Iftfejft wdatJ (■ d»yi Má LETO—YEAE XX. Z A KOHI 0 PIE MERSKIH RAZLIKAH NEUSTAVNI Ta odlok najvišjega federalnega sodišča ja mrzel curek vode za vse zamorcožere. Washington, D. C.—Občinska določbe in državni zakoni, ki določajo, da morajo zamorci in be-lopoltniki prebivati v določenih krajih, so protiustavni. Ta odlok je izdalo najvišje zvezno sodišče dne 14. marca tega leta. Tožbo je vložil Benjamin Harmon, zamorec v New Orleansu, ki je hotel svojo hiAo spremeniti v hišo z dvema nadstropji, tako da bi v hiéi stanovali dve zamorski družini. f'Y • Sodišče je bilo mnenje, da je bilo to vprašanje rešeno že leta 1917, ko je bila taka tožba vložena v Louisvillu, Ky., zato je bilo sedaj nepotrebno podati pismen odlok. Odvetnika za mesto New Orleans in za državo Louisiana sta argumentirala, da so se zamorci pričeli od leta 1917 seliti proti severju In da je zaradi tega treba Se enkrat uvaže-vati odlok iz leta 1917. Zvezno najvišje sodišče razglaša, da ne morejo občine in ne države izdajati odredb ali postav, ki določajo, da morajo zamorci prebivati, v pose/bnih okrajih, ako jim zemljiščni posestniki prodalo hiše ali zemljišče, da na njih zgrade hiše. Veljavne so pa kupne pogodbe, ki pravijo, da se je belopoltni lastnik Zavezal, da ne bo prodal svojega zemljišča ali pa hiše zamorcem. cms sadovnjake v Míroíoh Drevje že brati In ponekod cvete po centralnem la Južne« IlHnoiau. Chicago. — Cikažani so veseli gorkega vremena, ki že traja par tednov, toda aadjarjl in farmarji zunaj na deželi a strahom opazujejo sadovnjake. Nenavadno spomladansko vreme, ki je prišlo letos še pred oficijel-no spomladjo — prvi spomladanski dan v koledarju je'prihodnji pondeljek — a temperaturo od 60 do 70 stopinj, kar je rekord za te kraje, je povzročilo, da je začelo sadno drevje brste-ti in ponekod se Že kaže cvet. Bratenje se je pojavilo te dni po vsem južnem in centralnem Illionoisu; tudi v Chicagu in okolici brste grmov) in drevesa. Ako se bo toplo vreme nadaljevalo prihodnjih deset dni, bo vse zeleno in v cvetju. To pa pomeni veliko nevar-no*t za letošnji pridelek sadja v naši državi. Sadjarji vedo, da varna apomlad še ni tukaj. !'rav gotovo se zgodi, da bomo «< imeli snežene viharje pred koncem marca in tudi v aprilu nisu nič redkega. Prezgodnje *TMtje in cvetje zmrzne in Illi-nojčani se obrišejo za domače sadje. ' •' VELIKE ZALOGE SVILE V SANGAJU. Wsj, Kitajska. — V tem m«"tu ne nahajajo vellkanake zaloge prvovrstno svile, ki Je vredna več milijonov dolarjev. T<"-»kS uradnik kaznovan, ker as Je norčeval la nov« oaode. ' arigrad, 18. marca. — Eddin ••'"lik, urednik turškega lista Ak*«n," jc bil včeraj obaojen "a neaec dni zapora, ker Je objeli v svojem listu karikaturo, * katero sa Je norčeval iz moder-'"h TurkinJ. Slika pefcazuje furkinjo, ki se dviga v balonu v «rak in meče na tla srametlji-• ednost in žensko čast karikaturo ja bil napis "Na-"na vstaja". v E T J^ glasilo slovenske narqdneup^porne jednote ZtitrjfZ 'ZrZS^SŠJTS:. . Chlcagimy*toi»*a, HOmarca (Mirch 19), 1927. AccgpUBc« for ».IHn, .t ap«cial raU «f po.Ug. p^UUi let 1» ~tloa IIS«. Act of CM. ». UIT, ..tkorl..d o. J.M U, mi Ursdatlkl ta •667 1. Lawadals Avft Offlos of Publication i 1667 South Lroddto Ave. Upanje Filipincev odvisno burowa p o od uspeha Ksatoncev Ki ta jako nacijonaliatično gibanje je ojunačilo nacijonaliatično gibanje na Filipinskem otočju. — Tega prepričanja je filipinski rezidenčni komisar v kongresu. Waahington, D. C. (F. P.) — Pedro Gvevara, filipinski rezidenčni komisar v kongresu, meni, da sta svoboda Filipincev in spremenitev imperialistične Japonske v demokratično silo odvisni od uspeha kantonskega revolucionarnega gibanja. Gvevara je dejal zastopniku Federaliziranega tiska, da je ki-tajako nacijonaliatično gibanje pojačalo filipinsko nacionalistično mišljenje zaradi politike, ki jo uganjajo zapadne sile v Kitaju. • Nagon samoohrane prepričuje filipinsko ljudstvo veliko bolj, kot kdaj prej, da je treba na otočju razviti nacijona-lizem. Oni nimajo upanja, da bi zapadne sile z njimi ravnale na podlagi enakosti in pravice. Gvevara je nadaljeval, da kar Filipinci rečejo o zapadnih silah, velja tudi za Združene države glede stikov s Filipinci. Filipinsko ljudstvo je prepričano, da tvorijo predlogi, ki so bili kçngresu predloženi glede Filipinskega otočja prve korake, da bodo Združene dravže sprejele politiko napram Filipincem, kakor jo vodijo zapadne sile napram Kitaju, Indiji, Javi, Singa-poru in Indo-Kini. Naglasil je, da Filipinci občutijo triumfiranje kitajskega nacionalističnega gibanja v državljanski vojni, kar pomeni, zrušenje imperialistične japonske politike. Japonska ne bo Več faktor v imperializmu in za to postane faktor v demokraciji na Daljnem vztoku. Demokratična Japonska ne bo več tvorila nevarnosti za neodvisnost Filipincev. Če bo kitajsko narodno gibanje poraženo, tedaj bo tri-umfiral imperijalizem na Japonskem. Dežela bo ojunačena, da se oprime imperialistične politike, da konkurira z zapadnimi silami. Na Daljnem vztoku ne bo prizadeta le Kitajska vsled zmage nacionalističnega gibanja, ampak ta zmaga bo učinkovala tudi na Japonsko in Filipinsko otočje. Zkoni, ki jih smatrajo Filipinci za njim sovražne, so one predloge, ki so bile predložene, da ae"» razširi moč generala Wooda, ki je governer na Filipinskem otočju. Nobena teh predlog ni bila sprejeta, ampak s temi predlogami se strinjata predsednik Cooiidge in kongres-nik Longvvorth, ki predseduje kongresni zbornici. Vet» $ fmnogovMg« polla mjk izplača zadržanih X državi Paanajrlvania je uveds- $50,000.—Brezposelnost tlači * na čudna volilna pravica. — rudarje.—V Wyomingu bodo delali v prihodnjem mesecu. Scranton,% Pa.—Rudarjem, ki so zaposljeni pri Susquehanna Collieries kompaniji v Nantico-ku bodo izplačali zadržanih $60,-000 mezde. Tako se glasi razsodba odbora za izravnavo. Boj je trajal trt leta. Vsak rudar bo prejel približno tisoč dolarjev. Ta denar gre rudarjem, ker so delali na dvojem robu. Mezda za delo na dvojnem robu je pa višja, kot na enem rojiu. Kompanija je upala, da se izmuzne z nižjim plačilom. Pri Hudson Coal kompaniji je pričelo zopet delati 23,000 rudarjev, ki so bili več tednov doma, ker je bilo preveč antracita na trgu. Rudarji so pozimi zelo trpeli, ker so morali večkrat počivati in ostati doma. Cheyenne. Wyo.—Sest tisoč rudarjev 22. okraja rudarske organizacije ostane na delu po I. aprilu, ker je rudarska organizacija sklenila pogodbo s podjetniki tega distrikta, ne glede na to, ako rudarska organizaci- Zvezni nslažboRoi morit obdrie volilno oravioo w^^bw mw wwwwB^W ^B® ^ w Ce ne plačuje« davka, pá mai volilne pravice. nt- Wuahlngton, D. C. — Kon-grešnik Clyde Kelley iz Pitta-burgha se je vrnil s konference, ki jo je obdržaval s federalnimi in poštnimi uslužbenci. Konferenca se je obdržavala v Pittsburgh u in unije obojih uslužbencev so se strinjale z načrtom, ki ga jim je predloži), da se o-hrani federalnim poštnim u-sluibencem volilna pravica. Državni zakon Pennsylvania določa, da nima pravice voliti oni, ki se ne more izkazati s potrdilom, da Je v dveh letih, preden se je registriral, plačal državni ali okrajni davek. x Federalno najvišje sodišče je pa nedavno odločilo, da drŽave ne morejo obdavčiti plač.federalnih uslužbencev. V Pennsylvaniji živi okoli šestdeset tisoč federalnih u-službencev, ki se prehranjujejo s svojo plafco. Na tej konferenci je prišlo do sporazuma s komisarji okraja Allegheny, da se bo smatralo tri in pol odstotka od plače, ki jih znamo 8000 zamoroiv V Waahiitfton« jim je prhava! o boju aa enakopravnost. Na zamorce je.napravilo njegovo predavanje globok učinek. , Washington, D. C. — (F. P.) Clarence Darvow je govoril na javnem shodu pred več ko osem tisoč zamorcev, Predavanje se je vršilo dne 14. marca. Pripo-ri^al je zamorcem, da