Letos sem tu drugič. Všeč mije, ker počenjamo najrazličnejše stvari. Sodelujem pri plesni skupini in se učim igrati namizni tenis. Rada plavam, moti pa me umazana voda. Irena Prašnikar Foto: Rudi Bregar Barbara Babnik Saša Vukosavljevič Jana Rajh Šmarski petošolci v Pineti Zadnji petek v avgustu, ko so Šolarji še mirno preganjali počitnice, je večina petoš-olcev nestrpno čakala naslednje jutro. Gremo na morje! Za litijsko meglo je kmalu posijalo notranjsko sonce in prineslo vedro razpoloženje. Popoldne smo se že veselo namakali v morju, ki je bilo izredno toplo. Po prvih preizkusih imamo približno tretjino plavalcev, tretjino polplavalccv in tretjino neplavalcev. Teden napornega dela, tako v vodi kot na suhem, je obrodil sadove. Domov se vračajo sami plavalci, obogateni z novimi znanji in novimi poznanstvi. Deveta letna šola v naravi se ponaša z nekaj novostmi. Z razumevanjem staršev in delovnih organizacij v občini smo jo uspešno izpeljali. Nova je prisotnost šolske zdravnice, ki je vsem spremljevalcem odvzela /. ramen težko breme skrbi za zdravje enainosemdesetih otrok. Veseli smo, da zahtevnejšega dela ni imela. Prva dva dneva je posvetila ježkom, pa nc ti- stim v morju, temveč tistim v nogah. Spopadala se je tudi s težavami, ki so reden gost na morju, kot so prebavne motnje, boleča ušesa, glavoboli, pa tudi domotož-je. Precej grl je začelo v zadnjih dneh neprijetno hreščati, temu pa je krivo tudi prepevanje in »prepevanje«, ne le voda. Mogoče je svoj »piskrc« pristavila tudi ladjica, s katero so se učenci popeljali ob obali Istre. Želimo si, da bi ladja ostala stalen gost šole v naravi, ki bo pomagala izvesti ekskurzijo. Predzadnji dan je učenec obiskal tudi tovariš ravnatelj in prisostvoval najbolj svečanemu večeru — razdelitvi priborje-nih značk in nagrad ter slovesu od osebja predilniškega počitniškega doma. Tako težko, kot so učenci čakali morje (pet učencev gaje videlo prvič), so čakali tudi na objem staršev. Šola v naravi ob morju pa jim bo ostala v lepem spominu. »Bil je zadovoljen, samo utrujen,« je rekla mama enega od učencev. Dragica Mravlja IZ MATIČNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V občini Litija se je v juniju rodilo 8 dečkov in 10 deklic, v juliju 15 dečkov in 5 deklic, v avgustu pa 13 dečkov in 8 deklic. Na Bogenšperku seje v mesecu juniju, juliju in avgustu poročilo 163 parov, med njimi: Vabič Srečko iz Pleske in Pungerčar Ana iz Pleske, Končina Janez iz Ljubljane in Podgoršek Alenka iz Ljubljane, Ažman Branko iz Ljubljane in Rozman Tatjana iz. Ljubljane, Pirnaver Edvard iz. Hrastnika in Laznik Jasmina Danijela iz Hrastnika, Klopčič Silvester z Vač in Urankar Nevenka iz Limbarske gore, Zagore Darko iz Ljubljane in Narandža Nevenka iz Grosupljega, Hribar Bojan iz Velikih Češnjic in Kastelic Helena iz Šentvida pri Stični, Jeglič Roman in Markuš Milena iz Ljubljane, Borštnar Bojan iz Ostenka in Pospch Bernarda iz Trbovelj, Podobnik Janez iz Brinja in Osolnik Martina iz Srednjih Jarš, Hočevar Jože iz Dobrniča in Korclcc Helena iz Dobrniča, Jug Danijel iz Medvod in Mehak Darja iz Ljubljane, Vidovič Žcljko iz Ljubjjane in Kamnikar Milena iz Trbovelj, Kolesa Andrej iz Šentvida pri Stični in Škafar Jožica iz Šentvida pri Stični, Avdič Ladislav iz Laškega in Golouh Dtagica iz. Laškega, Skubic Janez iz Šmartnega pri Litiji in Lamovšek Liljana iz Litije, Ponjevič Ilija iz Zagorja ob Savi in Rozina Jožica z Mamolja, Margon Radislav iz Razbur in Žitnik Ivanka iz Vintarjevca, Metelko Zdravko iz Ljubljane in Stopar Jelka iz Ljubljane, Kuhar Štefan iz Ljubljane in Lenarčič Matejka iz Ljubljane, Klobasa Dušan iz Ljubljane in Govednik Milena iz Ljubljane, Hrovat Roman iz Ljubljane in Obcrč Romana iz Trbovelj, Mjhelčič Mihael iz Kamnika in Kaučič Andreja iz Ljubljane, Babnik Leopold iz Škofljice in Šeme Vida iz Velikih Češnjic, Babic Kazimir iz Velike Loke in Resnik Olga iz Tlake, Kožar Bogomir iz Radeč in Zabukovec Magda iz. Radeč, Golob Slavko iz Primskovega in Žnidaršič Gabrijela iz Radohove vasi, Kreže Stanislav iz Hrastnika in Grcšak Marjana iz Hrastnika, Božič Branko iz Ljubljane in Kastelic Mateja iz Ljubljane, Burkeljc Marinko z Izlak in Guberinič Marica z Izlak, Kljun Alojz iz, Ljubljane in Zurc Suzana iz Ljubljane, Barovič Ivo iz Dubrovnika za Rupami in Čepon Tadeja iz Mengša, K unčič Jože iz Ljubljane in Bradač Karmen iz Ljubljane, Hofer Evgen iz Litije in Praunseis Andreja iz Litije, Drnovšek Igor iz Trbovelj in