LETO XI
$gw»ŽK
STRAŽA, 31. avgust 1973	ŠTEVILKA 6
I3IX 73 ii 0-ZO
n o vo I e s
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „N O V O L E S" STRAŽA PRI NOVEM MESTU
Generacije se menjajo, starejši se u-mikajo mlajšim, izkušnje in znanje ostanejo. Od starejših se učimo - to ni fraza. Znanje dobimo v šolah. Mladi se tako dokopljejo do že odkritih spoznanj in resnic, s to podlago vrtajo za novim, še neznanim sami. V tem je čar, je moč in kažipot v boljše blagostanje. Zato moramo šolanju na vseh stopnjah posvečati vso skrb. Kajti samo z znanjem bomo kos potrebam in zahtevam časa.
V našem podjetju namenjamo temu področju veliko pozornost. Letno se povprečno vsak tretji delavec Novolesa u-deleži vsaj ene od številnih izobraževalnih akcij, ki jih organiziramo. Gotovo ni naključje, da v tej številki našega glasila namenjamo več prostora prav izobraževanju. Poudarimo naj, da smo v letošnjem letu uspeli vključiti v proizvodnjo prvo generacijo lesnih tehnikov, ki so potrebno teoretično znanje pridobili med štiriletnim šolanjem v Novem mestu. Lahko rečemo, da je bila pri tem vsestranska podpora našega podjetja odločilna.
Izobraževanje -tudi poziv časa
Ne zase, za življenje se moramo učiti — so nas učili v šoli in nam vtepali v glavo slovnična in matematična pravila. Ne za oceno in ne za laskava priznanja z nagrado, ki so jih deležni najboljši na sjovesni podelitvi spričeval. Človek le prevečkrat prepozno ugotovi, kaj je izgubil, ko je zanemarjal izobraževanje. Spozna, da „ura izgubljena ne vrne se nobena*1. Dostikrat slišimo tega ali onega „Ko bi bil to vedel!" ali „Da sem mogel biti tako kratkoviden, tak butec!" Sedi in se poti ob najpreprostejši operaciji, rešitve pa od nikoder. Če bi bil vsaj povohal ustrezno šolo, bi rezultat stresel iz rokava.
Marsikdo bo oporekel: če imaš talent, boš tudi brez šol zvozil. Ali: kaj pomaga diploma, če pa z njo nikamor ne pride. Kajpak: talent je zlata vreden in tudi to je res, da diploma še ne naredi strokovnjaka. Dandanes pa že vsakdo ve, da s talentom prideš samo do določene meje, od tam naprej pa ti pomaga šola. Brez izobrazbe torej ne gre.
Vsak dan slišimo in beremo, da se izobraževanje ne konča s trenutkom, ko dobiš v roke spričevalo. Nenehno moraš prebirati knjige, revije, poljudno in strokovno literaturo. Če si v delovni organizaciji z izpeljanim tehnološkim postopkom, še celo. Sicer se bo zgodilo, da boš nebogljen pred novim strojem, ki bo zamenjal starega. Nenehno morajo študirati ljudje s končano osnovno šolo, tehniki, inženirji, magistri in doktorji, če hočejo v razvoju in napredku korak naprej.
Ob tem se je treba zamisliti: človek toliko velja, kolikor zna. In tudi ob tem: kar se Janezek nauči, to Janez zna. Zna — in to se mu tudi pozna. Recimo ob koncu meseca ali okrog petnajstega, ko zažvenkečejo na plačilni dan beliči. Kdor malo zna, manj zmore, njegov zaslužek gotovo ne more biti tolikšen kot tistega, ki ima „glavo na pravem koncu". Znati, izobraževati se - za življenje, kot so učili v šoli - to je poziv časa.
Kar se naučimo v šoli, moramo znati uporabljati na delovnem mestu.
Interno izobraževanje - nujna potreba
Od marca do junija sta izobraževalna centra NOVOLESA in tovarne zdravil KRKA organizirala težaj za strojnike parnih kotlov z avtomatsko termično komando (strojnik ATK).
Za organizacijo tega tečaja smo se odločili zato, ker je NOVOLES v letu 1970 zgradil in dal v obratovanje nov parni kotel srednjih zmogljivosti z avtomatskim upravljanjem; v KRKI pa je podoben objekt v gradnji. Trike naprave pa zahtevajo dobre in vestne strokovnjake. V Sloveniji je za šolanje takega kadra ena sama ustanova v Ljubljani, le-ta pa ne more zadovoljiti vseh potreb po temu kadru, razen tega pa dvomimo v kvaliteto izobraževanja te ustanove za take naprave in sisteme, kot jih imamo v NOVOLESU in v KRKI. Izobraževanje v Ljubljani je tudi zelo drago, saj moramo razen šolnine, potnih stroškov, dnevnic itd. upoštevati še odsotnost z dela oziroma delavce, ki odsotne nadomeščajo.
Kandidati so poslušali predavanja iz fizike in kemije, parnih kotlov, priprave vode, elektrotehnike, varstva pri delu in prve pomoči, skupaj 159 ur. Sedaj imajo tečajniki dvomesečno prakso, nato bodo delali še interni izpit oziroma praktični del izpita. ,
Da si je možno v podjetju pridobiti strokovno kvalifikacijo, dokazujejo trije kandidati: Jerman, Šušteršič in Kavšček, ki so brez prejšnje tovrstne
izobrazbe in strokovnih šol uspešno opravili težak izpit, Jerman celo z odličnim uspehom. ,
Izobraževalni center je s to obliko izobraževanja dokazal, da je mogoče z domačimi strokovnjaki in morda s sodelovanjem sorodnih in bližnjih podjetij usposobiti kader, ki ga primanjkuje. Pri tem je za podjetje najvažnejše to, da je tako izobraževanje zelo poceni.