naj bodo složni in solidarni v boju za pravice svobodnega ljudatva. Poslušalci so mu burno pritrjevali in ovacije koncem , njegovega govora so bile silne. Ta shod pomeni, da prKn? agitacija za financiranje obrambnega de-partmenta Društva za napredek zamorskega ljudstva. Darrow jim je povedal, da morajo zamorci postati laatnikl in se, izobraziti, da bodo lahko nadaljevali z bojem za osvoboditev. Bela sodišča in bele dr-hali enako linčajo zamorce, je rekel Darrow. se ne zgcgli iz plemenskega sovraštva, ampak ker belopoltnikl tele, da opravljajo zamorci trdo delo in ostanejo v tlačanskih «pozicijah. "Izobrazba Je noreča pa vsakega," je dejal D4rrow, "ampak je potrebna nesreča v plemenskem razvoju. Ako ne veste, kaj se godf, kot tega ne ve fun-damentallst, tedaj 6tc rešeni. Ako pa veste, kaj se godi, tedaj se čutite nesrečnim. Izobrazba Vaa seznani za naiikl, ki uče, da klima določa polt ip pleme. Zamorski ljudje ae v speli v vroči klimi, belopoltni pa v mrzli. Mo-ronl, ki odločajo o aferah na tej polovici tega sveta niso še nikdar slišali o tej teoriji. Preveč so zaposljeni k pohodi v ruhah in sprejemanjem bedastih postavi Darrovva govor se je slišal kot velika obtožba zamorskih politi-Čarjev, a Obenem je bil apel na zamorce, da ostanejo složni. S kitajska freite RevoluelJonarne čete polagoma obkrožujejo In softujejo obroč okoli važnih postojank. I' ÄlÄijÄ = p;.: keršne so bile priznsne v iack-|nek, ki je podvržen davku. V sonvilleki pogodbi. Taki koraki so bili podvzeti tudi v Montan!, t. J. v 27. di-striktu rudarske organizacije. Tako naznanja distriktni predsednik Joe Bosone. gvedaka filmska tvezda končala stavko. Culver City, Cel. — Pred šestimi meseci je šla na stavko švedsks filmska igralki Greta Garbo, ker Ji družba nI hotela povišati tedenske plafe. Sedaj m Je odločila, da gre nazaj k Uti družbi v filme. Izjavila pa ni, če je zmagala v atavki ona ali Metro-Goldwyn-Mayer film-aka družba, za katero dela. fiangaj, 18. marca. — Kan-tonake ljudske čete so včeraj o-svojile strategično postojanko Ihing, ki se nahsja zapadno od Jezera Tajho. Severnjaške četa so se hitro umaknile po železnici v Vusih, ki leži 60 milj severno od Sangaja. Prihod poraženih severnjakov je povzročil pa-niko v Vuslhu, nakar je poveljnik poraženih čet odredil splošni _______ _ umik iz Vusiha in Cangčova v plačujejo federalni uslužbenci v|Cinklang, vzhodno od Nankinga. Inozemci so že docela izpraznili Nanklng. Položaj v tem splošnem postoji upanje, da bo-1 mestu ni znan v tem momentu, do tudi .drugi okraji sprejeli ta kajti SangaJ Je odrezsn od «eve-sporazum, da bodo federalni u- ra In brzojavna zveza Je pre-l službene! imeli pravico voliti. trgana; vesti, ki Jih prinašajo ——— 'kitajski kurirji, se glase, ds sel BANDITI ODNESLI BOGAT,bojevanja vrši tik Nankinga, | General Cangčungčang, vodja severnjaške armade, Je naglo Chicago. — Policija in detek- odšel v Peking poročat svojemu tivl so na delu, da Zaaiedljo. gospodarju Cangtsollnu, da J« kam Je izginila iz Congresa ho- jutno ^ Bm#,n«, reke vse izgub-t*la zlatnina v vrednosti |jeno, ako ne bo nadaljne po-$50.000. Pravijo ,da Je v rokah, mo£|. Sovjetska Rusija fundirá dolg Franciji Ponudila je odplačevanj« carietičnega dolga v letnih obrokih po $11,000,000 skosi 62 let. Konflikt i Anglijo in zdaj s Italijo ter perslutno odlašanje ameriškega priznanja sili nov jete, da si zagotovijo prijateljstvo Francije. Ciferin pride te dni v Pariz, kjer ae zaključijo pogajanja. Pariz, 18. marca.— Ruski sovjetski komisar zunanjih zadev Cičerin pride v Pariz še te dni na konferenco, ki ima rešiti vprašanje francoskih posojil Is čaaov carizma. Cičerin, ki se zdaj nahaja v Frankfurtu na Nemškem, bo konferiral s zunanjim ministrom Briandom in premijerjem Poincarejem toliko čaaa, da se enkrat za vselej reši vprašanje ruskega dolga. In znamenja so tu, da bo to vprašanje zdaj res rešeno. Kakor poročajo ic zanesljivih virov, je sovjetska vlada ponudila Franciji sledeči načrt odplačevanja: Sovjeti bodo plačeval^ letno po 66 milijonov zlatih frankov ($11,000,000) skozi 62 let. S tem bodo plačani vsi dolgovi, ki znašajo približno eno milijardo dolarjev. Francoska vlada Je pri zadnjih pogajanjih zahtevala 16,-400,000 v letnih obrokih. Prvih deset let so nijti obroki, nakar naraščajo. To kaže, da obe vladi nista daleč narazen. Kristijan RakovskiJ, sovjetski poslanik v Parizu, je včeraj po-setil Brianda in aranžiral* sta vse potrebno sa konferenco s Cl- ii n i I» i i čerlnom. Ker upajo, da bodo pogajanja kmalu zaključena, poj-de CiČerln potem v francosko Rivijero na nov odmor. Isti vir poroča, da sedanje sovražno stališče Velike Britanije in trdovratno odlašanje Združenih držav glede prjznanja sovjetske vlade sili sovjetske kroge, da poravnajo vse račune s Francijo In al zagotovijo njeno prijateljstvo. Iztlvalni nastop I-talije, ki Je pred nekaj dnevi formalno priznala rumunsko a-neksijo Besarablje, je še bolj podkuril akcijo fundiranja carl-stlčnih dolgov v Moskvi, Seveda so razne komplikacija. Sovjeti zahtevajo od Francije velik komercialni kredit s namenom, da si nabavijo strojev in drugih tvorniških izdelkov, ki jih zelo potrebujejo. Na drugI strani pa je zahteva prišla v u-godnem momentu, ko je Francija radi svoje nestalne valute in paralislranlh Industrij v velikih škripcih. Trgovina na debelo s Rusijo bi bila idaj velika odpomoč francoskim kapitalu stom, katerih tovarne počivajo, ker ne morejo konkurirati na su-nanjih trgih vsled |»odvojene vrednosti franka. jmjmjbk. . Ro Kitajokom Sovjetska vlada pravi ? najnovejši noti, da ao beluharjt Izzvali aretiranje kurirjev. AangaJ, 18. marca. — Besedna bitka med Moskvo In Pekingom se nadaljuje. Najnovejše sovjetska notf, ki zahteva osvoboditev Borodlnove In treh ruskih kurirjev v Nankingu ter vrnitev zaseženega sovjatskegs parnika "Pamjat Lenina," »e med drugim glasi, da so ruakl beluharjl, ki so v Cangtaollnovi armadi, podtaknili sumljive ti* skovine na parnlku v svrho, da so dali pretvezo za zasežbo ladje in aretacijo sovjetskih kurirjev. Amoriško 6oto io odhajajo v Nlkaragvo! Sto pomorščakov ja odrlnik» t najnovejšim transportom. Managua, Nikaragva, 18. marca. —^ Sto ameriških pomorščakov, opremljenih za aktivno službo, je danes prispelo v Ce-rinto. Poslani so bili takoj v Ciudad Dario, kjer se ima u*ts-noviti ameriška vojaška posad. ka. Bojevanje med vladnimi in rebelnlml četami v Nikaragvi Je še vedno v teku. U*k*MB0 ^»ilKK^. a L| vnMnRR Hiim 11111 ir tramu obošooja [lotorioo Nervoanoat jolletaklh uradnikov bo trajala še nekaj tednov. Chlcago. — Jollatski državni pravdnlk HJalmar Rehn Je v četrtek apeliral na državno vrhovno sodišče, naj zavrež prUiv šestih obsojencev na smrt, ki so pred enim tednom skušali uiti Iz jolietske okrajne ječe in pri tem izvršili nov umor. Enemu se je posrečilo uiti; do danes ga še niso prijeli. Rehn bi najrajši videl, da se ostala petorica obesi takoj, da bo konec njegovih skrbi, ki mu delajo sive lase, Hotel Je, da se eksekuclja Izvr-Al že ta teden sil najkasneje prihodnji petek. Ampak Rehnova zahteva sa ne 1)0 izpolnila. Vrhovni aodnlk Fredaric D« Voung Je Izjavil, da priziv je bil pravilno vložsri in Hodišče ga mor4 upoštevati. So-diftče bo obravnavalo 6. aprila, ne prej. PRODUKCIJA PREMOGA V ANGLIJI NAPREDUJE. STE V.—NUMBER 66 ■■■■■««■■■■■■■a DETETA » SE_ STIH IMAJO SVE2E MLEKO! Mehanične naprave spreminjajo poaneto mleko In vodo v "dobro" mleko.—Tako daleč je doaorelo ponarejanje živil v kapitalistični človeški drušbl. New York. N. Y.—(F. P.)