Ramžak Joža iz Trbovelj, Ramšak Franjo iz Zagorja ob Savi in Pole Irena iz Kisovca, Vcrbič Alojz iz Velikih Dol in Bregar Marija iz Pokojnice, Legvart Branko iz Suhadol in Zorko Ana iz Suhadol, Omahcn Franci iz Spodnjega Blata in Rozman Milena iz. Brinja, Kralj Milan iz Litije in Štepic Tanja iz Ljubljane, Mesec Janez iz Kleč pri Dolu in Učakar Tanja iz Dola pri Ljubljani, Sterle Drago iz Velikega Mlačevega in Kastelic Lojzka iz Zagradca, Božič Drago iz. Sela pri Ra-dohovi vasi in Zupančič Tatjanca iz. Pristavice pri Vel. Gabru, Marinčič Maks iz Kisovca in Piskar Vesna iz Kisovca, Jaklin Milan iz Zaloga pri Moravčah in Vehovec Andrejka iz Zaloga pri Moravčah, Klančar Stanko iz Ljubljane in Debeljak Darja iz Ljubljane, Velkavrh Andrej iz Ljubljane in Šuligoj Janja iz Sežane, Bizjak Borut Jan iz Ribč in Petek Milena iz Knezdola, Razpet Jože iz Moravč pri Gabrovki in Benegalija Jožefa iz Cerovice, Drolc Tadej iz Polja in Kmetic Irena iz Polja, Hribernik Dušan iz Laz pri Dolskem in Ognn Nataša iz Zaboršta, Blatnik. Vojko iz Marna in Žibret Irena iz Mama, Jeromen Janez iz. Ljubljane in Zgaga Darja iz Ljubljane, Zupan Pavel iz Trbovelj in Lamper Katarina iz Čeč, Zrimšek Blaž iz Ljubljane in Mestnik Andreja iz Ljubljane, Jemec Maks iz Klope in Ločniškar Marija iz Medvod, Švcr Drago iz Trbovelj in Maj- cen Erika iz Trbovelj, Juvan Igor iz Ljubljane in Pevec Bernardka iz Ljubljane, Ferme Boris z Izlak in Kučevič Liljana z Izlak, Slevec Kazimir iz Domžal in Lovše Darja iz Novega Polja, Kotar Bojan iz. Moravske Gore in Bizjak Andrejka iz Kamnega Vrha, Rus Damjan iz Njivic in Medvešek Tadeja iz Radeč, Le-ben Marko iz Polja in Urbančič Alojzija z Izlak, Markelj Cveto iz Stranja in Zoreč Nataša iz Grosupljega, Ceglar Slavko iz Gabrja pri Stični in Ceglar Andreja iz Gabrja pri Stični, Stefančič Marko iz Pudoba in Nograšek Danica iz Šentvida pri Stični, Keržan Sašo iz Litije in Hojak Jana iz Litije, Cestnik Janko iz Trbovelj in Marinšek Irena iz Hrastnika, Mlakar Boštjan iz Volčje jame in Vidic Jožica iz Podroj, Vidmar Branko iz Loga pri Brezovici in Merlak Sabina z Vrhnike, Učakar Vidko iz Hrastnika in Jamnik Metka iz Hrastnika, Rus Vito iz Kamnika in Iskra Marjanca iz. Ljubljane, Zidar Mirko iz Trbovelj in Klančišar Marija iz Zagorja ob Savi, Avbelj Leopold iz Kala in Centa Majda iz Gornjih Jelenj, Upelj Tomaž iz Jevnice in Kozole Milena iz Senožeti, Bajuk Alojz iz Trebnjega in Brčan Renata iz Zgornje Drage, Sluga Venčeslav s Kala in Čeleš-nik Bara iz Zavrstnika, Weiss Peter iz Mozirja in Remic Manca iz Mozirja, Kra-jšek Jožef iz Homa in Repovš Stanislava iz Strmca, Kolar Dragutin iz Trbovelj in Vodep Magdalena iz Dola pri Hrastniku, Nedič Miloš iz Brezovih Dan in Božič Sonja iz Trbovelj, Gabrijel Dušan iz Trbovelj in Manfredo Vanja iz Zagorja ob Savi, Kraševec Franc iz Radeč in Zupan Romana iz Radeč, Rubič Marjan iz Ljubljane in Miklavčič Zvonka iz Ljubljane, Mohar Bojan iz Radeč in Brilej Jolanda iz Radeč, Ajnik Boris iz Trzina in Crkvenčič Alenka iz Ljubljane, Tratnik Bogdan iz. Trbovelj in Vrtačnik Alenka iz Trbovelj, Babic Marjan iz Vrhovcev in Vrečar Irena iz Vrhovcev, Kaiser Matej iz Hrastnika in Obštetar Irma iz Hrastnika, Repenšek Janko iz Ljubljane in Krošelj Barbara iz Ljubljane, Savšek Matjaž iz Zagorja ob Savi in Štravs Alenka iz Zagorja ob Savi, Krošelj Tomaž iz Ljubljane in Milenko Nataša iz Ljubljane, Grum Janez iz Leskovca in Berčon Lidija, Rome Rok iz Hrastnika in Rodić Jasmina iz Trbovelj, Tomažič Branko iz Škofljice in Švigelj Fani iz Lavrice, Miklič Jože iz Grosupljega in Smrckar Magda iz Litije, Jarm Boris iz. Litije in Lavrič Nada iz Dobovice, Kolesa Alojzij iz Litije in Žibert Nevenka iz Ljubljane-Polja, Relič Željko iz Zagorja ob Savi in Trampuž Dušica iz Zagorja ob Savi, Pezdirc Bogdan iz Ljubljane in Sušcc Silva iz Slovenj Gradca, Kralj Mirko iz Zg. Jablanice in Houcke Bernarda iz Zg. Jablanice, Mlakar Zdravko iz Kresniških Poljan in Tomšič Sonja iz Dolskega, Einspieler Matjaž iz Ljubljane in Pregelj Anamarija iz Ljubljane, Adam-Ijc Marjan iz Pustega Javorja in Zupančič Helena z Vrha pri Sobračah, Razpo-tnik Dušan iz Birš in Bogataj Vesna iz Kandrš, Lukančič Janez, iz Podšentjurja in Ocepek Jožica iz Leš. Umrli v juniju, juliju in avgustu: Kamnenovič Franjo, 46 let, iz Javorja, Maček Frančiška, 75 let, iz Velike Kostrcvice, Mrzelj Jože, 82 let, z Ustja, Šuštar Katarina 72 let, iz Črnega potoka, Frumen Alojz, 84 let. iz Litije, Kralj