Mislimo, da je bila poteza izobraževalnega centra pravilna, zato bomo skušali take oblike izobraževanja organizirati tudi v bodoče. Vsem šestim kandidatom, ki so uspešno opravili izpit, iskreno čestitamo.
P.M.
ZAHVALA
Vsem, ki so mi ob smrti moje žene CILKE VOVK kakorkoli pomagali, da bom laže prebolel težko izgubo, se najlepše zahvaljujem. Zahvalo sem dolžan tudi vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z mano. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoži mož Izidor Vovk
NAŠ
PRAKTIKANT
Med letošnjimi šolskimi počitnicami je bil na obvezni praksi v našem podjetju tudi Franci Jordan, dijak I. letnika novomeške tehniške srednje šole - lesni oddelek.
„Kaj te je napotilo, da si se vpisal v lesno šolo? “ smo ga pobarali na začetku pogovora.
„Mislim, da je poklic lesnega tehnika zelo zanimiv, hkrati pa ta kader tudi zelo iskan," je odgovoril.
„Kako si pa zadovoljen s šolanjem v Novem mestu? “
„Zelo," je takoj odgovoril in povedal, da se profesorji zelo trudijo; le učnih pripomočkov, predvsem za tehnično risanje, je premalo. O šolski tabli, ki bi morala biti že zdavnaj v pokoju, pa pravi , da je škoda besed.
„Žal," je nadaljeval Franci, „pa v našem razredu ni niti enega dekleta. Imamo pa to srečo, da je naš oddelek v medicinski šoU, kjer je deklet še in še!"
„Si že bil kje na praksi? “
„Da, 14 dni smo bdi na matični šoli v Ljubljani. Bilo je zelo naporno, dopoldne in popoldne smo imeU praktični pouk, zvečer pa smo pisali dnevnik. Toda, kaj hočemo, kar se mora, ni težko!"
„Kje boš preživel ostale dni počitnic? “ nas je zanimalo na koncu.
„Kar doma. Kopal se bom in treniral košarko."
Premalo
resni
dijaki
Konec šolskega leta smo zvedeli za uspehe dijakov I. letnika naše srednje tehniške lesne šole v Novem mestu.
Razrednik prvega letnika je bil prof. Milan Smerdu, Dijaki so imeli pouk na medicinski šoli v Novem mestu.
V razredu je bilo konec šolskega leta 32 dijakov, izključno fantov. Razred je izdelalo 20 dijakov ali 62,5 odstotka, 12 dijakov ali 37, 5 odst. pa ni izdelalo. S, prav dobrim uspehom sta izdelala dva dijaka, z dobrim 13 in z zadostnim 5 dijakov. Od dvanajstih, kolikor jih ima nezadostne ocene, so trije padli, ker so imeli več kot dve nezadostni oceni, en dijak je pred koncem šolskega leta zaradi nezadostnih ocen izstopil, ostali pa imajo popravne izpite iz enega ali dveh predmetov.
Disciplina oziroma vedenje dijakov v tem razredu je precej slabo, saj ima kar devet dijakov oceno iz vedenja 4, pet pa celo
3.	Profesorji so mnenja, da so ti dijaki še zelo neresni, da se še ne zavedajo, daje to strokovna šola, ki jih pripravlja na poklic, ki bo od njih zahteval pri delu vso resnost.
Tone Špringer
Globoko smo bili pretreseni, ko smo zvedeli, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec — upokojenec Tone ŠPRINGER. V času svojega službovanja kot žagovodja in obra-tovodja je nesebično razdajal svoje moči za dvig podjetja, skrbel za vzgojo novih mlajših kadrov, ki so, ko je odšel v pokoj, nadaljevali njegovo delo. Prav njemu se moramo zahvaliti, da imamo še danes v podjetju veliko število delavcev, ki so strokovnjaki na svojem delu. Podjetju je ostal zvest, saj je zanj kot upokojenec tako rekoč do zadnjega prevmze-mal les. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Izpiti za interno kvalifikacijo
Sleherni delavec v našem podjetju ve, da zahteva naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov za vsako delovno mesto določeno izobrazbo ali kvalifikacijo in delovno prakso. Kdor ne izpolnjuje teh pogojev, se mu od osnove za izplačilo odtr-
guje 4 -? odstotkov. Da bi delavci našega podjetja lahko pridobili to izobrazbo, se je podjetje odločilo, da plačuje šolnino na določenih šolah; za delavce v proizvodnji pa smo organizirali tečaje v podjetju.
Že 1972 je bil izdelan nov
Prva generacija lesnih tehnikov
Končano je šolanje prve generacije lesnih tehnikov podjetja Novoles. Potrebno je bilo veliko truda dijakov, predavateljev, Zavoda za izobraževanje Novo mesto in končno tudi našega podjetja.
Naj navedemo nekaj številk. Redni pouk se je začel v šolskem letu 1969/70. Vpisanih je bilo 32 dijakov, ki so končali prvi letnik s poprečno oceno 2,6. Prav toliko dijakov se je vpisalo v drugi letnik, poprečna ocena pa je bila 3,04; v šolskem letu 1971/72 je tretji letnik obiskovalo 24 dijakov, ki so razred zaključili s poprečno oceno 3,16; zadnji, četrti letnik je obiskovalo 23 dijakov, 15 fantov in 8 deklet, poprečna ocena na koncu leta je bila 3,13.
Zaključni izpit je opravljalo 19 dijakov, dve dijakinji pa sta bili izpita zaradi odličnega uspeha oproščeni. Trije dijaki so zaključni izpit naredili z odličnim uspehom, šest je bilo prav dob-irh, devet dobrih, trije pa so izdelali z zadostnim uspehom.