— Kako daleč Jfe dozorelo ponarejanje Živil, dokazuje "enakov-Anik" (homogttoizer), s katerim predelaje posneto mleko in vodo, ako njima prllljejo smetane In Tudi druge država na kontinentu poročajo, da ao imala vačjo produkcijo premoga v zadnjih par meaarih. kELIXKàG ZANIKA. I)enn i« še v glavno bandltov. t ( apablanca zmagal. New York. — Jose R Capa-blanca Iz Havane Je spet zmagovalec v mednarodnem šahovskem turnlju. Njegovo prvaštvo je bik) zagotovljeno 17. marca, ko Je Dunajčana Spielmanna pritisnil ob steno t enotntride- V Sange ju se i* nahaja kakih 10,000 mož Cangčunfčangove šantungske armade, ki so odrezani od savera. Povelnlk teh čet, general PMuéeng, sa zdaj pogaja z revolucionarji za prestop v revolucionarno srmado. Ta pa je Imaèa denar! Chicago. — Snoči so v trgov skem delu meats neznani ban-i^iml potezami. Capebianca I-ditie napadli Lorrieno Turtle, ^ \2 kreditov. Ves čas K ^Tkožuhnato suknjo. *\Zm V Ml na prvem ■l.lli \*m*m » g» = + jo je iai dan kupila in dala za- Ar gen Halja kupuje ameriški papir. Waahington. — Zadnjih pet Waahlnir<«n. I). ( . — Trgov-»ki department Je prejel poroči-lo iz raznih evropskih držav, po-nelino iz Anglije, Francije in N^mčij«, ds s« Je v zadnjih par mcMicih produkcija premoga znatno zvišala. To je bilo tudi pričakovati, Washlngtoa, D. C-Tajnlk logarski štrajk Kellogg j«, formalno zanikal. 6b> MPravn l^sr.Jkanja Je on naročil konzulu Dennisu v,W pe^bno na AngMkem. Nikaragvi, da dela za Izvolitev , Razum* se ksjpada, ds Je stav. Adolfa Diaza kot pretfaednlke aaflelklh premi>garj«v vpil-Nikaragve. I \sls ns ves oatali trgovski svet. O Dennisu poročajo, da Je na Anglija porabi za svoje psrnike potu domov, da dokaže, da je velik«« mnoflne premogs. Največ js |ni nevnda inivUns od premoga lfko|»an#-ga v njenih lastnih n/vih. nekaj dobrega mleka, v "sveže In redilno" mleko. Knakovšnlk je mehaničen aparat, ki po Izjavi K. F, Feeja, u-radnlka mlekarskega In farmskega biroja, zdrobi majhne delce masla v kondenslranem mleku, ki se vlie v stroj s posnetim mlekom In vodo vred. Fee ti-javlja, da Je to ponerejanja mleka, ako se poaneto mleko, voda In kondenzirano mleko predela i enakovšnlkom in nato proda kot Nveže mleko. Feejevi zapiski pokasujejo, da je Middle States Milk A Cream kompanija prvih snajst dni v mesecu Januarju prejela 8004 posod« mleka od farmarjev. V tistem času Je pa poslala kompanija v New York 16 posod do* bre smetane, za katero Je treba 160 posod mloka, vrh tega pa še 8100 posod mleka, ali 866 posod mleka več, kot ga je prsjela od farmarjev. . Ko Je tržni komlaar zaslišal prič« In kompanljsksga podjetja, ki so akorai potrdile obtoi-• bo, Je kompaniji odvisl oblast- vono dovoljeno fes distribucijo mleka. Komisar Je na to naznanil, da se druge kompanija nad- sorujejo in pregledujejo, ampak Ogden Mills, ki je governorskl kandidat republikanske stranke, Je [m Izjavil, da no mleko ponareja na debelo. MIIU je ««veda podpornik kapitalizma, in njegove beseda so pomenile kritiko demokratične strsnke, Ampak v resnici so njegove besede najstrožja obsodba kapitalističnega načina blagovne proizvodnje in dlatrl-buclje. Dokler profltarjl kontrolirajo blagovno produkcijo In distribucijo, kdo naj verjame, da je mleko sveže, ki se pošilja v velika mesta, da hranijo z nJim deteta? V kapitalistični človeški družbi se ne (NinsreJa samo mleka, da so profit! večji. ProfitarJ! ponerajejo živila, kjer Jih 1« morejo. Kadar bodo ,prolsvaJalna in ranlallvna aredstva pod kontrolo človeške družbe, tedaj nd bodo ljudje več za vi I val l ponarejenih živil, Micko tvori glavno hrano sa deteta. Svet« mleko pomeni zdravje In moč za deteta. Kapi tali*«m ja odgovoren za Iz-najdbo "enakovšnlka," ki ponareja enega glavnih darov narave za ohranitev detet, da se množe profili. Kellogg »f»letkar Ječa al Imela "odjemalcev' njo $8.000. Je pač imela še precej okroglih. , __ |>r Vidmar i> Ljubljana Je še J" Argentmija uvozila is Ame-vodno na četrtem mestu. Igrall¡rlke velike množine tiskovnega budo že tri turnuse. papirja. Toronto, imela Ječa Kanada — Kar nI *** v Kentucky, v I Londonderry ju, Indianapolis, Ind. — Federal- ni |rriAki sgentje so ili OTROK HE URIL NA DELU. Podjetnik kssnovaa s densrno globo. male Ho»Umi, Mamm. — i*uis Arve- don, trgovec s produkti sa električne naprave, Jv bil kaznovan s petdrncl dolarji denarna globe, ker Je zafioslil dečka, ki ša nI bil sisr šestnajst let. Morris Baker, star trinajst lat, Je obratoval dvigalo. O (NidJetnlku se nI izvedelo, da Je kršil zakon sa zaščito mladoletnih, dokler nI dvigalo ubilo trinajstletnega dečka. Dobra uMaianaka trgovina a ft penijo. Madrid. Apanlje. — Isvos usnja v Sponljo is Amerike v sad-zelo poskočil. Bilo Nova Scotia, že dvajset le« no benega Jetnika, Je občni zbor večji zalogi pijače Iz diicaga v,njem letu Ja sklenil, da Jo proda, Kupil Jo Je l*nieville, Kentucky, kl Je MIa je ponlsnega sa m Ml Jon dolarjev nek kotier sa $86.00. poljana skoti to mento. več ustij» kot lota IP26. PROSVETA GLASILO «LOV NARODNE PODPORNE JEDNOTK LASTNINA 8LO> ENRKB NARODNE PODPORNIK JEJWOTE C— «gimtrr r<> d g nor j Hok i «I M M vralaM- lhnMb psi lata i» ftJf m tri late. fl-tt m trt Harfi TEOSVETA" Ai pipgvigr -THE ENLIGHTENliENT •í UwBleiw Ni ■ UaftW State* (cunil Ck*m») MEMBER «f THE FEDERATED P1E88- CERKEV V VOJNI PROTI MEHOCL Rimska cerkev ne napove vojne kakžni državi na ta način, kakor se to zgodi, kadar država državi napove vojno. Papež ne izmenjava not z državo, v kateri se ver-aki podaniki Vatikana končno vpro z orožjem v roki državni oblasti v državi, o kateri sodi cerkev, da jo je prikrajšala na njenih predpravicah. Kako se to zgodi, zdaj vidimo v Mehiki. Rimska cerkev je najprvo ukazala svojim vernikom, da naj pridno z gospodarskim bojkotom. Od tega gospodarskega bojkota je cerkev pričakovala velike uspehe. Mislila je, da bo že v nekaj dneh mehiika vlada na kolenih, da se bodo mehiški predsednik in ministri oblekli v obleke spokornikov in potreali svoje glave s pepelom, na kar pojdejo v Kan oso, v sedanjih modernih časih v Rim, in prosijo glavarja cerkve na kolenih odpuftčanja, ker so ae drznili ščititi mehiške kmete pred izkoriščanjem neizmerno bogatih hacienderov, najboljših zaveznikov in podpornikov cerkve, in proglasiti, da imajo vse vere ali cerkve v Mehiki enake pravice. Ali cerkev je čakala zaman, da Calles in mehižki ministri oblečejo obleko spokornikov in prosijo odpuščanja v Rimu. Enkrat so veliki amerižki dnevniki že poročali, da se je cerkev poslužila punta proti mehiški vladi, da doseže, kar misli doseči z gospodarskim bojkotom, in da je vodja tega punta nadškof Frandsco Orosco y Jimenez v Gvada-lajari. Komaj so te vesti zagledale beli dan, takoj so prišli dementi od strani cerkve, da nadškof ne podžiga k puntu, ker se cerkev ne umešava v posvetne zadeve in uči pokorščino do posvetnih oblasti. Zdaj prihajajo zopet vesti iz Mehike in čita jih lahko vsakdo v velikih dnevnikih, da je gospodarski bojkot klaverno ponesrečil m da kroži po Mehiki okrožnica revo-lodjoname junte, ki pravi, kar se ni moglo doseči z gospodarskim bojkotom, naj se doseže z orožjem v roki. To okrožnico pa po vesteh iz Mehike pripisujejo nadškofu Franciscu Oroscu y Jiminezu. Okrožnica dalje pripoveduje, da se omenjeni nadškof nahaja pri revoiurijonamih ¿etah v gorovju v državi Jalisco, kjer je prevzel poveljstvo nad revoliksijo. Nadškof je postal vrhovni poveljnik katoliške revolucionarne armade. Z njim so štirje duhovni, katerih imena so objavljena. * Katoliškim bogatinkam je bilo povedano, da naj prenehajo z gospodarskim bojkotom, a naj pridno razdeluje-jo okpotnice, v kateri se oznanja katoliška revolucija proti vladi. Katoliške bogate dame so ubogale. Te poiščejo kakšnega mehiškega kmeta, ki ne zna čitati, nakar mu stianejo denar v roko in rečejo, da naj razdeli letake med ljudstvom. Tako se bogate mehiške katdiške dame isognejo, da ne pridejo v roke ul-la^rm, nevedne kmete pa poženejo, da nesejo za nje svojo kožo na prodaj. Cerkev je torej prejela za meč proti mehiški vladi, dasiravno ona uči, da vsa oblast prihaja od boga. in cerkveni aarži naj si zapomnijo te besede: Nelag časa lahko vlečete vse ljudi za nos, vedno manj jih lahko vlečete trajno» nikdar pa ne bodete trajno vlekli vseh ljudi aa nos. In tistih, ki i ne dajo vleči več ts nos, je vedno več na svetu! zarije. BoatJi Fork, Pa. — D» ai ae bo kdo napačno tolmačil vzroka, zakaj as oglašam Iz naselbine Fork, eaoram poročati organizacije Miner's Benefit Society of SL Michael, Pa., Local No. I, kar je a tem v zvezi. Ne poroča) bi, ako bi direktno ne očitali, de >em jaz zakrivil razkol organizacije. Ni mogoče, da bi mogel kdo to verjeti Vso stvar bom opisal, fca-koršna je v resnici ter koliko nagrade sem prejel ze svoj trud. Prišel bom na dan a mojim grehom, naj javnost sodi Cftateljem je mogoče znano iz mojih poročil, da smo se organizirali dne 11. novebra, 1925 Storili smo to radi potrebe, kajti tako daleč ao nas podjetniki ie pritirali, da je vsakdo lahko revidel, koliko škode trpimo, ako nimamo svojega človek* pri tehtnici. Ali kakor hitro je lilo vzbujeno zanimanje, tako kma.