Rozalija, 88 let, iz Črnega potoka, Novljan Frančišek, 70 let, iz Ščita, Florjane Matilda, 78 let, iz. Črnega potoka, Hrovat Franc, 85 let, z Ustja, Kokovica Karel, 87 let, iz Zavrstnika, Godec Marija, 73 let, iz Ponovič, Sluga Frančišek, 81 let, iz Gornjih jelenj, Avbelj Vincencij, 80 let, z Dol pri Litiji, Tekavec Jožef, 84 let, iz Preval, Resnik Alojzij, 77 let, iz Tep, Pikelj Jožef, 87 let, iz. Renk, Zewell Stanislav, 65 let, iz Ponovič, Gumilar Milan, 47 let, iz Litije, Joger Frančišek, 84 let, iz Sp. Jablanice, Kisovec Frančišča, 84 let, iz Jevnice, Avbelj Angela, 91 lettiz Bitič, Strojan Alojzija, 87 let, iz Brega pri Litiji, Kolenc pavel, 65 let, iz Litije, Šuštar Valentin, 75 let, iz Kresniških Poljan, Završnik Milan, 59 let, iz Kresnic, Habjan Ana, 83 let, iz Kresniškega Vrha, Novak Ana, 75 let, iz Litije, Zaman Anton, 85 let, iz Jablaniških Laz, Vičič Rozalija, 72 let, iz Sp. Hotiča, Kotar Alojzija, 84 let, iz Gornjih Raven, Kepa Ana, 74 let, iz Gobnika, Komat Viljem, 68 let, iz Tihaboja, Perko Franc, 37 let, iz Vodic. JOŽICA ČOŽ ★ ★ ★ * * * * * ★ ★ ★ ★ * i * * + * ★ * ★ * * * * ★ ★ * ★ * ★ * ★ * * ★ * * * ★ * * * * * * * * ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ * ★ * ★ * ★ * ★ * ★ ★ * ★ * ★ + * * * ★ * * ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ * ★ * ★ + * ★ * * SE POMNITE, TOVARIŠI? Na Štajerskem je divjal boj na življenje in smrt, hkrati pa to ni bil samo boj Štajerske, marveč resničen boj na življenje in smrt vsega slovenskega naroda Sergej Kraigher Lojze Hohkraut Ob obletnici njegove junaške smrti in ob obletnici ustanovitve Zasavskega bataljona, ki nosi njegovo ime, želimo v tem prispevku v najkrajših črtah prikazati lik Lojzeta Hohkrauta, kakor smo ga lahko oblikovali na podlagi zbranih podatkov — dokumentov in pričevanj — v revirskem, litijskem in širšem območju. Edvard Kardelj je v pismu Loli Ribarju 14. julija 1942 sporočil tudi naslednjo vest: »Pao još jedan član1 CK KPS Lojze Hohkraut, tr-bovljanski rudar, ubijen iz zasede.« V tem sicer kratkem Kardeljevem obvestilu občutimo veliko prizadetost zaradi smrti komunista-delavca Hohkrauta. Pretresljivo tragičen pa tudi veličasten je seznam padlih komunistov — organizatorjev NOB iz rdečih delavskih revirjev, ki so v različnih krajih Štajerske ustvarjali pogoje za vstajo in so pri tem izgubili življenje. V litijsko okrožje OF so bili poslani štirje re-virski aktivisti: Lojze Hohkraut, Leopold Eberl, Vili Vresk in Feliks Pečar. Vsi štirje so pozneje padli. Naj o tragičnem dogodku, ko je pred 45 leti izgubil življenje Lojze Hohkraut, obnovimo podatke, ki jih je zbrla in objavil Lojze Požun v knjigi Trbovlje v NOB 1941-—1942: »31. maja so se Sergej Kraigher, Lojze Hohkraut in Jože Gričar odpravili proti tustanjski graščini na Moravškem, kjer naj bi se o vsem potrebnem pogovorili tudi z gorenjskim političnim vodstvom, zelo verjetno s politkomisarjem I. grupe odredov Lojzetom Kebetom...2 Ko so se v temni in deževni noči približevali Cvetežu, kjer je bila tedaj nastanjena močnejša policijska patrulja, je nemški stražar izpod ko- 1 II. knjiga Dnevnika Ive-Lole Ribarja, str. 316—326 ; Franc Zupančič Marjan, takratni sekretar zasavskega rajona OF do Senožeti, kije vodil Kebeta iz kamniškega v litijsko okrožje, se spominja, da bi se morali s Hoh-krautom sestati za gasilskim domom v Hotiču, vendar ga niso dočakali. zolca iznenada ustrelil proti prihajajočim. Hudo ranjeni Lojze Hohkraut, ki mu je strel razbil nogo nad kolenom, se je najprej potaji) ob poti, nato pa se v noči splazil na njivo v hribu nad zaselkom in tam zaradi izgube krvi opešal. Ko gaje policija zjutraj zasledila, je bil še toliko pri moči, da se je sam pokončal s strelom iz pištole. Zapiske in druge svoje reči je že prej zakopal in Nemci niso mogli ugotoviti, kdo je. Po fotografiranju so ga s Cveteža spravili v bližnje Vače in tam pokopali. Kot običajno v takih primerih je trboveljska gestapovska izpostava razposlala zaradi ugotavljanja istovetnosti z okrožnico 26. junija mariborskemu, celjskemu in kamniškemu gestapu ter vsem orožniškim postajam trboveljskega okrožja poleg drugih tudi fotografijo mrtvega Hohkrauta. Po podatkih iz Maribora naj bi bil na tisti sliki »politkomi-sar Bor« (Boris Čižmek, takrat politični komisar 1. štajerskega bataljona). Sergej Kraigher in Jože Gričar, ki sta se ob streljanju rešila vsak po svoje, sta se zjutraj sešla v Rovišah in se napotila v tabor Ristove skupine, da so poslali enega od borcev z domačinom Francijem Gričarjem iskat pogrešanega Hohkrauta. Okrog enajstih dopoldne sta se vrnila z žalostno novico o njegovi smrti...