V vseh štirih letih so dijaki imeli 4.716 ur, ali poprečno na dijaka, ki je končal šolanje, 205 ur. Stroški šolanja znašajo 476.522,00 din, ali 22.691,00 din na diplomanta. Predavateljski zbor je sestavljalo 32 predavateljev. Odelek je finansirala republiška izobraževalna skupnost in naše podjetje.
Naše podjetje bo zaenkrat zaposlilo 13 tehnikov, ki bodo začeli delo avgusta in septembra. Upamo, da bomo z novimi člani našega kolektiva zadovoljni, saj so jim v šoli predavali strokovne predmete naši strokovnjaki.
Če se bomo držali pravila „Pravega človeka na pravo delovno mesto“ in jih bomo v delo pravilno uvedli, jim nudili vsestransko pomoč, bomo lahko opravičili stroške in trud, ki smo ga vložili. Upamo, da bomo z njimi dobili prave, vsestransko usposobljene strokovnjake, ki bodo prispevali svoj delež k razvoju in napredku Novole-sa.
Še spomin na prvi „gaudeamus igitur“ prvih lesnih tehnikov.
program izobraževanja za delavce v proizvodnji, ki obsega 104 do 120 ur predavanj, in sicer: strojeslovje in stroj, v lesni ind. 27 - 35 ur
anatomija in tehnol. lesa 32 do 40 ur
varstvo pri delu 13 ur organiz. podjetja in del. sa-moupr. 10 ur
strokovno računstvo za del. mesto 20 ur slov. jezik 10 ur Po končanem predavanju predmeta opravljajo delavci pismene ali ustne izpite. Praktični del izpita lahkoopravljajoza eno ali več delovnih mest.
Predavanja so jeseni in spomladi ob sobotah in nedeljah. Na tečajih predavajo inženirji in tehniki. Na začetku se prijavi veliko število kandidatov, tudi do 50, žal pa se kaj kmalu premislijo in prenehajo hoditi na predavanja. Najbolj vztrajni delavci, ki se zavedajo, da človek, ki več zna, več velja, so danes dosegli to, za kar so se dve leti učili. Šestnajst delavcev iz TPP, TDP in TSP je opravilo zaključne izpite, dvema delavkama pa je ostal še praktični del izpita.
Delavcem, ki so naredili te izpite, se bo dohodek od 1. junija zvišal za 80 do 130 dinaijev na mesec, odvisno od delovnega mesta, na katerem delajo: razen tega pa bodo imeli več možnosti za napredovanje.
Sedaj ponovno teče tečaj za delavce TSP in TVP. Na novo tečajev ne bomo razpisovali, ker opažamo, da delavcem ni veliko do tega, da bi si pridobili strokovno usposobljenost za svoje delovno mesto. Tečaji se bodo spet začeli takrat, ko bodo delavci sami izrazili to željo in zajamčili, da bodo tečaje obiskovali do konca.
OKREPITI VPLIV DELAVCEV
„Zveza komunistov se mora tudi primemo organizirati. Posebej smo zahtevali, da je treba spremeniti socialno strukturo in okrepiti vpliv delavcev, povečati število žena in mladih v ZK, da je treba ustanavljati organizacije ZK v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, da se ustanovijo pri občinskih komitejih delavski aktivi, da se poživi delo v občinskih organizacijah, da se ustanovijo organizacije ZK v ustano-
L 44
FRANCE POPIT
_______(na 32. seji CK ZKS) |
Trgovina
v
Novo lesu
Vsakdo je verjetno že opazil dokaj viden napis TRGOVINA na okenskem steklu na novem delu upravne stavbe. Morda se je kdo tudi vprašal, zakaj se je Novoles odločil za svojo prodajalno. Naj povemo, kako je prišlo do tega.
Z mislijo, da bi v Novem mestu odprli svojo trgovino, smo se v Novolesu ukvarjali že več let. Naredili smo tudi že prve korake v tej smeri, vendar ideje zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev nismo mogli uresničiti.
V tem času so večje tovarne pohištva odpirale svoje trgovine, in to ob samem sedežu podjetja pa tudi drugje v republiki in državi. Z uspehom poslovanja trgovin so organizatorji le-teh zelo zadovoljni.
In kaj je proizvajalce pohištva privedlo do ustanavljanja svoje prodajne mreže kljub sicer ugodni konjukturni prodaji v prejšnjih letih in kljub že organizirani in specializirani trgovski mreži? Mislim, da sta k temu pripomogla v glavnem dva vzroka: vloga, ki jo je imela trgovina v preteklosti, in miselnost potrošnikov.
Omenil bi nekaj slabih strani trgovske mreže:
—	slaba postrežba, ki se kaže na zelo različne načine,
—	forsirana prodaja blaga iz posebnih interesnih razlogov,
—	politika rabatov in drugih prodajnih pogojev,
—	obnašanje trgovine do proizvodnje, tako v obdobjih konjukture kot v času krizne prodaje pohištva.
Razen misli, da je nakup v trgovini proizvajalca cenejši, pa se kupec za to odloči v veliki meri tudi zato, ker ima često pri opremljanju stanovanja razne posebne želje. Te pa lahko, če le kje, uresniči v taki trgovini. Tu kupec lahko vidi celoten program, spozna njegove prednosti, s čimer ga seznani specializirani prodajalec.
Vse to in še druge ugodnosti (reklama itd.) so tudi nas spodbudile, da smo zaenkrat sicer skromno pričeli organizirati svojo prodajno mrežo. Že do sedaj pa se je pokazalo, da je bilo to zelo pametno. Zato smo prepričani, da bmo kmalu s tega področja naše dejavnosti slišali kaj novega.
Miha BLAŽI C
Veselje za najmlajše — v prenovljenem vrtcu.