%u je začelo tudi omahovanje. Vsak pošten prebivalec v naselbini bo priznal, da jaz nisem bil nikak voditelj. Kdo ao bili torej organizatorji? Niti eden alo venskega ali hrvatskega rodu, pač pa je bil glavni vodja domačin, John Mock, ki je zdaj ie m4d mrtvimi ter zapušča šest nedoraslih otrok in ieno. Bil je še mlad mož, mislim, da SS let star, pa si je po nesreči zapeli! sto funtni sodček karbida, kar ga je razneslo. Drugi voditelj je bil predsednik in blagajnik obenem, ki je bil pe hitro pognan iz naše naselbine. Vzeli so mu delo, toda on je bil toliko ponosen, da se ni klanjal. Po rodu je bil Italijan, Tom Clossimo. Ksj je hotel pri ljudstvu, ki je neuko in breabriino. Bile so potežkoče za organizacijo, ali vseeno smo pehali naprej. Delavci so polagoma popuščali svoje dolžnosti, da bi plačevali malenkostni prispevek po f 1 mesečno. Kaj je bilo etoriti? Hoditi je bilo treba od vrat do vrat in prositi za njih lastne interese. Dostikrat je bilo treba kako teftko požreti. Neprijetno je bilo to, toda človek. ki se zaveda, se kaj takega ne sme ustrašiti. Izvoljen sem bil za to tudi jaz in hoditi mi je bilo od vrat do vrat, da prosim delavce, naj plačajo prispevke za svojo organizacijo. S tem sem se seveda zameril pri gospodu superintendent^ ki je začel laziti okoli mene kakor maček okoli vrele kaše. Nastopal je zvijačno, ampak jaz sem ga razumel, kakor je tudi on mene, ter je spoznal, da ae s menoj ne bo lahko igral kakor mačka z miško. Začelo se je v aprilu lanskega leta, ko me je ftagovarjal, naj spremenim svojo politiko in delam zanj, da mi bo plačal zato. To je bilo pri primarnih volitvah, pa sem mu naravnost v obraz odpovedal, da iz tega ne bo nič in da proti avojim laetnim interesom ne bom delal nikdar. Ravnotako je bilo kot bi ga bil po nosu udaril Odšel je. Tedaj se je pričela muka zame in za pri kom ponijakem delu. Delavci niso imeli niti toliko pameti, da bi se bili vprašali, ali «i bolje, če se malo posvetujejo. pistan pristanejo na tako krivično odločitev Araftbe. Ne mi-, «Um nikogar žaliti, posebno ne, kdor ni prizadet, ki tudi ne bo ogovarjal, da je to resaks. Dogodilo ee je, da nas je na 1. fe-broarja ostalo (kana samo malo štTilo, ne več kakor 40 moi izmet 330. Kar slepo in udano so se (.odeli nesramni gonji družbe. To je dokaz, da se ni delavec še prav nič naučil. Jako vneti in napredni smo. ako se je treba prerekati med seboj, toda naj superintendent samo malo zapreti, ie smo ob pogum. Jaz sem se v resnici izrazil ako tadi vsi gredo na delo, da oe jas pod takimi pogoji ne podam. Pri tem sem tudi oetal. In tega ai ne Štejem v nikako zlo. Dne 2. beruarja je 90 moi glasovalo za stavko in 15 delo. Na žalost pa ae je v dneh podalo vse na delo, razen par Slovencev in pa Američanov. kateri sploh ne dobijo več dela. Tako se je izrazil super. Prizadetim devetdesetim ps nikakor ne zamerim, ker sem prepričan, da bi ne zmagali. Le toliko rečem, da mene ni treba kritizirati, da sem jaz kriv, ker kakorhltro sem jaz zapustil, so izgubili moža pri tehtnici. To je alab Izgovor, saj je vsakemu Jahko znano, da mi drugega ni kazalo kot iti, ko dela zame več ni, dokler je Joe Lewis bosa in super. Tudi ne« rečem, da je krivda Slovencev, da je mala rudaraka organizacija tako hitro propadla .temveč je krivda vseh skupaj. ( Pozdrav zavednim delavoem. —Henrik Pečarič. ■ 1 Ce je § w_ _____ ta nauk cerkve resničen, tedaj se je cerkev uprla bojpi, ne'mojo družino. Mesec pozneje so pa Calles in njegovi ministri. Cerkev je torej tista greš- m* preizkusili s tednom dni niča, ki se upira božji volji in jo mora po teh njenih last- ^"i' ^ t denarja ¿e več delavske zavednosti, bi Otla človeška drvšba taka, da bi jil delavec varen vsaj za tisto mstradano imetje, katerega V družabnem redu kot je se vse pefla za denarjem n posledica je, da je na eni strani vsega preveč, na drugi pa . premalo.—Julija Kratelj. človekom, če mn niso naklonjeni ali Se ga celo ¿rte. Od tod vera v čarovnike in čarovnice, ki ae slino kot demoni lahko spreminjajo v poljubne živali, so lahko istočasno na več mestih, ume-jejo letati po zraku in so poučeni v vseh mogočih čarodejstvih, s katerimi poleg druge škode povzročajo še ono na zdravju in življenju neljubih jim oeeb. Vera v volkodlake fn vampirje temelji na teh naziranjih. Čarovniki se spremene na magičen način v iivali, se čudežno lotijo srca svoje žrtve, ji pijejo kri in MEDICINA PMMIT1VNIH NARODOV. Ce pomislimo, da je preteklo komaj ato let, odkfr ao sežgali v Evropi na Španakem zadnjo čarovnico na grmadi, se ne bomo čudili, če čujemo, da divja in napol kulturna ljudetva in plemena Ltoječlh umetnikov čarodejcev, obvladuje vera v vraže in čarovništvo. Ce je bilo še leta 1781 mogoče, da so v Švici verjeli in bili trdno prepričani, da je Ana Goeldijeva začarala 9letno Ano Marijo Tschudijevo, ki je tekom enega samega meseca izbljuvala nad sto bucik, žebljev in zaponk (katere je menda deklica sama požrla), in so nesrečno obdolžen-\o po strašnih mukah končno obglavfli radi čarodejatva, potem bomo razumeli, da ai tudi divjak bolezni in smrt, ki posegata v njegovo življenje, razlaga na siičen način in meni, da so razni zli duhovi, d&uoni, duše umrlih ali ubitil sovražnikov, ki ga delajo bolneim, mu žro srce, otravljajo drobi v je, pošiljajo mrzlico in druge bolezni in ga skušajo z raznimi čarodejstvi u-ničiti. V boju proti tem so seveda najbolj umestna protivna čaro-dejstva in ž njimi v zvezi stoječa sredstva, zagovori, rotltve in dob na praznoverska Šara, katere se, kakor potrjujejo vsakdanje izkušnje, tudi na svojo visoko izobraženoet tako ponosni Evropejec še dolgo ni povsem o-tresel. Svetovna vojna je pokazala, da od preprostega vojaka pa do najvišjih šarž visok odstotek stoji najmanj na tem stališču, če že stvar ne pomaga, pa vsaj ne škoduje. Poleg svetinje, škapulirjev in križcev so se pod srajco, na nedrjih in po listnicah skrivale razne korale, obročki, zvezdice, korenike,, živalski zobje, kristali, deteljice, u-ročnice itd. itd. in pri justifika-cijah so se dogajali čestokrat škandalni prizori, ko so razni babjevtrci kot šakali planili na še gorko žrtev, ji pulili lase, brodili po ranah, po izstrelkih ali so se trgali za kosce vrvi pri obešenih, kajti vsi taki in slični o-s tanki in predmeti imajo čudo-deno moč, varujejo zanesljivo pred bolezni j? in smrtjo in so imeli radi te** tudi veliko denarno vrednost. Kakor svedočijo torej taki primeri, nismo po svo- tsko silno daleč od raznih divjih plemen. Primitiven Človek, ki si more naravne pojave še dokaj manj primerno in pravilno razlagati kot izšolanec, živi v večnem strahu pred temi demoni in njihovo močjo. Kakor ga puščajo mnogokrat najsilnejše naravne |______ prikazni, težki potresi, hudi riga ustavil državni nadsomiki, {kloni> S» lahko vsak pojav, vaak in društveni asesn«nt ni bil vsak šum ali karkoli, plačan na glavni urad. Tudi ni "Pravi nsravnost več Slovencev je piieedetih. nel * blazno grozo. Zato pa mora kaj pa jih je r* v» prihranke. 