« Po podatkih revirskega muzeja ljudske revolucije so Nemci šele jeseni ugotovili, da je bil padli partizan Lojze Hohkraut. Lojzetu Hohkrautujebilo41 let. To življenje je bilo trdo, značilno za številno rudarsko družino šestih otrok, mladost brez mladosti, pomanjkanje in zdomstvo. Zaradi komunistične angažiranosti so ga preganjali žandarji, zapirale policije, obsojala sodišča, konfinirali pro-tiljudski režimi. Lojze Ribič se živo spominja besed, ki mu jih je rekel Hohkraut ob sprejemu v partijo februarja 1940: »Član partije mora biti pošten in zgled ljudem s svojim vedenjem. Član partije mora tisto, kar govori, tudi napraviti. V komunistu morajo ljudje videti vzor, morajo mu zaupati, mu povedati vse in ga imeti za svojega voditelja, svojega predstavnika na obratu oziroma, kjer dela in živi.« Tako je delal in živel Hohkraut. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno napredku in socialni pre- obrazbi slovenskega naroda. Osemnajst let je gradil Komunistično partijo Slovenije in eno leto je izgoreval za NOB in ljudsko vstajo v revirjih in v Zasavju. Glede njegovega dela med obema vojnama lahko rečemo, da seje povzpel med vodilne graditelje delavske avantgarde, daje bil v jedru tiste sicer maloštevilne, vendar jasno programsko usmerjene proletar-ske organizacije, ki je še posebej v tridesetih letih pod odločujočim Titovim in Kardeljevim vplivom ustvarjala pogoje za vstajo in revolucijo. Na vseh pomembnih mejnikih KPS je zapisano ime Lojzeta Hohkrauta. Bil je na konferenci v Goričanih, na drugih pomembnih posvetih partije, sodeloval je v pripravah ustanovnega kongresa na Cebinah, na konferenci v Vinjah so ga izvolili za člana CK KPS, kandidiral je na listi komunistov na volitvah 1938. Temeljna smer njegove velike aktivnosti je bila ustvarjanje široke frontovske aktivnosti množic. Hohkraut zaradi sovjetsko-nem-škega pakta ni bil prav nič zbegan, trdno je veroval v čebinsko napoved spopada naprednega človeštva s fašizmom, s tem največjim rakom človeštva. V pohodu fašizma je od španskih dogodkov naprej videl glavno nevarnost za obstoj slovenskega naroda. Takoj ob nemškem napadu skupaj s Tončko Čečevo in Francem Salamonom kot delegat okrožnega revirskega komiteja KPS zahteva od trboveljskega poveljnika vojaške enote, da jih vključi v obrambo Jugoslavije. V aprilu po zlomu Jugoslavije s sekretarjem Francem Kraljem organizirata sestanek vodilnih revir-skih komunistov, kjer se dogovore o zavarovanju komunistov pred re-presalijami okupatorja in drugih perečih nalogah. Med 6. in 8. majem v Ravenski vasi skupaj s Serge-jem Kraigherjem že snujeta ustanovitev protiimperialistične fronte. Nato v mestnem komiteju napravijo načrt za vključevanje v fronto levo usmerjenih social-đemokratov, krščanskih socialistov in drugih somišljenikov iz vrst predvojne Delavske enotnosti. Junija ustanovijo tudi vojaški komite za revirje. V njem je Hohkraut neposredno odgovoren za vojaške zadeve. Pričevalci govore o več sestankih komiteja v zvezi z nabavo orožja in streliva. 10. junija je Hohkraut pripravil članoma slovenskega vodstva Beblerju in Šlandru razgovore v Trbovljah z domačimi partijskimi delavci. (Dalje prihodnjič) * * ★ ★ ★ ★ ★ + ★ ★ * * * ★ * ★ ★ * * ★ ★ * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ * * ★ * ★ * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * * ★ * * ★ ★ * ★ * * ★ ★ ★ + * ★ ★ ★ ★ F A • C T 1 8 ■ ■■■■■■ Filmska razglednica »Izganjanje duhov« Počitnice so minile in za mlade so se brezskrbni dnevi prevesili v dneve učenja. Šola bo naslednjih deset mesecev prav gotovo na prvem mestu. Za prijetne trenutke odmora pa kino Litija ponuja svoj pestri program. V oktobru se bo zvrstilo osem filmov, primernih za staro in mlado. Tako si lahko 3. in 4. oktobra ogledate film RADOST ŽIVLJENJA. Sledil mu bo nekoliko ..pikantni« ameriški film ŠAMPANJEC ZA ZAJTRK. Verjetno ste že ugotovili, da bosta v filmu kraljevala šampanjec in postelja. SATANOVA OST je naslov ameriškega filma, ki bo na programu 10. oz. 11. oktobra. Po naslovu sodeč vas ho poldrugo uro ustrahoval satan. TARZAN — podoba nepremagljivega človeka v kruti, včasih prav ganljivi divjini, že leta kraljuje na filmskih platnih. V našem kinematografu si lahko 14. in 15. oktobra ogledate kdove katero verzijo, ki nosi naslov GREYSTOK — LEGENDA O TARZANU. Verjetno ste se že vprašali, zakaj tokratna filmska razglednica nosi naslov Izganjanje duhov. Poleg satana iz drugega vikenda v oktobru vas namreč čaka še precej majhnih »hudičkov« v filmu IZGANJALCI DUHOV. Vendar vas naj ne skrbi, saj se v filmu trije prikupni junaki kar uspešno spopadajo z njimi, konec pa je zelo zanimiv. Torej, 17. in 18. oktobra vesele hudičeve domislice na litijskem filmskem platnu. RUMENOLASKA IN KID je naslov klasičnega ameriškega vestema. To pomeni, da ne bo manjkalo ne streljanja ne divjih zasledovanj s konji. Vse skupaj pa bo začinjeno s čisto malo nepogrešljive ljubezni. Tiste, ki si želite pristne ameriške zabave, pa vabim na ogled komedije VOJNA AKADEMIJA. Smeha bo za zvrhan koš. Za prijeten skok iz že hladnega oktobra v mrzel november pa bo poskrbela »primadona posteljne telovadbe« Fanny Hill v istoimenskem filmu. Lep oktober vsem skupaj in nasvidenje! G. M. Zlatoporočenca Dne 1.8.1987 sta na Bogenšperku imela zlato poroko Marija in Leopold Mrzel iz Šmartna pri Litiji št. 90. Zakonsko zvezo sta pred petdesetimi leti sklenila v Ljubljani. Iskreno čestitamo! SGD BETON ZAGORJE OB SAVI TOZD GRADMETAL LITIJA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 3 2. 3 3. 2 4. 2 5. 2 6. 2 KV MONTERJEV OGREVALNIH NAPRAV 7. 2 KV MONTERJEV VODOVODNIH NAPRAV 8. 4 KV KLJUČAVNIČARJEV Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati pridobljeno izobrazbo ustrezne smeri IV. stopnje zahtevnosti oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SGD Beton, TOZD Gradmctal Litija, Ljubljanska cesta 9, v roku 8 dni od objave razpisa. Kandidate za pridobitev izobrazbe IV. stopnje zahtevnosti preoblikova-lec in spajalec kovin, oblikovalec kovin ter gradbinec II obveščamo o možnosti pridobitve kadrovskih štipendij. Vse nadaljnje informacije dobijo na gornjem naslovu. lesna industrija litija Na podlagi sklepa DS DO objavljamo naslednja prosta dela in naloge: 1. 2. 3. 4. več lesarjev širokega profila (KV mizar) gaterista delavcev pri montaži svetlobnih kupol delavcev v proizvodnji Pogoji: pod 1.: končana ustrezna stopnja lesarske šole pod 2.: lesar, zaželena praksa na opravilih razreza lesa pod 3.: priučeni delavci kovinske ali lesne stroke z delovno prakso na podobnih opravilih pod 4.: končana osnovna šola Stanovanj ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Lesna industrija Litija, Breg pri Litiji, Zagorica 1,61270 Litija v 15 dneh po objavi. Mali oglasi Prodam novo klavirsko 120-basno harmoniko znamke HOHNER in dobro ohranjen avto zastava 750. Cena po dogovoru. Polanec Peter, Sp. Hotič 29, Litija. Prodam zazidalno parcelo v Gradišču z električnim in vodovodnim priključkom. Na parceli stoji gospodarsko poslopje, ohranjena hišna številka. Naslov v uredništvu. Izdelujem plašče za vzidane štedilnike (nadomestilo iz uvoza) — tel.: (061) 724-070 po 16. uri. Božič Marjan, Ljubljanska 89, 61230 Domžale. d0m„t1sje"šmartn0 pri utij1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. medicinske sestre — 2 delavki 2. strežnice — 3 delavke Pogoj: pod 1. — končana srednja šola za med. sestre (V. stopnja) pod 2. — končana osnovna šola (II. stopnja) Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: DOM »TIŠJE«, ŠMARTNO PRI LITIJI, komisija za delovna razmerja. Iščemo upokojenca, ki bi bil pripravljen kuriti centralno ogrevanje v Litiji na Valvazorjevem trgu 7,9. Javite se lahko pisno na naslov: Skupnost stanovalcev Litija, Valvazorjev trg 7,9 ali osebno pri tov. MARJANU DERMOTI. Komisija za delovna razmerja pri ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7, objavlja prosta dela in naloge — ČIŠČENJE SANITARIJ NA POSTAJI LJUBLJANA Približni osebni dohodek znaša 190.000 din. Pogoja: — končana ali nedokončana osemletka — enomesečno poskusno delo Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba ŽG-ŽTO-TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po izbiri. ■ ■ KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE KOMUNALA LITIJA ■ ■ ■ LITIJA PONOVlSKA 15 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. ČISTILKE UPRAVNIH PROSTOROV — za 6-urni delovni čas Pogoj: trimesečno poskusno delo Pisne prijave sprejema kadrovska služba KOP Komunala Litija, Pono-viška 15. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBVESTILO Sporočam, da sem odprla expres kemično čistilnico. Zagotavljam vam kvalitetno in hitro čiščenje. Čistilnica je odprta od 17. 