Že letos prenovljen vrtec
Vsaka mati je najbolj zadovoljna, če ve, da je njen otrok v času ko ona dela, v dobrih rokah, na varnem in na toplem. Tako varstvo je danes v otroških vrtcih. Otrok se tam nauči lepeg-a vedenja, tovarištva, in že od vsega začetka ga pripravljajo na šolo.
Vemo, da je danes že osnovna šola težka in da otroci, ki hodijo v vrtec in nato v malo šolo, bolje uspevajo v redni šoli kot pa tisti, ki so v varstvu pri starih mamah ali sosedah. Tega bi se starši
morali zavedati in otroke dajati v urejeno varstvo.
Naše podjetje je prisluhnilo željam staršev in že pred štirimi leti odprlo otroški vrtec v Straži. V varstvu pa niso le otroci naših delavcev, pač pa je vrtec odprtega tipa, kar pomeni, da lahko da v vrtec otroka vsak občan iz Straže in okolice.
Za vzgojno delo skrbi vzgoj-novarstvena ustanova iz Novega mesta, za vse ostalo pa splošni sektor podjetja Novoles. V vrtcu je tudi šolsko varstvo do četrte-
ga razreda osemletke. Ti otroci so bili do sedaj v neprimernih, vlažnih in temnih kletnih prostorih. Verjetno bomo že do 1. septembra letos v stavbi otroškega vrtca uredili centralno ogrevanje in preuredili zgornje prostore za šolsko varstvo.
Tudi za vaše malčke, starejše od dveh let, bi radi poskrbeli in vas rešili te skrbi. Vabimo vse mamice, da nam sporoče, če želijo svoje otroke imeti pri nas v varstvu. Prijave pošljite do konca avgusta na splošni sektor podjetja Novoles.
Prodaja pohištva v I. polletju 1973
Sedaj, ko je za nami prvo polletje, je zanimivo pogledati uspešnost oziroma neuspešnost poslovanja v tem času. Razen konkretnih podatkov o prodaji bi radi prikazali težave, ki so ovirale večjo uspešnost prodaje in ki grozijo tudi v bodoče.
Dosežena prodaja za to obdobje;
%
obrat	Dom. trg	Izvoz	Skupaj	napr. pl.
TDP 26.289,288	189.240	24.796.945	24.986.185	95,04
TSP 17.844,100	15.063.499	54.692	15.118.191	84,72
TPP 15.554.195	4.572.460	5.975.600	10.548.060	67,81
SKUPAJ	19.825.199	30.827.237	50.652.436	84,86
'________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________/
Prodaja pohištva v I.
polletju
1973
Naj večje težave pri izvozu gugalnikov na ameriško in evropsko tržišče so nastale zaradi zviševanja cen surovin. To je povzročilo, da je postala rentabilnost proizvodnje zelo vprašljiva.
Neglede na že podpisane pogodbe smo morali zvišati cene. Vendar s tem problema za to leto še zdaleč nismo rešili. Ponovno zvišanje cen surovinam ter istočasno še padec vrednosti dolarja je povzročilo, da proizvodnji gugalniko grozijo težki časi. Morda nam bo izgubo zaradi padca vrednosti dolarja delno krila država, vse ostalo breme pa skušamo prenesti na kupce v obliki ponovnega zvišanja cen. Pri tem naše sicer upravičene zahteve niso majhne in vprašanje je, če jih bo trg lahko v celoti prenesel.
Isti problemi so se pojavili pri izvozu regalov. Podražitve iveric, furnirja itd. pa je pri regalih skoraj nemogoče nadomestiti z zvišanjem cen, ker bi s tem izgubili že tako težko pridobljena naročila. Ker je izvoz regalov prav tako usmeijen na ameriško tržišče, nam je padec vrednosti dolarja poslabšal rentabilnost do skrajne meje. Če teh težav ne bomo uspeli odpraviti, se bomo morali odreči izvozu regalov. To pa bo težko nadomestiti z novim programom, ki bi ga trg dobro sprejel.
Zmanjšanje kupne moči prebivalstva se je na domačem trgu najbolj pokazalo prav pri prodaji pohištva, kar je zelo občutila vsa jugoslovanska pohištvena industrija. S podobnimi težavami smo se v tem odobju borili tudi mi; nekaj manj je bilo težav s programom stilnega pohištva, več pa s programom spalnic TPP. Modeli dragih spalnic v tej tržni situaciji za potrošnike niso bili zanimivi. Zaradi povečanja zalog smo morali v zelo kratkem času izdelati nov program, ki smo ga že pripravili za proizvodnjo.
Težko je reči, mislimo pa, da kupna moč ne obeta boljše situacije na domačem trgu. Zato je tveganje pri plasmanu novega programa toliko večje. Najti ustrezen program je problem, s katerim se veliko ukvarjamo. Zato se bo v bližnji prihodnosti rodilo precej izdelkov pohištva, tako v programu TSP, kot TPP.
Glavna naloga prodaje: realizirati proizvodnjo po cenah, ki zagotavljajo rentabilnost proizvodnje, ter nadoknaditi zaostanek v I. polletju, bo težko delo. Upamo pa, da bomo na koncu poslovnega leta lahko prikazali ugodne rezultate.
MIHA BLAŽIČ
Misliti moramo tudi na jutri
Vedno večja udeležba pohištva pri celotni proizvodnji Novolesa, ostrejše zahteve domačega in tujega trga zahtevajo tudi na področju oblikovanja in priprave novih izdelkov več vztrajnega in strokovnega dela. Novoles se srečuje na trgu s čedalje večjim številom novih konkurentov, ki imajo pogosto zelo mogočne projektivne ateljeje, kjer timsko dela več arhitektov in drugih oblikovalcev, kalkulantov ter raziskovalcev tržišča.