7 vwlno Pripravljen na odpor Sloves «ki «lom je bil * rdUtelr. to mora bitl M na tej banki Prvi P m*r„ roien n*Pram vsem Idite k počitku! DeUvsko vprašanje je Nič več ni treba unij, »Ul delavskih strank, kampanji revolucij! Bratska ljubezen! zavladala med delodajalci in J lavci! Vse bo odslej zdravo I bogato! Velika industrijska komp aija je naznanila, da bo skrbi za zdravje svojih delavcev, Vi ke dve uri poefreže delavcem podobno, tako da le ta zboli, pri- kpsareem mrzle vode * 2e čne hirati In končno umre. samo želja takih čarovnikov, da, celo zločest pogled (maloechlo) lahko napravi, da oboliš. Da se proti nakanam te čarov-niške gospode z navadnimi sredstvi, osobito z orožjem, ne da dosti opraviti, je jasno. Carodej-stvo se najuspešnejše pobija s čarodejstvom — samo znati je treba. To pa žal ni stvar vsakogar, ampak samo posebno izoče-nih ali pod demonsko zaščito zagovornikov, zdravljačev in šamanov, ki stoje v zvezah z demoni in božanstvi ter imajo prijatelje med duhovi, posredujejo pri njih, poznajo sredstva in razpolagajo s čudežnimi močmi, kar jih vse usposablja za težke boje z nadnaravnimi protivniki Ti čarodejci so torej nekako napo) duhovniki, napol zdravniki, večinoma sleparji, ki deloma sami verujejo v demone Sn nadnaravne sile ter končno vedo marsikaj, česar drugi ne vedo, poznajo razna zelišča, u-Činkovite strupe, zdravila in bolezni. Časih so tudi ženske, k opravljajo te posle. Do teh čajo-dejstev Vodi potem neprestano razvojna vrsta do naših konjačk zdravomolk, zagovarjalcev in mazačev, ki imajo tudi v srednji Evropi doksj boljšo klijentelo kot kak študiran zdravnik. In to ne samo med kmetskimi in delavskimi sloji, nego tudi med izobraženim ljudstvom. Ko je razni talismani, amuleti in po- fcekoč policija v Ljubljani areti sobota, is. marc 4 2AKK0MET Oj demantni vek zdaj prid • ♦ ♦ rala takega glasovitegs; hudodelca radi mazaštva, se je pokazalo, da je med njegovo klijentelo bilo dokaj nemške aristokracije in najvišjega uredništva in da je bil učinek popoln— zaupal se mu ni samo mestni ge. neral, ampak tudi g. državni pravdnik ssm! ' Povedali smo že, da je dobršen del čarodejske.ra poslovanja pr divjakih prevara. Čarodejci se namažejo in našemijo z vso mogočo navlako in nadevajo posebne krinke ter hočejo po možnosti izgledati strašilno in grozno Med raznimi ceremonijami, plesom, godbo, petjem, tulenjfctn itd. zažigajo kadila, se valjajo po tleh itd. in se bore proti zHm duhovom. Prav radi "izcoprajo iz bolnika kako žival in jo spravijo na premeten način v iz-bljunke ali izločke ali mu jo radi "izsesajo" iz telesa ter jo "izpljunejo" potem iz sebe kot n pr. črve ali hrošče in drugo dret* njad. Rekli smo pa, da poznajo ti Čarodejci tudi v istini razna lo- jem čustvovanju in naziranju ¿Una rdišča, zdravila in strupe, dan ko. Izgubili sem Medtem, ko se cerkev očitno norčuje iz svojih lastnih r>nrani*iranl. Toda za- >'\U pričakuje,; l^L „w tej ^ se jokale, pa oo stal4 policaji. Si-•i štel za svojo ¡cer obetajo» da bodo vse plačali dolžnost, kajti bUo je se orge-iin da bo talka ponovno pričela nizecijo. Vsi aričači so odpedli.1 poslovati Sez por dni. pe zdaj jaz pa sem vztrajal do zadnjega.! še ni upanja. Tukajšnji lieti Mogoče bi ne bil. da me ni tako vsaki dan prinesejo slike kakih razsrdilo. * Iep4h igralk in cele kolone piše- Rečeno je bilo, da so tu delav. jo o njih, ampak o teh bankah. je bilo polne ljudi pred ban- " ™ T n*km™ *lih du* ki « ee prestrašili. *so v« ,nf*- íenekc so — ! J,ke boteni P° njtgovem mne- ■ju povzročajo tudi zločesti demoni al* duhovi, ki troeijo po deželi kugo. kolero la koze. Časih so tud' bogovi ali boginje, ki jahajo na «onju ali muli in imajo razna ii.>ena kot "matere" v Indiji in "toepoje' osobito mamila, s katerimi ne samo da zdravijo, ampak predvsem lajšajo bolečine. Sej smo celo vrsto takih drog in iz' njih napravljenih zdravil predeli kajpada od divjakov, da le omenimo kinin, kokain, ese-rin, johifttbin in druge. Od zdravnikov in potnikov po tro-pah vemo, da poznajo ti medicin-ci primitivnih narodov zanesljiva in presenetljivo učinkujoča sredstva, n. pr. aredstva proti kačjemu strupu, ki jih pa hra nijo kot velike tajnosti, ki jih ne izdado nikomur tudi za visoke denarne vsote hf vrednosti v blagu. Poznajo sredstva, ki povzročajo vizije in halucinacije in so torej v resnici čarobne piječe. Tudi masaža, lečenje z vodo, s obkladki in druge procedure jim Viiao neznane. Cepljenje z neznatnimi množinami nevarnih kačjih atrupov dokazuje, da jim tudi imunizacije ni neznane. in ki živo spominjajo ne "kužne ^ .. . ^ j jezdece", kakor si ki se ljudstvo za nje zanima, pa d« ii korU UivlU «mm»UI{ .i« i . nmo, aaj imajo storiti ntf ne piftejo ka** da ni nič da JI M»«** ver,Hi, da je vse zlaU m gola resnica, pri naM^u kompanije. Zadnje- sanimive». Seda. drwoga ne kar ona uči. Ali cerkveni dostojanstveniki in njih nižji as jsnuarja je nabila objave. I pišejo kakor o škoiovi palači in|WtJa psmofsiu — fe sarii res mislijo, ds ro se vsi drugi ljudje,ki niso postali ksj Prične 1. februarja, namreč pa koliko denarja *t nmijo. 8Tudi ijo'itjTw se odlik-nruT^ cerkveni dostojanstveniki in cerkveni sarži, rodili brez T **** P^kraj- veriamem. da bodoSe «eč éoM manj nadnaravnih močeh hTda- fgMT __v* KM|kMtcr pjlsebejsja Pasti je •ejravia ter svojem v Georgiji. TVavUko jim ni neznano nekako cepljenje proti kozam kot po- >o ilk , ^ ^ to Potniki o Ašantijclh. zlil v naših krajih srednji vek.¡Da pa so PS ne le demoni n njim slič- rtvrgičnih tudi ali premoga, ta 11 pri jardu ia zajedi, ki aje, et trni vešči raznih klin operacij, o čuli prihodnji« »O- aatass a. n. p. i. Plunk, plunk, plunkati plunk. O vi vei, ki ste zaprti po pr vici in krivici! Vzemite kita v roke, zabnetkajte in zapojt Oj sveta Katarina! . . . Zabre kajte, zapojte in pilite! • • • Dobra novica iz svete dežek Po sveti deželi Palestini danes cedita pivo in šnops, p ročajo iz Londona. Ce je to r — je naša Amerika najsvetej dežela na svetu. • * • "KttAČar" je , rešil. Lepa hvala "Krtačici", ker dobroertna. Ona hoče vbekak imeti zadnjo besedo kot je že n veda pri krtačicah, torej ji < govorim še na to uganko in that's all. Pijanec se spreot ne, ko ae v jamo zvrne. To ve tudi za pijanke.-—Krtačar Acoste, Ps. • • • Mleka spet poje. Ko pride pismonosa, prinese "Žsrkomet", kako sem jaz vesela, bo čitati kaj spet. Pogumno on udarja, kdorkoli je že stric; ne plaši se pečlarja, še manj pa pečlaric. Pa pride kakšna ničla in pravi: To ni nič. "Prosveta" krivo piše, naj vzame jo hu-»flv (kmetov na veleposestvih) in veleposestnikov. Veleposestniki, ki so po večini Italijani tn pristaši reakcijonamih radikalov, silno nasprotujejo, da bi se Jim odvzele pravice, ki jim o-moKočajo izmozgavati revne dalmatinske poljedelce. Zskon o dalmatinskem agraru je že dobil od kralja predsankcijo in J^' že davno v odboru, toda radikali zavlačujejo njegovo predložitev Skupščini. Čeravno U z«kon, ki so ga izdelali, radičev-c>. ni najbolji in najmodernejši iker omogoča veleposestnikom in pa bančnim zavodom s pomočjo kapitala dobiti zopet v "vojt kremplje poljedelce), vendar značl, pri sedanjem položaju. ko je poljedelec takore-koč brezpravno izmozgavan. — Manjše zlo. Za njega se živo zavzemajo dalmatinski kmetje, ¿tf im veleposestniki, ki so prl- »'■' rošill svoje fevdalne pravice na zemljo, na vso moč rovarljo Proti «prejetju zakona. V tem tl0iu se mora pokazati Sloven-ljudska stranks (klerikalci. koliko je verjeti njihovemu ' ¡**nw kmečko-delavskemu so-4 nem« programu. Izkazalo delcev na zemljo, ki jo obdelujejo v potu svojega