8.1987 dalje vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Se priporočam. Kemična čistilnica Marjana Smolnikar, Ulica Dušana Kvedra 39, (Graška Dobrava), Litija. Kot blisk življenje naše zagori in traja le, dokler ga vzro oči Neba in zemlje večen je obraz, ki ne spreminja ga bežeči čas. (Li-Tai Po) Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, tašče, babice MARIJE SUŠNIK roj. Obreza kmetice iz Sp. Hotiča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, njenim prijateljem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo najbližjim sosedom, VVO Litija, IAK Kresnice, Zdravstvenemu domu Litija, pevcem z Vač, govornikoma, ki sta v poslovilnih govorih izrekla spoštovanje njenemu delu in osebnosti, godbeniku tov. Setničar-ju, dr. Pavlu Lebingerju, ki ji je lajšal zadnje trenutke življenja ter duhovniku za opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: otroci Darinka, Ivo in Franci z družinami ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, dedka in tasta ANTONA ZAMANA iz Jablaniških Laz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Usnjarne Šmartno ter Gradmctala Litija za podarjeno cvetje, izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo najbližjim sosedom za poseben trud in pomoč, tov. Zavrlu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni smrti našega FRANCIJA KAMNENOVIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom in prijateljem, KOP Litija, Domu »Tišje«, OO RK Litija, PGD Javorje in ostalim gasilcem, Oddelku za LO Litija, Mercatorju, duhovniku za opravljen obred in vsem ostalim, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Jožetu Zupančiču za poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče in sestre ANGELE AVBELJ iz Bitič št. 1 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo zdravstvenemu osebju iz Litije, pevcem, govorniku, g. župniku ter sosedom Štrusovim in Brcgar- jevim. Vsem še enkrat iskrena hvala. . . . Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti našega očeta JOŽETA MERZELA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav posebno sc zahvaljujemo govornikoma tov. Janku Hauptmanu in Albinu Jesensku, vsem lovcem, lovskim rogistom, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Sinova Jani in Jože z družino ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat PAVEL KOLENC Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Sikoškovi, patronažni sestri Bcrnardki Miv.šck, vsem zdravstvenim delavcem, ki so mu lajšali trpljenje, pevskemu zboru Lipa ter g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da se je prehitro končalo življenje naše drage mamice, stare mame in sestre MARIJE ČERNE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sostanovalcem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili v njen poslednji dom, ji darovali cvetje in nam izrazili iskrena sožalja. Zahvaljujemo se Predilnici Litija, Društvu upokojencev in Občinskemu odboru ZZB NOV Litija. Hvala tov. Albinu Jesensku za lep opis njenega življenja med NOB in dela v Predilnici. Iskrena hvala sodelavcem PTT, enote Litija za tolažilne besede in darovano cvetje. Hvala Ivici Fojkar, Mariji Mchle in Zori Masnik, ker so nam v težkih trenutkih stale ob strani. Posebno zahvalo izrekamo cerkvenemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, g. dekanu Tonetu Masniku in g. župniku Lojzetu Kavčiču za obred in tolažilne besede ob maminem zadnjem slovesu. V globoki žalosti smo ostali brez tebe: hči Stanislava z. družino, bratje Tone, France, Janez in sestre Anica in Francka z družinama ter Pcpca Nije večje bolečine, kot v dnevih bede nositi v srcu srečnih dni spomine (D. Alighieri) V SPOMIN V torek, 8. septembra, je minilo dolgo in žalostno leto, odkar sta lepega jesenskega dne za vedno odšli od nas naši MARI in DUNJA MERZEL Zapustili sta nas mnogo prezgodaj, zato je žalost toliko hujša. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prinašate cvetje in prižigale svečke. Brata oz. strica Jani in Jože z družino Smrt nam jemlje naie drage, mi pa moramo živeti in delati naprej... ZAHVALA Z bolečino v srcu, žalostni in osamljeni ob izgubi našega ljubega moža in atija FRANCIJA PERKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z, nami, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, nam moralno in materialno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Sc posebej sc zahvaljujemo kolektivu HP KZ Gabrovka-Dole, kolektivu in učencem OŠ Gabrovka, tov. Stanetu Mikliču za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala osebju ORL klinike Ljubljana in osebju ZD Litija za vso pomoč in postrežbo, ki jo je bil deležen v času hude bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: žena Helena, sinček Klemen, hčerkica Karmen in drugo sorodstvo ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila draga mama ANČKA KEPATOVA Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc delovnim organizacijam KZ Prcsad Gabrovka-Dole, PTT, enoti Litija in lozdu Telekomunikacije Ljubljana, Lesni industriji Litija in Kovini Šmartno za darovano cvetje ter ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo moškemu pevskemu zboru iz Gabrovke za zapete žalostinke, tov. Heleni Perko za ganljive besede ob grobu, trobentaču Vojku Rožancu iz Litije za odigrano žalostinko ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: Dani, Draga, Ivan, Roman, Slavka, Jože, Dominik, Tone, Branko, Andrej in ostalo sorodstvo ) ŠPORT IN REKREACIJA A Prvi kolesarski maraton »Valvasor« — 220 kolesarjev — za vse okuse Tudi druga kolesarska prireditev v naši občini v letošnjem letu je nadvse uspela. 220 kolesarjev je brez težav prevozilo 70 km dolgo progo. Nov rekord klanca na Bogenšperk. Prizadevni člani kolesarske sekcije Partizan Litija so skupaj z OO ZSMS Šmartno in Turističnim društvom Izlake predzadnjo nedeljo v avgustu Pomoč OZD Poleg generalnega pokrovitelja maratona Valvasor Lesne industrije Litija so prireditev omogočili še: Mesarija in prekajevalnica Šmartno, Petrol Ljubljana TOZD Trgovina, DZS Knjigarna Litija in Centromerkur, blagovnica Litija. Vsi so prispevali nagrade oz. praktična darila, Mesarija in preekajevalnica Šmartno pa zelo okusne klobase, ki so kolesarjem na cilju zares teknile. Naj... Najstarejši udeleženec je bil 71-letni Milan Žirovnik (Rog Franek Ljubljana), kije na bogenšperškem klancu pustil za sabo več kot polovico udeležencev, najmlajša udeleženka pa 3-letna Maša Šalamun (Vrhnika), ki seje peljala na posebnem sedežu na očkovem kolesu. Najštevilnejša ekipa je bila kolesarska sekcija Partizan Trbovlje (9), najštevilnejša družina pa Šalamun iz Vrhnike (5). Najoddaljenjši so bili kolesarji iz Beltinec, Zagreba, Kneze, Kočevja, Brežic, Slovenj Gradca, Metlike, Črnomlja in Slovenske Bistrice. Vsi naj... so prejeli praktična darila sodelujočih OZD. Tudi vse ženske so prejele spominska darila. organizirali prvi kolesarski maraton »Valvasor«, ki je povezal dva kraja, znana po Valvasorju — Bogenšperk in Medijske Toplice. Na startu v Šmartnem seje zbralo kar 220 kolesarjev iz vseh krajev Slovenije, veliko je bilo tudi domačinov, kijih kolesar- Mnenja udeležencev in organizatorjev Martin Strel (Trebnje): »Zelo uspela prireditev. Maraton mi ni delal težav, saj sem vsestranski rekreativec. Tudi za tekmovanje na triatlonih, ki so maja poglavitna disciplina, mi prav pride udeležba na takšnelem kolesarskem maratonu.« Milan Žirovnik (Rog Franek Ljubljana): »Vesel sem, da se še najdejo požrtvovalni organizatorji, ki pripravijo takšne prireditve. Imam že preko 400 medalj in pokalov z raznih kolesarskih prireditev, pa me še vedno vleče na kolesarske maratone.« Janez Kres (Lesna Litija): »Vidim, da je prireditev v celoti uspela in sem zadovoljen, da smo z njo popestrili poletni utrip življenja v naši občini. Tudi za grad Bogenšperk so takšne prireditve dobrodošle.« Lojze Čarman (predsednik kolesarske sekcije Partizan Litija): »Zadovoljen sem, da seje vse dobro izteklo. Zahvaljujem se vsem (več kot 60 jih jc bilo), ki so pomagali izvesti naš prvi kolesarski maraton, še posebno pa Lesni Litija kot generalnemu pokrovitelju ter Mesariji in prekajevalnici Šmartno, DZS Knjigarni Litija, blagovnici Centromerkur Litija in Petrolu Ljubljana, TOZD trgovina, za darila. Zahvaljujem se tudi PM Litija, PM Zagorje in PM Trbovlje za pomoč ter ZD Litija za zdravstveno službo.« Marjan Gorše (podpredsednik Partizana Litija): »Vrsti uspelih prireditev smo dodali še eno. Vesel sem, da se toliko ljudi udeleži teh prireditev, kar potrjuje dobro ponudbo naših progra- GLAS1LO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca S/.DI. Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Rudi liregar, Dušan Gnezda, Franc Končar, Gorazd Mavretič, Slavko Rokavvc. Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. .lovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.:881-102. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. jenje vse bolj prevzema. Pisana kolesarska karavana se je pričela viti od Šmartna do Litije in od tu po Zasavski cesti do Trbovelj, kjer je kolesarje čakala prva resnejša preizkušnja — klanec na Slačnik. Nato pa so kolesarji skozi Zagorje zavili do Medijskih Toplic, kjer je TD Izlake organiziralo okrepčevalnico in kontrolo. Nazaj do Zagorja je bil maraton še vedno zaprt, od zagorskega mostu do cilja ha Bogenšperku pa so spremljevalna vozila na čelu močno potegnila, tako da so prišli na račun tudi tisti, ki jim ugaja hitra vožnja in kar zahteven vzpon na Bogenšperk. Že na prvi strmini pri ribniku je močno potegnil Smiljan Pavišič (Krka Novo mesto), kije bil tudi na vrhu prepričljivo prvi, za kar je požel aplavz gledalcev, ki so se zbrali na cilju. Pavi.šičev čas na klancu od vznožja do vrha je bil 6,58 min., kar jc rekord te strmine. Najboljši domačin je bil Drago Motoh, kije na Bogenšperk pripeljal peti. Najhitrejša pri ženskah pa je bila njegova soproga Jelka Motoh. Organizatorji maratona so poskrbeli za vse. Celotna proga je bila dobro zavarovana (zavarovanje križišč so izvedli člani GD Litija, OO ZSMS Šmartno, Partizan Trbovlje, TD Izlake in leteče skupine motoristov), režim vožnje in leteča zavarovanja pa so pomagali urejati tudi motoristi na težkih motorjih. Zdravstvena služba na čelu z dr. Pavlom Pajntarjem je imela k sreči le dva posega, okrepčevalnici v Medijskih Toplicah in na cilju pred gradom Bogenšperkom pa sta bili dobro opremljeni. Tudi spominske priponke so bile na voljo, pa serviser Darko Kranjc, na koncu pa še »metla«, ki je bila namenjena tistim z okvarami in poškodbami. Prvi kolesarski maraton je minil v splošnem zadovoljstvu vseh sodelujočih udeležencev in organizatorjev, saj so vsi (aktivno!) preživeli lepo in sončno avgustovsko nedeljo. Drugo leto se spet vidimo, so ob slovesu zatrjevali prav vsi kolesarji. g g Vsak je prejel medaljo Na cilju je vsak kolesar prejel lično spominsko medaljo, ki jo jc podaril pokrovitelj maratona Lesna industrija Litija, osnutek zanjo pa je izdelal Vojko Medved. ROKOMET noč ob ekipo igralo tudi dve teKmi zapored v go-steh, za naneček pa zadnje kolo ponovno »zunaj«, in sicer (verjetno) v dvorani v Trebnjem, morda pa tudi v Hrastniku. Slabim novicam se pridružuje še ena: septembra bodo šli kar trije igralci v JLA (Hofer, Baje, Meke), tako da bodo jeseni v moštvu igrali: Dare Šuštar, Tone Ulčar, Igor Doblekar, Andrej Kotar, Andrej Žlahtič, Robert Špelič, Igor Grom, Borut Mandelj, Drago Berdajs, Mito Kos, Igor Gorišek, Toni Kogovšek, Črtomir Pavliha in Uroš Dobravec. Bolj slabim kot dobrim rokometnim vestem pa se vendarle pridružuje še ena dobra. Lojze Erjavec, predsednik IO RK IUV Usnjarje bil na pretekli seji Rokometne zveze Slovenije izvoljen za podpredsednika te organizacije, kar je vsekakor lepo priznanje temu dolgoletnemu in uspešnemu rokometnemu delavcu. Špende v Titov Vrbas, Kolar v Avstrijo Dva najboljša igralca IUV Usnjarja Karlo Špende in Zlato Kolar sta z novo rokometno sezono zamenjala klubske barve. Špende je prestopil v Titov Vrbas k tamkajšnjemu drugoligašu, Kolar pa bo svojo uspešno rokometno kariero nadaljeval pri avstrijskem prvoligašu Bruggu. Tako je klub naenkrat izgubil kar tri vrhunske igralce, saj je Borut Maček pred tem prestopil k prvoligašu Dinosu Slovanu iz Ljubljane. Osmi turnir Usnjarja STT Rudarju Na osmem tradicionalnem turnirju Usnjarja je tokrat zmagal STT Rudar iz Trbovelj, kije v finalni tekmi premagal Dol s 23:19 (14:7). Tretjije bil domačin in prireditelj turnirja IUV Usnjar, kije premagal Termopol iz Škofje Loke s 27:21 (15:9). V predtekmovanjuje STT Rudar premagal Termopol z 21:18 (7:11), Dol pa IUV Usnjarja z 29 : 22 (17 : 11). Š. S. Letošnje tekmovanje v I. republiški rokometni ligi bo za moštvo IUV usnjar težka preizkušnja. Kar naenkrat se je ekipa tako spremenila, da bo klub v članski ligi pravzaprav nastopal z mladinci, saj je povprečna starost igralcev, ki bodo igrali v moštvu, manj kot 19 let. Tudi trener Jani Peterlin bo imel zelo nehvaležno nalogo. Po vrsti imenitnih uspehov, ki jih je v preteklih sezonah dosegel s člansko ekipo, se bo tokrat z mladim moštvom le stežka obdržal v I. republiški ligi. Za nameček pa imajo igralci še zelo neugoden razpored tekem. V prvem kolu gostujejo v Bakovcih, kjer se bodo pomerili s tamkajšnjim novincem v ligi. Znano pa je, da se novinci v ligi prav v začetku s silnim elanom zaž-enejo v prvenstvene boje. Proti koncu prvega dela prvenstva bo moštvo