Delo za ugled. Poroea M. Eabaj. Učitelj ne sme biti kot puščavnik vedno doma med štirimi stenami. 0 prostih dneh naj gre med ljudstvo, da se z njim pogo\arja, da spozna razne starše svojih šolskih otrok, da spozna razne njihove šege, navade, običaje, vrline in napake. Ljudstvo samo želi imeti v sredi svojega učitelja, da se z njim spozna, pogovori in dogovori o marsičem. Ali prav tukaj je treba učitelju največje opreznosti v govoru, nastopu, vedenju in občevanju. Pomni naj vsakdo, da ga narod opazuje s strogimi očmi kaker mladina v šoli. Učitelj, ki tudi zunaj šole deva svoje besede na tehtnico, ki vedno stvarno misli, govori in občuje, ki se vedno dostojno vede, ki se ne da zavesti od opojnih pijač, marveč uživa zmerno, govori previdno, dostojno in premisijeno — tak bo vedno dobrodošel v vsako družbo; užival bo spoštovanje in ugled. Morda je kdo od nas v šoli mož na svojem mestu, pri občevanju z ljudstvom pa pade v nemilost zaradi svoje netaktnosti, nepremišljenega govorjenja, zbadljivosti itd. Kdor spozna, da ne more brzdati svoje narave v družabnem življenju, s čemer si lahko nakoplje največ sebi neprilik, svojemu stanu pa dela nečast, si jemlje sebi ugled, čast in spoštovanje, je bolje, da ne hodi v druščino. Hvala Bogu, da je takih med nami malo ali celo nič, ker jih ljudstvo samo in naša stroga šolska gosposka takoj justificira ter odstrani kot plevel in Ijuliko iz našega stanu. Učitelj roora tudi izven šole vplivati s svojim nastopom med ljudstvom odgojevalno. V družbi pridejo na dnevni red razna vprašanja o poljedelstvu, živinoreji, kupčiji, obrtniji in drugih znanostih, zlasti pa postopanje v politiki. Kdor hoče med narodom zlasti v družabnem življenju dobiti veljavo, je treba, da je tudi vsestransko izobražen mož. Ako zna znanstveno prepričljivo povedati o priliki na razna vprašanja, je to velevažnega pomena. V taki druščini je on učitelj odraslim Ijudem, ki niso imeli prilike se učiti, čitati ali slišati kaj podobnega. To vpliva zlasti na preprosto maso jako blažilno in odgojevalno, ugled in spoštovanje za to ne more izostati. Zlasti je priporočati učiteljstvu pri občevauju v družabnem življenju prav veliko takta, previdnosti in preudarnega postopanja v politiških vprašaDJih. Pri nas je sedaj jako živahno politiško gibanje, kar ne vpliva slabo na naš narod, ako ima trezno misleče, nepristranske in za obči blagor Ijudstva vnete voditelje. Tudi politika je znanost, in sieer jako menjajoča se znanost brez posebno stalne teoretiške podlage. Kdor hoče med narodom nastopiti tudi na tem polju, mu je nujno treba prav pridno zasledovati razna politiška stremljenja raznih pri nas se nahajajočih struj. Ne zado^tuje brati časopisov ene same politiške stranke, treba je brati glasila raznih strank, slišati je treba več zvonov, pri tem pa globoko misliti, preudarjati in sklepati. Danes je prišla doba, da se mora tudi učiteljstvo podati na politiško polje, čeprav nerado stori to, ker je naš poklic nepolitiški, nad strankami in odgojevalen. Mi nismo krivi, če je postala šola politiško torišče, zaradi česar se bije politiški boj. Ali naj mar mi mirno molčimo, ko imenujejo sedanjo šolo prokletstvo za naš narod ? Ali naj mirno potrpimo, ko nam sistematiško in z nameDom jemljejo čast in spoštovanje z blatenjem, zaničevanjem, obrekovanjem in kratenjem dobrega imena med našim narodom, med katerim službujemo, učimo, trpimo in žrtvujemo vse svoje moči? Ti napadi so brez konca in kraja. V najnovejši dobi se nam očita, da smo popolni brezverci, ki pohujšujemo otroke in ljudstvo v javnosti, ki _očemo vre6i Boga iz šol in da delujemo proti ljudstvu. Ako bi mi vse to preslišali ter mirno to molče prenesli, bi kdo