obraza. Kako se bo končal ta boj zanima tudi ameriške Dalmatince, zato bom poročal vedno o poljedel* skem in delavskem gibanju Dalmaciji. Gol človek v Narodni skupščini. Vest o senzacionalnem pojavu golega človeka v Narodni skupščini se je bliskovito razširila po vsej državi. Kako predstavlja belgrajski tisk potek ne-Čuvenega škandala. Ni ga dogodka po ujedinjenju, ki bi se bil s tako bliskovito naglico razširil po celi državi, kakor je bila vest o šakndalu v Narodni skupščini z dne 24. februarja. Najmočnejšo in neposredno senzacijo je vzbudil dogodek med belgrajskim prebivalstvom. Prve popoldanske izdaje listov je občinstvo direktno trgalo iz rok kolporterjev, ki so na ta načrn prišli do nepričakovanega zaslužka. Po ulicah so se zbirale gruče meščanov, ki so živahno komentirali dogodek ter ga ocenjevali tako, kakoršno je bilo njihovo politično prepričanje. Opažalq se je, da je radikalom dogodek nadvse mučen in da so se sramovali. V političnih krogih so se pojavljale raznovrstne verzije o predstoječem odstopu notranjega ministra, o demisiji celokupne vlade in proti večeru tudi alarmantne vesti, da deluje ministrski predsednik Nikola U-zunovič na razpust parlamenta in za nove volitve. Te vesti so bile neposredna posledica izjave združene opozicije, ki je zapre-tila z obstrukcijo. - Ves dogodek so širši krogi občinstva garnirali s pikantnimi, večinoma izmišljenimi podrobnostmi, zlasti kar se tiče prisotnosti soprog v-fielgradu akreditiranih diplomatov. Nič manjšo senzacijo je dogodek izzval v Zagrebu, deloma v Ljubljani in po ostalih mestih v prečanskih pokrajinah. V Zagrebu so dogodek komentirali s škodoželjne strani, pa tudi s humorjem in dovtipi. Radič se je tako razvnel, da je kar govoril o volitvah, kjer bo razdeljeval slike pretepenega Rističa z nad-pisom: To je program kleroradi-kalne vlade. V ljubljanskih kavarnah je bilo mnogo domislic, med klerikalci v znanem kotičku Union-ske kavarne pa zgražanja nad nekulturnim postopanjem opozicije. Večina ljudi pa je tudi v Ljubljani dogodek komentirala S pravične strani. Obžalovala je sicer, da je prišlo do taktf krute žalitve dostojanstva našega parlamenta, a je privoščila vladi, v kateri igrajo klerikalci tako kla-verno vlogo, zasluženo sramoto. O dogodku samem poročajo belgrajskriisti podrobno in brez olepševalnih izrazov. Cim je Ma-ksimovič pričel govoriti o radi-čevskih očitkih ter zatrjeval, da v področju notranjega ministrstva ni bilo naailstev in terorja, je vdrla v skupščinsko dvorano skozi vrata poleg novinarske lo- notku prezentiral visoki zbornici, ministrom, poslancem, galerijam v sami kratki in pomaza-ni košulji. Da bo Bituacija dovedena do najvišje kulminacije, so blizu stoječi poslanci pograbili neznanca in ga dvignili v zrak. Z uprav neverjetno mirnostjo so ga okrenili najprvo proti ministrskim mizam in kazali mini strom razgaljene,, od udarcev iz-mrcvarjene dele pretepenega občinskega uslužbenca Rističa. Potem so nesrečneža okrenili proti diplomatičnim ložam. Rezki kriki onesveščenih dam na galerijah so za hip presekali kaotično vpitje spodaj v dvorani. Ves ta prizor se je odigral z bliskovito naglico. Opozicija je kričala: "Evo, to je vaše delo I Morilci!" Ministri so razumeli situacijo, prebledeli kot sveče in s klonje-nimi glavami v uprav dramatičnem "genzemaršu" zapustili skupščino dvorano ... Papirniški kartel v Jugoslaviji Kakor poročajo čaaopisi, so vse papirniške tvornice v Jugoslaviji upostavile skupni kartel, ki bo določal skupne cene in razdelil razprodajo. — Papirniški delavci, ali imate tudi vi trdno enotno organizacijo? Uj^oj v silobranu. Dne 23. februarja je prištorkjlal pred porotnike v Ljubljani v težkih škornjih hlapec Joža Lebenič-nik. Fant, ki je star 26 let, je bil obtožen, da je lani 26. decembra Franceta Hribarja dvakrat udaril s trikljem, da je le-ta vsled otrpnjenja možganov u-mrl. Obtoženec ln ranjki France sta služila skupnega gospodarja Toneta Burkeljco v Lažah. Joža je bil vedno precej oblasten, a sicer štedljiv in priden delavec. Obtožnica je navajala, da je bil na Franceta jezen, ker ga je gospodar vzel za poslovodjo svoje lesne trgovine. Kritičnega dne bi bil moral obtoženi zapustiti službo pri Burkeljcl; čeprav ga je gospodar pregovarjal, naj ostane, je vendar sklenil oditi. Novega hlapca Janeza, ki je ta dan nastopil službo, pa vendar ni mogel pustiti v miru; kar na lepem ga je v hlevu obr-cal, da je leta pobral svoje stvari in takoj odšel. Usodni večer je bil v Burkelj-čevi gostilni tudi France Hribar v družbi svojega brata Antona in Viktorja Remšaka ter Fr. Baloha iz Tuhinja. Ko se je družba vračala domov, je pri Burkeljčevi ograji naletela na Lebeničnika, ki je skušal s suknjičem obraz zakriti, pod suknjičem pa je držal trikelj. Pokojni France mu je ukazal, naj gre spat, kar pa nI hotel storiti. Ko se mu je Hribar približal s svojim bratom Antonom, ga je Lebeničnik udaril s trikljem en-krst po rami, a drugič pd glavi, da se je ta zgrudil in 81. decembra umrl. Dobil je na glavi veliko razpoko in lobanja je bila vdrta. Obtoženec se je zagovarjal s silObranom. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: prvo glavno glede hudodelstva uboja, a drugo eventualno, ali je cfotoženi prekoračil meje silobrana. ZDRAVILO ZOPET ŠKRLAt-TK'0 PATENTIRANO. Serum gre v promet za javnost. Chicago. — Dr. Dick in njegova žena sta dala nov serum ali zdravilo zoper akriatico javnosti na razpolago. Sioer so ju nekateri britski kritiki obdolžili, da sta obrnila stvar v privatne interese, da napravita s tem zdravilom den^r. Toda to sta ona dva odločno zanikala snoči v McCormick Jnstututu za pre-iskavanje vzrokov bolezni. Ko je bila pred tremi leti prvič objavljena iznajdba seruma zoper ¿krlatico, se pač ni nikdo zanimal, da bi stvar prl-držal zase ter delal dobičke s tem. Toda takoj so se pa izjavile razne atranke, ki so spravile na trg razne preparacije, ki so bile podobne pravim, a seveda niso učinkovale, so bile slabe kakovosti in niso bile uniformne. Radi teh dejstev se je zdelo iznajditelju seruma in drugim avtoritetam medicine potrebno, da ščitijo javnost pred potvor* bami in slabimi, brezpomembnimi proparacijami mazačev. V to svrho so organizirali potreben konritej, ki je spravil stv*r v pravi Ur. Odkritje je dal radi tega iznajdltelj patentirati s temu, da je omejil izdelovanje seruma na vladne laboratorije. V teh laboratorijih se izdeluje tekočina, ki je edino učinkovita. Kar je ni prodano direktno za slučaje Akrlatlce, jo porabijo v nadaljne raziskovalne svrhe škrlatice ter za .imunizacijo vsake ustanove, ki vpraša za serum proti škrlatlct. Ta izjava iznajditelja potrjuje dober namen, da se ni itvar radi dobičkaželjnostl omejilo in patentiralo, pač pa radi mazaš-ke medicine, ki jo je najti vse-polno po velikih kakor tudi po malih mestih. FRANCIJA IIQliEK TRG AHERIBW; AVTE. ZA Po kratkem posvetovanju so HZ poSnc«v'tar "vodila I porotniki - o popolnoma go- no vprašanje o krivdi, nakar je «eboj. Neznanec i bil Joža Lebeničnik obsojen na ■ j/wni«.iiw t .v. » .