Zato je bila pred kakšnim le tom dni tudi v Novolesu ustanovljena programska komisija. To je samoupravni organ, ki za svoje delo odgovarja odboru za tržišče, člani pa so vsi zainteresirani: arh. Račečičeva in tov. Bevc kot predstavnika službe oblikovanja in konstruiranja, zastopana je komerciala finalnega sektorja, sam finalni sektor z direktorjem Pečarjem in še vsi trije obratovodje tovarn v finalnem sektorju.
Po neobetajočem začetku v lanskem letu, ko je komisija šele iskala svojo pravo vlogo, in ko se je morala še boriti za svoj pomen in končno tudi za avtoriteto, so se letos stvari obrnile na bolje. Počasi je prodrla s svojo trditvijo, da je formiranje programa skupinsko delo, ki ne trpi polovičnih rešitev. Malo je k utrditvi pravilnega položaja pripomoglo težko stanje na trgu, ko je bilo treba sprejeti nekaj zelo odgovornih zadolžitev — predvsem glede delovnega programa za TPP.
Verjetno bo člane delovnega kolektiva zanimalo, kako poteka delo programske komisije, Le-ta se sestaja na vsakih deset dni, sedaj, ko so pred nami glavni sejmi (zagrebški in beograjski), pa vsak teden, V delovno območje komisije spada pregled vseh zahtev po izdelavi kalkulacij, ki nam jih pošiljajo poslovni partnerji. Izdelke, za katere komisija ugotovi, da niso pr-l imerni za proizvodnjo v Novole-sovih tovarnah, takoj zavrne, ker se ne splača izgubljati časa, medtem ko zanimive izdelke pretehta in jih da v obdelavo kalkulantu in konstruktorju. Ta dva pripravita odgovor do naslednje seje, ko se komisija dokončno odloči, ali je izdelek primeren ali ne.
Glavno delo komisije je usmerjeno v pripravo novih izdelkov. Pri tem je do sedaj imela več sreče pri izdelkih za TSP, saj se vsi izdelki, ki so bili pbsla-ni v zadnjem času izredno dobro prodajajo. Taki izdelkj so: postelja, nočna omarica, toaletna miza, toaletni stolček, sedežna garnitura can-can itd.
Tudi za TPP je bilo v zadnjem času mnogo pripravljenega, čeprav se to še ne pozna v prodaji. Tako je bil skupaj z lju-
bljanskim inštitutom za oblikovanje izdelan program Viva, ki je bil prikazan na salonu pohištva v Ljubljani, sedaj pa bo še v Zagrebu in Beogradu. S svojo funkcionalnostjo je vzbudil veliko zanimanje kupcev, s prilagoditvami bo primeren tudi za proizvodnjo. Poleg Vive sta za TPP v pripravi še dve spalnici, ki bosta v prodaji pri Lesnini.
Za TSP bo oblikovalska služba pripravila precej novih izdelkov, ki bodo dopolnili izbiro. Omeniti moramo, da se bo Novoles s TSP pojavil na beograjskem salonu pohištva s popolnoma novim programom, ki ga bomo proizvajali v 1. 1974. Poleg nove omare z drugačnim okrasjem bomo razstavili tudi novo (malo cenejšo) posteljo, nov kavč (tudi cenejši), pred-sobno komodico, predsobno ogledalo, šivalno omarico, manjšo toaletno mizico in mogoče še kaj. Povedati je treba, da bo ta program tudi v novi barvi, ki se bo bistveno ločila od sedanje.
Za TDP, ki ima specifično proizvodnjo, do sedaj programska komisija ni imela dela razen, da seje kdaj pa kdaj izrazila o primernosti kakšnega gugalnika za našo tehnologijo. Tu oblike diktirajo ali ameriški kupci ali pa komitenti (Slovenijales, Lesnina).
Še eno veliko področje dela programske komisije je: to so sejmi. Kdor nima vpogleda v to delo, si ne more misliti, koliko je priprav, če hočemo, da bo naš paviljon veljal za uspešnega.
Velik uspeh
Tekmovanje v malem nogometu na delavskih športnih igrah je končano. Prvič je v tem tekmovanju prvo mesto pripadlo Novolesu. Med petnajstimi ekipami je naša povsem zasluženo zmagala. Novoles je v predtekmovanju in v finalu odigral 9 tekem in jih 7 odločil v svojo korist. Ekipa je posebno v finalu igrala zelo dobro in premagovala nasprotnike z dobrimi rezultati. Najboljša je bila prav gotovo tekma s Pionirjem, ki so jo dobili z 8:2. Za ta uspeh so zaslužni vsi igralci, ki so dali vse od sebe za osvojitev tako visokega mesta. Za ekipo Novolesa so igrali: Tone Legan, Viktor Koncilja, Janez Kova-čec, Lado Pavlin, Franc Zadravec,
Od pravilne izbire razstavnih eksponatov do pravilne razporeditve in dekoracije. To je seveda delo arh. Račečičeve, vendar morajo člani komisije njeno delo potrditi na seji. Mimogrede bi omenili, da je delo komisije le plenarno; kar se je treba zmeniti, je treba storiti na seji, kasneje ne more nihče nastopati kot član komisije.
Povedati moramo še, s kakšnimi težavami se spopada komisija. Medtem ko sedaj ni več primerov, da bi šli posamezni artikli v obdelavo mimo komisije, je največji problem prostora za vzorčno delavnico. Vzorčni mizarji se stiskajo s šablonerji TSP na majhnem prostoru in v takih pogojih ne morejo delati za vse obrate. V glavnem delajo vzorce za TSP, poleg tega pa imajo še pripravo paviljonov na sejmih. Komisija je o problemu prostora že večkrat razpravljala, ker mislimo, da tega vprašanja ni mogoče zanemarjati. Ne more tudi nositi odgovornosti, če se njene ideje ne morejo realizirali v praksi. Komisija je tudi že razpravljala o predlogu za zgraditev nove delavnice, ki bi delala za ves Novoles, vprašanje so le finančna sredstva. Če bi jih (gre za največ 20,000 din), bi bila delavnica narejena v enem mesecu.
