------ 267 ------ Jezikoslovne reči. Dve tri Jugoslavenom v prevdar! Marsikaj ste že ljube ^Novice" prinesle iz kraja staremu svetu pod imenom Liburnija znanega; marsikaj ste tudi iz zgodovine in jezikoznanstva kranjsko-štajerskega naroda, ne malo tudi od narodovnosti horvaškega ljudstva kajkavskega tako v prozi kakor v pesmah učenemu svetu razglasile; podajte se tote verstice iz liburniskega kraja izurjenim jugoslovanskim zgodovinarjem v prevdark. Od tistega časa, kar je jugoslovanski svet spoznal, da brez narodnega jezika ni kod ni kam, dosti se je delalo, vse jugoslovanske jezike v edin občen in vsacemu Jugoslovanu razumljiv jezik zložiti, kteri bi imel v knjigah obveljati. Ker pa jugoslovanski svet obsega štiri narode, namreč: 1) krajnsko-štajerskega, 2) horvaskega, 3) serb-skega in 4) bolgarskega, in ker vsaki totih narodov terja, da se njegov jezik ne kazi, temuč lepša in čedalje bolj povzdiguje, moglo je tisto prizadevanje brez uspeha ostati. Vnelo se je ostro pričkanje: kje da je meja vsacega totih narodov tako v zgodovinskem kakor tudi v jezičnem obziru, in potem: k ter o ime kteremu totih narodov kakor njegovo pravo po narodni zgodovini in narodnem jeziku pripada. Po najnovejših preiskavah učenih slovenskih, ali kar je vse eno, slovanskih mož vemo že gotovo, da bila je Panonija mati vseh slovenskih narodov, iz ktere so se na vse kraje razšli. Vemo tudi, da zdanje Kranjske, Koroške (pa ne vse) in Goriške popred samo pod imenom „Karnija" znane, niso stari prištevali k Panonii; al zato naj nihče ne misli, da ni bilo slovenskih naselišč v Karnii, ker gotovo je, da ob časih našega Izveličarja je v enem rimskem ker-delu (kohorti) iz Karnov sestavljeni, dosti slovenskih voj-šakov bilo. Pa tudi to ni zgodovinarjem skrito, da so se Slovenci od Donave okoli 550. leta v Karnijo preselili^), in da so ukorenjeno že ime Karni, čeravno so v teh novih zemljah svoj jezik jako razširili, vendar mogli pod svoje vzeti. Kdor se je s slovensko, zlasti pa jugoslovansko zgodovino soznanil, temu tudi to ni skrito, da Štirci v ožjem pomenu ne spadajo pod kranjski narod, ampak da so med kranjskim in staro-horvaškim, in da od nekda stanujejo v totih zemljah, ktere so se v starih časih prek severni Panonii in Dunaju do Vele Horvaške razprostirale. S štirskimi Slovenci je toraj ravno taka kakor s horvaškimi Cakavci. Dokazano je že kritiško zgodovinsko, da so Horvati, pridši v današnje kraje, v dve deželi svojo zemljo razdelili: na savsko namreč (tudi severno), primorsko (tudi južno), horvaško ^), in da je una do Sotle in nar manj do Drave segala, ta pa je zauzemala ostalo Horvaško (Istrijo, Dalmacijo, Bosno do Vrbasa in zdajno Slavonijo). Torej severni Horvati so ravno tako pravi koreniti Horvati kakor na priliko tisti, kteri so v Dal-macii ne le po narodu, temuč tudi po jeziku.^) Ni mi potrebno razlagati, kaj da pomeni beseda ^na-rod", — da je skoro vsak narod sestavljen iz ljudstev, kteri vsi skupej vzeti činijo en narod, in da vsak narod ima svoj narodni jezik, kteri dobiva ime od naroda, in da več manj vsak narod ima narečij, ktere vse skup vzete činijo en naroden jezik, kteri pa še ni ali konci ne more biti književni jezik. Ker imena za jugoslovanske narode večkrat tudi učeni možje zelo napčno rabijo, pa tudi take nekterim narodom pridevajo, ktere jim ne grejo ne po zgodovini ne po posebnosti, sem se namenil, v kratkem, kolikor prostor naših „Novic'' pripušča, imena jugoslovanskih narodov pretresti in na drobno razložiti. „Error enim — pravi nek kanariensk škof — cui non resistitur, approbatur." ^) Prokop. „De bel. Goth." 1. 3. v Carolovi avstrijski Germanii str. TO. ^) Hilferding v „Geschichte der Serben und Bulgaren" — in Rački v „Vieku i djelov. sv. Cirila i Methuda." ^) V tem nas nic ne motijo po zgodovinskih dokazih nepoterjene misli nekterih naših zaslužnih in učenih mož, kterim smo za njihovo neutrudljivo nabiranje narodskih reci, posebno pa horvaško kajkovskih, veliko hvalo dolžni. Mnogo manj pa nam se je ozirati na Vukove „Srbe sve i svuda" in na članek na ravno tisto berdo stkani: „Kritische Bemerkungen uber die Sprachen Dalmatiens" von Ab. S. Gliubich v dostavku k „Oesterr. Wiener Zeitung fiir Literatur und Kunst" Nr. 30—33. 1857. Umni kritiki ne zadostujejo samo kake misli in želje. Pameten bode tudi odvergel tiste senje po otročje sem ter tje v Zimrelenu za leto 1858 od str. 43—75 razlagane; saj vsak ve, da Kranjci niso Serbi, in Slavonci niso Kranjci ne po narodu ne po jeziku. ----- 268 ----- Dostikrat se sliši, piše in bere: Ilirija, Ilirci in ilirski jezik, -— Slovenija, Slovenci, slov'enski jezik, pa ne ve se, kaj da le-ti izrazi pomenijo in kte-remu se narodi prav za prav smejo pridevati. Res je, da še ni do dobrega dognano, ktere zemlje so pod ^^lllyrikum" spadale, kteri in kaki narodi so v njem prebivali; vendar ce prevdarimo, kar stari pisatelji, vzlasti * pa horvaški klasiki pod „illyrica natio in inyrica lingua'' razumevajo, vidimo, da je le-ta izraz imel štiri pomene. V pervem in najširjem pomenu razumejo se pod njim vsi slovenski narodi in njih jeziki kakor sploh en narod in en jezik. jjPios Divae Magdalenae amores atque suspiria Sla-vonico sive Illyrico rhytmo juvenili olim aetate ceci-neram — ut meae linguae hominibus praestantiam approbarem Idiomatis sui, quod ab Adriatico mari ad g^la-cialemOceanumexindeque permediterranea ad Persas usque ac Serum seu Sinensium finis porrigitur^' — pravi J. Gjorgjic. V šlrjem pomenu pa so pod njim razumeli samo Jugoslovenijo, ktero so posebno zvsM ^ala^sna, I^xlcc^tvia, Zulo^svia^ Z^lo^ivia^ ^) in po tem jezik Jugoslovenov (jxXa^snxay (7xlo^snxa, (7xlo-§ivixa nekdaj tudi