mislil, da smo res taki in sovražniki šolstva in učiteljstva bi brez boja dosegli svoj namen. Ako je kdo zakrivil kaj podobnega, na dan z njim! Ali na svojo zahtevo nismo še dobili odgovora in ga tudi ne bomo, ker je vse to samo zlobno obrekovanje in prav ni6 drugega. Zlobno in hudobno je, pogreške in napake ene osebe vreči na ves stan, še zlobnejše je in neopravičeno, blatiti ves učiteljski stan s popolnoma izmišljenimi rečmi, da bi nas s tem osramotili pred ljudstvom. Mi moramo torej poseči v politiški vrtinec, moramo varovati poštenje svojega stanu, moramo povzdigniti glas zoper tako ostudno obrekovanje. Hvala Bogu, da je učiteljstvo splošno jako oprezno, taktno, morališko, pošteno, delavno in neumorno pridno, da nam s tem ne morejo prav nič škodovati, pač pa si škodujejo sami, ker si mora učiteljstvo iskati v javnosti pred ljudstvom zadoščenja za take neopravičene napade. Vsakega od nas je najsvetejša dolžnost, da pri vsaki priliki našemu narodu pove, s kakšnira namenom se to dela. Narodu povejmo v obraz, da ni in ne more biti prijatelj našega naroda, kdor koplje grob šoli in učiteljstvu, ker ta visoko spoštuje dobre učitelje, visoko ceni šolsko omiko in izobrazbo, ker se povsod zidajo in razširjajo nove šole, kar je očiten dokaz, da je sedanja šola z učiteljstvom vred dobila globoke korenike v srcu našega naroda, ki jih hoče neka politiška struja na grd in hudoben način izdreti. Za taka pojasnila ti ne bo naš narod zameril, marveč še hvaležen ti bo, spoštoval te bo, ker si odkrit in pošten zagovornik svojega stanu, bojevnik za svojo čast in poštenje in za narodni blagor, ker je narodna omika bistveni del tudi naše narodne sreče. Danes se bije na politiškem polju največ boj zaradi vere. Eni hočejo veljati za prave katoliške ljudi, drugi pa trdijo, da se naj posvetne zadeve ločijo od vere, ker nimajo z vero nobenega stika. Zadnji se imenujejo naprednjaki in obenem jih prvi imenujejo brezverce. Učiteljstvo je naprednega duha, ker tako mora tudi biti zaradi svojega poklica, a odločno moramo poudarjati, da raditega nismo prav v nobeuem nasprotstvu z vero. Nam vera ni nič na poti, pač pa se more vsakemu gabiti, da se zlorablja vero prav na grd način. Mi smo prisegli vzgojevati šolsko mladino po zakonih in tako tudi delamo. Mi ne moremo in ne smemo v šoli pri odgoji delovati našemu narodu v nasprotnem duhu. Vera je nekaj vzvišenega, ki jo rabimo pri odgoji kot neko morališko silo za krotenje strasti, pregreh in napak; ta raorališka sila nam je vodnica za krepostno življenje in čednosti. Vera je zbirka najlepših in najzglednejših moraliških naukov, ki človeka blaže, in ga vodijo v življenje s pomočjo razuma, pameti in vesti do popolnosti. Tem naukom nismo nasprotni mi, pač pa tisti, ki te lepe nauke pačijo, zlorabljajo in z namenom kažejo v drugi luci z življenjera, pisanjem po časopisih in nastopom med narodom, da ga ložje izkoriščajo. Mi moramo upoštevati versko individuvalnost našega naroda, da ne pridemo zaraditega v nasprotje z njim. Vsak od nas naj živi in dela po zgledu narodne mase, pobija naj zlorabo vere in izkoriščanje te pri vsaki priliki. Naš narod vidi sam to prav dobro, mnogim se že odpirajo oči. A sveta dolžnost vsakega učitelja mora biti, da kot narodni odgojitelj čuva kot zenico v očesu koristi Ijudstva, da ga ne bo nihče izkoriščal za sebične namene. še maDJe pa pustil grditi sebe in šolo, kakor da bi ta z učiteljstvom vred delovala proti narodu. Vsako sramotenje šole in učiteljstva pade na sramotilce nazaj. Upoštevajoč vse to pri odgoji, izvijemo smrtnemu sovražniku šole glavno orožje iz rok, ki ima vero le za sredstvo' v dosego svojega namena — za nadvlado nad šolo in narodom. (Konec.)