Ko govorimo o delu programske komisije, se moramo zamisliti o njeni pravi vlogi. Kljub vsemu lahko v taki sestavi dela le kratkoročno, medtem ko o dolgoročnem programu nihče ne razmišlja, še vedno velja trditev, da Novolesova finala nima niti zamišljene smeri za jutri. Sicer je poglobljeno sodelovanje z inštitutom za oblikovanje lahko prava pot, samo nihče je ne neguje.
SLAVKO MEDLE
nogometašev
Jože Pavlin st., Jože Henigman ml., Ilija Brkič, Mirko Đuranović, line Dragan m Jože Puc. p]RCJQŽE
ČESTITKA
Vsem tehnologom TSP čestitamo za njihov trud in uspeh pri delu, da bi še vnaprej tako napredovali.
Delavci ploskovnega oddelka TSP
Osebni dohodki in hranilne knjižice
Sindikalni svet Jugoslavije, Združenje bank Jugoslavije in banke so začeli akcijo, da se osebni dohodki ne bi več izplačevali v gotovini, temveč preko hranilnih knjižic. Nekatera podjetja imajo že urejeno izplačevanje osebnih dohodkov nahranilne knjižice. V občini Novo mesto ima tak način izplačil tovarna zdravil KRKA, IMV, LABOD, medtem ko druga podjetja to pripravljajo.
Kakšen je namen izplačila osebnih dohodkov na hranilne knjižice?
• Naj omenimo, da podjetja niso dolžna uvajati hranilnih knjižic. Potrebe v podjetjih pa so take, da so primorana del osebnih dohodkov izplačati svojim delavcem na hranilne knjižice. Eden izmed glavnih vzrokov je nelikvidnost, ki se kaže v nepravočasnem poravnavanju obveznosti kupcev. Ni dovolj, daje blago prodano, pač pa mora kupec to blago tudi plačati. Brez plačil kupcev podjetje ne more plačati surovin niti izplačati osebnih dohodkov. S hranilnimi knjižicami pa urejamo brezgotovinsko izplačilo. Dokazano je, da se iz hranilnih vlog ne dviguje naenkrat, ampak takrat, ko delavec potrebuje gotovino. Poleg tega prinaša hranilna vloga najmanj 7,5 odst. obresti.
Naslednji vzrok je v pomanjkanju sredstev. Stabilizacija velja za vse! Ce podjetju primanjkuje sredstev, banke nimajo možnosti kreditiranja, posojil ni. Podjetje ne more najeti posojil ne za obratna, še manj pa za osnovna sredstva. V času stabilizacije pa je čutiti predvsem pomanjkanje obratnih sredstev. Zaradi tega se zakasni nabava surovin, repromateriala itd., večkrat pa se zgodi, da ni sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Nič ne pomaga, če je veliko dolžnikov, denarja za nabavo surovin in osebne dohodke pa ni. Temu se izognemo, če izplačamo osebne dohodke na hranilne knjižice.
V letošnjem letu marsikatero podjetje ne more prodati svojih proizvodov. Prizadeta so podjetja, ki proizvajajo trajnejše dobrine večje vrednosti, kot so avtomobili, zlasti pa pohištvo. V zadnjih letih cene pohištvu - naj bo to dnevna soba ali spalnica — rastejo. Cene za te proizvode so že več kot milijon starih dinarjev. Potrošnik se odloči za tak nakup največkrat takrat, ko za to blago lahko dobi potrošniško posojilo. NOVOLES ima sedaj večjo proizvodnjo pohištva, kot jo je imel pred leti. Prodaja pohištva letos stagnira, nekatera podjetja zmanjšujejo proizvodnjo, druga nudijo večje ugodnosti pri nakupu in potrošniška posojila; kar manjka, nadomestijo podjetja iz lastnih sredstev ali iz sredstev hranilnih vlog. Torej so sredstva na hranilnih vlogah vir za financiranje potrošniških posojil.
Tudi naše podjetje občuti nelikvidnost. Kupci ne poravnavajo svojih obveznosti, zato nam primanjkuje sredstev. Zamujamo s plačili za dobavljene surovine, material in za usluge. Največji problem je izplačilo osebnih dohodkov. Naenkrat je treba zbrati precej denarja za osebne dohodke delavcev in za prispevke, ki jih moramo plačati ob dvigu denarja.
Ze nekaj let raste proizvodnja pohištva. Poleg izvoza precej prodamo na domačem trgu. Doma prodajamo pohištvo preko trgovskih hiš. Letos pa prodaja ni tako dobra, kot pred letom dni. Zaloge pohištva so se nam povečale; če se hočemo vključiti v sedanje prodajne pogoje trgovskih podjetij, moramo iz svojih
sredstev zagotoviti potrošniška posojila. Ker lastnih sredstev za te namene nimamo, iščemo kreditna sredstva pri bankah. Iz zbranih hranilnih vlog nam dajo banke nazaj kredite, tako da lahko mi dajemo potrošniška posojila.
Izplačilo bo, če se odločimo, da del mesečnega zaslužka izplačamo na hranilne knjižice, potekal takole:
Namesto gotovinskega izplačila bo mesečni osebni dohodek izplačan tako, da bo del le-tega naložen na hranilno knjižico, drugi del pa izplačan v gotovini. Koliko bo od
Socialni delavec v podjetju
Prvega julija sem v Novolesu začela delati kot socialna delavka. Rada bi vam predstavila pomen, vlogo in delo socialne službe v delovni organizaciji, da boste vedeli, v kakšnih težavah se lahko obrnete name za nasvet in pomoč. Pomagala vam bom skupaj z drugimi službami, ki se prav tako ukvarjajo s problemi zaposlenih ljudi.