— , - neznanega, skoro popolnoma go- no vprašanje lega človeka s seboj. Neznanec b» na «¿.hi Mnodnie hlače in 15 mesecev težke ječe. ¿i kiito koiJjH po- Publika, ki Je z obtožencem °;drlft dokaj .impatizira».. „e je globo- Svorano tudi privatniki. Skupina | ko oddahnila in zapustila dvo- se je zagnala proti sredi dvora- rano. _ ne. Večina prisotnih poslancev. I 7T"TTI, . „ predsednik Narodne „kupščlnel Britakl šnijoni aretirani v in ministri sprva niso zapazili, za' kaj gre. Marko Trlfkovlč je zvonil z zvoncem in* klical k redu. Ministri so skočili na noge in gledali, kaj bo. V diplomat- l*tvijl. Riga. 18. marca. — I>et«ka socialistična vlada je odredila splo-šen pogon na bivše ruske oficirje, ki opravlja)" vohunsko aluž- *topili v radikalno stranko, da „kih ioillh. na galerijah in v no-!bo za Angleže in druge sovrsž- vinarskih kiofx-h sta zavladala nike sovjetske Rusije. Letaka nemir in osuplost. Poslanci so vpili vsevprok. mahali z rokami, kričali proti vladnim mizam. VI- vlada i »s ne ve. kaj bi naredila z aretiranimi jih izgnla, a beluharji. Rada bi ne te kam, kajti déifié bilo. da se je dogodilo ne-,ap*iajo ne nikamor kot v Ro-kaj neobičsjnegs. Človek, ki sojfIJo. Navaezntfnje bodo mords ga poslanci pripeljali v z born ko, ^ lan, v RudR kamor *e pa je klonil z glavo in gledal topo branijo iti z vsemi štirimi. Najbolj jim ugaja fteetcllinder-aki tip raznih aiparlšklh tvrdk. Pariz. — Izmed vseh avtov izdelanih v raznih deželah sveta, se Francozom najbolj dopa-dejo avti ameriškega izdelka. Dojstvo, da V v Ameriki producirá največ in naj rasi ičnejših tfpov avte, kakor tudi dejstvo, da so še precej povoljno dovršeni in opremljeni z raznimi drobnarijami, to dejstvo se je priljubilo Francozom, da kupujejo ameriške avte. Veliko število avtov raznih vrst gre vsak teden v Francijo. Največ pa jih je takih, ki imajo šest cilindrov, ker Francozom se ti zde najpripravnejši zs njih ceste. Glavno pri tem pa je to, da niso predragi, kakor so svti z osmimi cilindri. Lshkota operiranja. komfort avtov in hitrica motorja ao se tako priljubili Francozom, da Jih imajo najrajše, rajši kot avte francoskega izdelka. Največ avtov prodanih v Franciji je tistih, ki imsjo cene od 1900 do $l,*O0. To vest Je dbeiodanll državni trgovski de-partment. VUdio reguliranj« mehi-ških privatnih M Federalno nadzorstvo ae je Is-kazalo učinkovito. Slovenska Narodni Uataaov^M ». april« 1S04 Waahlngton. — Zvezni biroj z» Izobrazbo Je pravkar prejel koplje regulacij, ki so v veljavi v Mehiki za privatne Šole. Vse te šole bodo morale do 81. tega meseca podati vladi odgovornost delovanja ter dovoliti vladi, da bo imela ona vso pravico kontrolirati jih. v Prva zahteva zvezne vlade je bila, da morajo vse privatne šole se udatl ter prijaviti svoja delovanja po predpisih zvezne vlade, Če ne marajo zgubiti pravice pocuka v privatnih šoiah. Ako se avtoritete ne bodo do o-menjenega časa prijavile vladi, tedaj jih vlada takoj zapre, oziroma prevzame In jih odpre pod vlkdno kontrolo. Kakor vse izgleda, se bodo vse privatne Šole podale in uklonile vladnemu zakonu, kajti že do sedaj se jih je prijavilo večje Število, in to že takoj prve dni, odkar je zakon stopil v veljavo. Vladno nadzorstvo se je izkazalo v prijavljenih jirivatn$i šolah zelo učinkovito. Vlada bo tudi gledala na. to, da bo učenje uniformirala, kot ga imajo skoro vse drŽave v EVropi. Amerika je menda edina večja'država, ki nima izenačenega ali uniformnega poduka v šolah, ne v javnih pa tudi ne v privatnih, Mehiška vlada je v resnici edino prava vlada za ljudatvo Mehike. Vlada ne skuša samo povzdigniti svojega ljudstva izpod tiranijo cerkvene hierarhije in kapitalističnega tlačan-stva; ona se je odločila, da to takoj izvrši, ker se zaveda, da mofa njeno ljudstvo biti svobodno pijavk, ker šele tedaj se bo moglo povzdigniti. AMERIŠKA TOBAČNA INDUSTRIJA. Proélo leto je prlneala la Indu-atrija lepe novce. Podporni J^nota] Inkorp. IT. J««*)» ISO7 * d rte vi IlUnou GLAVNI STAN, 1S57-S9 SO. LAWNDALI AVE.. CHICAGO, ILLINOIS Isvrlevalni odbor: UPRAVNI ODSEKt I'radaadnlk Vincent Calakart podprtdaadsik Aadrtw V Id rich. R. g. D. T Hoi m. Johnstown. »V; (I. Ujnlk MattMw Turks tajalk bolnUkrg« oddelki Hla» Novaki gl. fclatajaik John Vogrlcht sradalk slailla Jola /«vcrtnlk. apravltalj glaaila Filip (Jodinai vrhovni »travnik Dr. P. J. Krrn, SSS1 Hi. Clair Ava„ Clava)aa4 Ohio. (UMJPODARSKI ODSEK: Prask Somrak. pr*4aadnlk. m K. Nth St.. Cleveland} Ohio s Fraak Alaah. Ilt4 B. Crawford Ava„ Chicago, lit.s Ja«ob EupanM, WI7 H. ltMgo-way At». Chicago, III. POROTNI ODSKKt Joha Goršak, prcd.cdnlk, 414 W. Ilsjr St., Springfield, II1,| John TrfalJ, Bos tt, Strahane, Pa.j Tony Hchragal, R. F. D. Na. I, John-ton City. I»., Fraak Podboj, Bos If, Pari Rill, Pa.$ Anton Sular, Bo* 1M. Grooa. Kana. ^ BOLNIŠKI ODSRK i OSRUDNJK OKROŽJE i Bias Novak, prodaodnik. 1617-5! 8. Lawndala Ava.. Chicago, III. VZHODNO OKROŽJE: Joacph Zorko. R. F. D. |, Boa 110, Waal N»wtos, Pa.j Aatoa Abram. lili R. Tltk St., Clavaland, Ohio. ZAPADNO OK ROM K: Jacob Baloh, R. R. I, Boi II, IMttaburg. Kana, ss Jagaaapadl Prask K lun. Boa Ml, i hlmholrn, Mina., aa aav. aap.| John Gs. lob, Boi 144, Rock Spring*. Wyo. Nadzorni odbor: Fraak Zaje, pradaadnlk. III! W. tltk St.. Chicago, Ul.i l.udvlk Madva-šak, I4tt SI. Clair Ava., Clavaland, Ohio) Albart llraat, SIS So. Plarca St., MUwaakaa. Wis. Združitveni odbor: Frank Vidmar, prcdaadnlk. T4I4 W, llrd St., Argo, III.; John Olip. 14M S. Cllftos Park A?Sh Chicago, lll.i Patar Gaakal, 31ft* So. Broadway, Daavar, Colo. POZOR!—Koreapondrnca s glavnimi odborniki, ki dslaja a glavaam uradu, aa vrši Iskala t VSA PISMA, ki sa nanašajo na poala gl. prcdaadnlka. se ssslavai Prad-aadslštva S. N. P. J. 1157-11 So. Lawndala Ava., Chicago, III, . VSE ZADEVE BOLNIŠKE IWDI ORR SE NASLOVE: Balnlško tajal-Štvo S. N. P. J., 1157-51 So. Lawndalc Ava-. Chicago, III. DENARNE POftlUATVE IN flTVARI, ki aa tllajo «I- Itvršavalsags odbora la |sdaota voMfa aa naalovc: Tajništva S. N. P. J„ 1657-51 Ss. Uwa-dala Av|h Chicago, ill, VSE ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIKIH! IH)SLI sa pošiljajo ss aaslovi BlagaJslštvo S. N. P. J.. 1657-51 S«. LawnrfaU Ava., Cklasgs, lil. Vaa< pritožba glada poalovanja v gl. Isvršsvalsam odboru sa saj poŠI|a)s Fraak Zajcu, pndftfdnlku nadiornaga odbora, i I gar naalov Je igwraj. Val piUlvl as gl. porotni odaak sa saj pošiljajo ss saalovi Joka (lorlek, 414 W. I lay St., Springfield. III. ' Val doplal Is drugI aplal, saananila, aglaal, narolalna Is aplnh vsa, kar Ja v avaal s glaallom Jednota, saj aa p«#ll)e aa saalovi "PHOBVRTA,* 1657-51 Se. Lawndala Ave* Chicago, lit. Governer ne msra udobne ječe. Lansing, Mlch.s — Mlchigan-ski go ver nor Or««n zahteva od državne legislature. ds odbije prvotno odobrenje 12 milijonov dolarjev za zidavo nove državne jetnišnke, ker ta vsota Je prevelike. Ječe bi bile pnveč udobna. Zgleda la bi bolj kakor ksks višjs šola To ps ne gre, pravi Oreen, ker morilci, tatovi in drugi žložinri pač ne zaalu-čijo tako odobn«* palače. Pretep v m«k! baledrali. Mlnak, I^etsks. IS. marca. — V tukajšnji eerkvl sv. Petra In Pavla je včeraj divjala furljoz-* na bitka aa peti In s palicami mod pristaši lakozvan* žive cer- i k ve in stare ortodokenr. Ritke se js udeležilo tudi vsč duhov-, nov. Okrog 20 ooeb je Mlo tako tdpenih. da so Jih mor sli peljati v bolnišnico. Chicago. ^ Ameriška tobačna industrija v prošlem letu se Je nenavadno dobro obnesla. V vsej svoji zgodovini ni imels kompanija Ameriške tobačne zadruge toliko dobička kot ga Jo imela v preteklem letu. Čistega dobička je imela (a kompanija nad 22 milijonov dolarjev. Plačala je vse davkč in naklada in oatalo ji Je lepih novcev. Delavci pa so bili sevsda — kakor v drugih Industrijah — plačani prav po bera-ško. Prosperiteta je bila v zadnjem letu za marsikatero indu-atrijo najboljša. Za delavce pa Je bilo lansko leto še precej ša-pavo. Cene pridelkom in izdelkom na trgu so visoke, mezde delavcev pa so vedno nižje. To seveda kaj lahko j>oJasnt vsakemu, zakaj imajo komjMtniJe velikih industrij tako v»likc dobičke. "Times" o diktaturi v Jugoslaviji. I/Hidonski Times cul M. febr. prinaša uvodnik "Prerivanje v Jugoslaviji." V članku ae liavl s težsvami Jugoalovenski'lfa parlamenta in vidi vzrok teh težav v projairciJonalnem volilnem redu. Med vrsticami blesti reakcljonarnl naavet, naj »e ta proporcionalni volilni red ukln<* : V izjavi minlsterskegs pred »«d-1 nlka Usunoviča "ml smo pri prsvljeni opustiti realni parla mentarizem" — vidi list grož-l njo vladati