Socialna služba v podjetju obravnava več vrst problematike, ki jo v grobem lahko razdelimo na tri skupine.
1.	Problematika celotnega kolektiva, ki zajema predvsem tako imenovano področje družbenega standarda. Sem spada stanovanjska problematika, prehrana, preventivno okrevanje pa tudi medsebojni odnosi, prilagajanje delovnemu mestu, sprejem v delovno razmerje itd. Neurejenost teh vprašanj ima za posledico slabo počutje posameznika, iz tega pa izvira majhna storilnost, nezadovoljstvo z okolico in samim seboj, nesoglasja v delovni skupnosti, nevarnost poškodb in drugo. Vse to pa se seveda pojavlja tudi v naslednjih dveh skupinah.
2.	Druga skupina obsega problematiko posameznih skupin, ki jih tvorijo člani kolektiva zaradi kakršnekoli prizadetosti. Sem spadajo:
-	problemi zaposlenih mater (izmensko delo, varstvo otrok itd),
-	problemi samohranilcev,
-	problemi alkoholikov,
-	delovna in socialna rahabilitaci-ja invalidov,
-	vajenci in njihova problematika,
-	štipendisti in njihova problematika in
-	problemi za delo manj zmožnih članov kolektiva.
3.	Tretja skupina zaobjema individualno problematiko, ki se največkrat kaže v razmajanih družinskih odnosih, delovni nedisciplini, moralni ohlapnosti in v reševanju drugih težav, ki izvirajo bodisi iz človeka samega, bodisi iz njegovega okolja. Nekaj vzrokov, ki vse to povzročajo, sem že omenila. Za vse pa je skupno, da človeka onesrečujejo in jemljejo življenju polno vrednost.
Tatjana Štrubelj
mesečnega osebnega dohodka šlo na
hranilne knjižice in koliko bo izplačano v gotovini, je stvar predhodnega sporazuma. Del za izplačilo v gotovini je lahko določen znesek ali odstotek od višine osebnega dohodka, ostalo pa se nakaže na hranilno knjižico.
Vsak delavec dobi hranilno knjižico. Vsak mesec se pripriše znesek, ki se pri izplačilu osebnega dohodka nakaže na hranilno knjižico. Hranilne knjižice izstavlja Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu. Da bo bolj pri roki, namerava ta banka odpreti ekspozituro v Straži. Stavba bo stala zraven samopostrežne trgovine. Dokler ne bo imela banka svojih prostorov, bo izplačilo iz hranilnih knjižic urejeno za obrate v Straži v podjetju in na pošti v Straži, medtem ko bodo delavci iz obrata v Soteski lahko dvignili denar enkrat na teden v Soteski in na pošti v Straži. Delavci iz obrata TPP bodo denar lahko dvigali iz hranilnih knjižic v Dolenjski banki in hranilnici v Novem mestu in na pošti v Novem mestu.
Tako bo torej Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto imela svojo blagajno v našem podjetju v Straži. Blagajna banke bo vsak dan vpisovala vloge in izplačevala denar iz hranilnih knjižic. Blagajna bo odprta za dopoldansko in deloma tudi za popoldansko izmeno. Ta rešitev je začasna in bo veljala, dokler ne bo odprta ekspozitura v Straži.
Pri izplačilu osebnih dohodkov bi torej vsak delavec dobil dogovoijeni del osebnega dohodka v gotovini, za ostalo pa „obvestilo o knjiženju", katerega bi predložil banki, da mu znesek vpiše v hranilno knjižico. „Obvestilo o knjiženju" lahko predloži takoj, najkasneje pa v treh mesecih. Če hoče, lahko ta znesek takoj dvigne, in to pri vseh bankah v
Jugoslaviji ali na vseh poštah v Sloveniji. Iz hranilne knjižice se lahko dviga neomejene zneske pri tisti banki, ki je knjižico izdala; za nas bo to Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto. Pri vseh drugih bankah v državi in na vseh poštah v Sloveniji pa se lahko dvigne do 3000 dinarjev na dan; če bi kdo želel dvigniti večjo vsoto, pošta ali banka telefoni-čno preveri višino vloge pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto.
Vlogo lahko dvigne samo lastnik hranilne knjižice. Vlagatelj pa lahko prenese pravico razpolaganja z vlogo tudi na drugo osebo, in to z enkratnim ali stalnim pooblastilom. Z enkratnim pooblastilom se denar lahko dvigne samo pri banki, ki je hranilno knjižico izdala; s stalnim pooblastilom, ki ga banka izpolni na posebnem obrazcu, podpišeta pa ga lastnik knjižice in oseba, ki jo lastnik pooblasti, pa lahko tudi pooblaščenec dviga pri vseh bankah in poštah v Sloveniji.
Pri vsakem dvigu je treba pokazati tudi osebno izkaznico. Izgubo hranilne knjižice ali „obvestila o knjiženju" je treba takoj sporočiti banki, ki je knjižico izdala. Po enem mesecu banka izgubljeno knjižico nadomesti z novo, izgubljeno „obvestilo o kpjiženju" pa se vpiše v novo hranilno knjižico. Ob prijavi izgubljene hranilne knjižice je treba pri banki položiti 55 din. Za novo knjižico pa obračuna banka še 5 dinarjev stroškov.