bre/. parlamenta. V Jugoslaviji pa je vaaka vlad« brez parlamenta istovetna z I vlado vojaštva in njegovih fto litičnih zaveznikov, Diktsture,' l>s tudi atrstokracije (vojašk« diktature), Evropa ne gi«da pri-Jazntf. (»eogrsflčni ptdožai Jugoslavije in neuajieh njenih dr-žavnikov, ki so omotanl z narlo nalnimi prsdaodki in tudi S ta j-1 nimi političnimi vplivi, vdshniti zaupanje |#ri sosedih Jugoolsvi-je, ksr bi lahko dalo Jugoslaviji realno hegomrmljo na Hslksnu,' — vse to prlčs o «talnem slrshti ki gs morsmo Imeti prrd eventualnim polomom perfcmenta rizma. Nesreča na nadullčnl želesnlcl. Chicago. — Vlak nadullčne električne železnice je v četrtek zvečer kolidiral s praznimi karam!, katere so premikali na a^ranako nad ulično progo nad Wells in Kenzle ul. Ponesrt»čen vlak, ki je bil Wilson Avf. Express, Je bil nstlačen z delavci, ki so s«« vračali domov iz down-towna in južnega dela mesta, Pri kolisijl so trije vozovi skočili iz tira in trinajst oseb Je bil» ranjenih. Motornlk John Conway, ki je najbolj ranjen — obe nogi ima zlomljeni — je dejal, da je njegova krivda. NI |>azil na svarilno luč na progi. Kumunlja postavi spomenik ' Mussollniju Dunaj, 18. marca. —• Iz Bukarešte poročajo, da Je rumunaka zbornica aklenila jiostavitl spomenik italijanskemu diktatorju Mussolihiju iz hvaležnosti, ker je Italija priznala aneksljo ruske province Hesarablje, H|>ome-nik bo postavljen v Kišinevu, glavnem mestu Hcitarebije, llu-ka roški mestni svet Je tudi sklenil, da ulico Strada Romana prekrsti v Strada Musaolinl. Zakaj *'pade" prvoletnik v šoli? Chicago, III. — Superintendent detroltaklh šol Je dejal tukaj, da večina prvoletnlkov na višjih šotah "pade" v študijah, ker ae |>reveč zanima za atletsk« igre, filme, jazz godba In doba je tudi v dobršni meri kriva tega "padanja" obojega spola na višjih šolah. Komiaija bo študirala projekt Doulder jeaera. Washington. — Tajnik notranjih zadev Work bo Imenoval posebno komisijo, ki bo proučevala vodne sile pri projektu Houlder jezera na Coolorado reki. PREDAVANJE O JANU HUBt). Jugoslovansko prosvetno u-druženje bo s svojo "Slobodno govornico" jirlredilo Javno |x>-vestno-znsnstveno predavanje v petek dne 25. marca v lastnih prostorih ns 134ft W. IKth Ht. v Chicagu. Predmet prwlavanja bo Jan H us. Govoril bo II. MI-loševič, urednik "Novega Roda". Na predavanje so vabljeni vsi Jugoslovani is Chicaga In okolice. Začne se ob 7.30 zvečer. Odbor "Hlobodne govornice." Izvoz žita narašča. Washington, D. C. — Kakor naznanja uradno poročilo, je v tem meaecu pričel zelo naraščati izvoz žita iz vseh glsvnih a-meriških priatsnlšč, Prvi in drugi teden tegs meares Je Izvoz prem-gsl vse prejšnje prošlih let. ' Nesrečs v premogovniku. Liberty vlile, Ind. — V premogovniku Hhirkey No. 1 v bliž-nJem HhlrkeyvHlu ae Je v četr-lek utrgsls železns vrv in vzpe-rijsčs je psdls na dno. K arečl ni bilo rilkogkr v vzpenjali. Okrog r,oo rudarjev je moralo plezati Iz jame jat /rakovodu. Portugalska krlžarks doopels v ^iangsj. ftangsi, KitaJaka. — Dne 10. marca Je ¿'»pela portugslaks ( križarks "Re|Hiblka" v to mesto. Lfradnn (»oročilo Js prejel \ojni jursd \ Wsahingtonu. NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Feb. 28-1927) pomeni» d« vam Jo naročnina potekla ta dan. Ponovite Jo pravočasno, da vam Nata ne ustavimo. Ako lista ne prej* mete, Je mogoée vstavljen, ker ni bil plačan. Ako Jeva« list plačan In ra ne prejmete, Je mogoče vstavljen Vsled napačnega naslova, pilite itam dopisnico In navedite stari In novi naaJof. Nall zastopniki so vsi dro-Itvenl tajniki In drual zastopniki, pri katerih lahko plačale naročnino. Naročnina sa eelo leto Je $5.00 In za pol leta pa f2J0. Clanl 8. N. P. J. doplačajo za pol leta $1.90 in sa celo leto $3 JO. Za mesto Chieago in Cicero za leto $6.30, pol leta $3¿fi, za člane $5 JO. Za Evropo stane sa pol leta $1.00, ga rae leto pa $8.00. Tednik stane sa Kvropo $1.70. Člani doplačajo same Mlc sa poštnino. Naročnino lahko todl sami poAljete ns naslov: IJPRAVNI8TVO "PROS VETA" 26¿7 A. lAwnrisI* Ave. CHICAGO, ILL BISERI IZ SVETOVNE LITERATIRE JuUtm Verne: . Z zemlje na luno * (55^) Zablod nja. ^ Strahovit padec 8296 lig je pričel in potovalci so imelf veliko opravila. Ne urno to, da je bilo treba prestaviti odbijalnf pod, čeprav jim je pošlo veliko vode in bi jim ne slutil več tako dobro kakor pri odhodu z zemlja, in prestaviti je bilo treba tudi raketne odbojnike. Ta slednja priprava se je se-stojala od dvajsetih malih jeklenih pušic, pripravljenih tako, da so bile pritrjene na dno pro- jektila. Nameravali ao jih izstreliti ob ravno tistem trenutku, ko se projektil približa površini lune. Nekaj je vznemirjalo Barbicana. Namesto da bi projektil padal, kakor je bil namenjen prvotno, z rilcem proti luni, je očividno letel v poševni smeri, kakor da bi se upiral aili gravitacije. To je bilo nemogoče pojasniti. "Jasno je," je rekel Miha. "da smo bili na nek način odvrnjeni od prave poti." ""Jaz menim, da veliki kanon .ni bil pravilno namerjen," je priatavil Nicholl. " Naj nežna t- nejša pomotica napravi tu velikansko razdaljo." "V napačno smer bredemo, je rekel Barbicane, "toda zakaj, jaz ne vem in tudi uganiti ne morem. Ali znaki na luni jasno kažejo, da je ne bomo dosegli." Vač časa niso spregovorili besedice, temveč samo gledali skozi okno, na eni atrani luno, na drugi solnce. Cez pol ure je Barbicane prekinil molk z nekako razkačenim glasom: "Vsa tajnost leži v tem, da je asteroid, katerega smo malo minut po zapuščanju zemlje srečali na poti, izprevrgel našo smer, tako da smo zgrešili cilj." "Ampak, aaj ae nas ni niti dotaknil," je rekel Miha neverjetno. "Za našo dolgo pot 84,000 lig Izlet gospoda Broučka v XV. stoletje Češki spisal 8vat. Cacb—Pealevanil Stanko gvetlaa. Globoko si je oddahnil, kakor bi se mu zvalil težak kamen od srca, in s pomočjo VVuer-flovo je zlezel oprezno iz soda. Imel je ude kakor zlomljene in glava mu je bila težka. Tu ...>«>>>.>>>«.......»^....t........ - KNJIŽEVNA MATKA S. H. P. J. Ima v zalogi alodeče knjiga: AMERIŠKI SLOVENCI—Izvrstna krasna knjiga, obsega 682 atrani, trdo vezana, vredna svojo eene, atane..$5.00 Slovenako-AngleAka Slovnica—zalo poučna in lahko razumljiva knjiga za učepje angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stane aamo..............................$2.00 Zakon Biogenezije—tolmači naravno zakone in splošni razvoj, knjiga iz katero zamorete črpati mnogo naukov za teleano in duševno dobro................. I.I....H........HM .$1.50 Pater Malaventurš—V Kabareta zanimiva povest iz živ-ljonja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, iz- vratno apopolnjena a slikami.................... Zajedale!—resnična povest in prava iluatracija doslej skritega dala življenja alovanakih delavcev v Ameriki..$1.75 Jiauaie Higgins—krasna povest, ki jo jo spiaal sloviti ameriški ptaatelj Upton Sinclair, poalovenil pa Ivan Molek ............ .....M............ ....................... .............. ....... J1.00 Zapisnik 8. rodna konvencija S. N. P. U 262 atra^mebko vezana, stane aamo...«.«..........«..«...••••...•,.......m...........50c "Hrbtenica"—drama v treh d§jfajih,^prologom in epilogom—mehko vezana, stanflaam<^r. "Informator"—knjižica a vsemi potoafanimi podatki o S. N. 'P. J.—zelo priporočljiva za člana—stane samo..20c Pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndala Ave„ Chicag», VL ENO MINUTO čaaa zadostuje, da ae odločite za varčevanje. t 4fl % R Ta odločitev Vam ne bo prihranila aamo akiti la težavo za ataroat, te»" vaa privede tudi k cilja, katerega ai želite. Storite to, kar ježe milijeae naprednih In marljivih tja« staUe. „ VARCUJTE! < < VARCUJTE! la vlagajte pri VARCUJTE! KŠSPŠI AMERICAN STATE NAM 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO. HA varna banka za u laganje vaših prihrankov