Pri prvem izplačilu osebnega dohodka na hranilno knjižico bo del osebnega dohodka že vpisan v hranilno knjižico. „Obvestilo o knjiženju" vpisujejo vse pošte na območju PTT Novo mesto in vse banke v Sloveniji. Ko izda hranilno knjižico, izpolni banka poseben obrazec-pri-stopnico. V spodnji del pristopnice se vlagatelj lastnoročno podpiše.
j Ambulanta odprta |
V sredo, 1. avgusta, so v prostorih Novolesa odprli ambu- | j lanto zdravstvenega doma Novo mesto. Ob otvoritvi tega za j Novolesove delavce in prebivalce Straže in okolice tako po-j trebnega objekta je vodstvo družbenopolitičnih organizacij i in samoupravnih organov v podjetju pripravilo skromno slo- [ : vesnost.
Otvoritve so se udeležili tudi predsednik občinske skup- : S ščine Novo mesto tov. Avgust Avbar in predstavniki skupno-i s ti socialnega zavarovanja Novo mesto. Tov. Anton Špelko, { j predsednik sindikalne organizacije v Novolesu, je v nagovoru j j poudaril potrebnost te ambulante ter obenem izrazil veselje ■ delavcev Novolesa, ki bodo imeli zdravstvene usluge tako j j rekoč v prostorih podjetja. Poseben pomen te ambulante, je š nadaljeval tov. Špelko, pa bo v tem, da bo preprečevala j morebitna obolenja, ki bi se pojavila kot posledica dela na j zdravju škodljivih delovnih mestih.
Goste je v imenu zdravstvenega doma iz Novoega mesta i [ pozdravil tov. dr. Vladimir Zorič. Pohvalil je kolektiv Novo- \ \ lesa, ki je pokazal veliko razumevanje za gradnjo tega objekta. Nato so si gostje ogledali ambulanto, v kateri bo delovala { splošna in zobna ambulanta. Splošna ambulanta, ki jo vodi j dr. Hprvat s sestro Bobnarjevo, je namenjena le članom kolektiva podjetja Novoles; zobna ambulanta, ki jo vodi tov. Drobnič, pa bo odprta za vse prebivalce Straže in okolice, • seveda pa tudi za delavce Novolesa. OBRATOVALNI ČAS AMBULANTE SPLOŠNA AMBULANTA je odprta vsak dan f razen sobote od 13. do 17. ure, ob sredah pa od 10. do 13.	|
ure ZOBNA AMBULANTA je odprta vsak dan razen sobote : od 14.3 Odo 17.30
SAMOUPRAVNI ORGANI
Odbor za medsebojna razmerja je imel v preteklem obdobju pet sej in je obravnaval:
1.	stanovanjsko problematiko, kjer je ugotovil, da bo stanje na tem področju še vedno pereče kljub temu, da se ga podjetje trudi reševati s povečanjem sredstev za te namene;
2.	sklenil, da mora podjetje sodno iztirjati stanovanje od vsakogar, ki bi prenehal službovati v podjetju in stanuje v stanovanju, kije last podjetja;
3.	odobril nagrade praktikantom za obvezno počitniško prakso v višini 400 — 600 din, glede na prizadevnost le teh;
4.	zadolžil tovariša Janka Goleša in Aleša Kulovca, da izdelata teze pravilnika o delavski kontroli v podjetju;
5.	sklenil, da predlaga DS v potrditev spremembo določila o priznanju izobrazbe tako, da se delavcem prizna_ ustrezna izobrazba (KV, SŠ, VŠ in VSŠ), če so delali vsaj 10 let na enakih delovnih mestih in da imajo 15 let skupne delovne dobe;
6.	dodelil Miji Gorše stanovanjski kredit v višini 10.000 din;
7.	dovolil Vladki Šobar, da zamenja kredit z Mežnaršičem v znesku 5.000 din;
8.	sklenil, da podpiše pogodbe za izvedbo centralne kurjave v otroškem vrtcu;
9.	obravnaval lokacijo za gradnjo nove menze med upravo in TVP ter ugotovil, da je le-ta najprimernejša;
10.	potrdil upravičenost nadur sodelavcem, ki prejemajo stimulacijo;
11.	sklenil, da finančno podpre akcijo doma JLA Novo mesto v zvezi z obiskom udeležencev borb z ustaškimi diverzanti in v ta namen odobril 4.000 din in plačilo večerje v Dolenjskih Toplicah;
12.	sklenil, da predlaga DS začasno rešitev povečanja dopustov in sicer tako, da se delavcem, ki še nimajo 18 dni le-ta poveča na IS dni, vsem ostalim pa naj se k skupnemu dopustu doda še dva dni;
13.	sklenil, da predlaga DS, da sprejme sklep, s katerim naj imajo vodstva obratov pravico odrejati čas koriščanja dopustov delavcem do 1/3 dopusta, ki jim pripada letno. Ta sklep je potreben zaradi hitrejšega koriščenja dopustov.
Odbor za ekonomiko je obravnaval:
1.	določil enoten način obračunavanja osebnih dohodkov za podjetje;
2.	sklenil, da predloži DS v
potrditev pogodbi z Jugobanko in Dolenjsko banko in hranilnico, s katero se bo del kratkoročnih kreditov pretvoril v dolgoročne, kar je ugodno za podjetje;
3.	obravnaval obračun stroškov proizvodnje za pet mesecev.
Odbor za proizvodnjo in razvoj je obravnaval vpliv novega letališča v Prečni na nadaljnji razvoj Novolesa in ugotovil:
1.	Novoles bo v bodočnosti potreboval približno 1,5 ha zemljišča letno za svoj razvoj, kar pomeni, da bi v 30 letih potrebovali cca 45 ha zemljišč;
2.	pogoji za gradnjo industrijskih objektov v bližini letališč so zelo hudi predvsem zaradi višine objektov, ki jo lesna industrija močno pogojuje;
3.	odbor predlaga, da se to vprašanje zastavi na seji občinske skupščine, ker so pri tem kršene pravice podjetja glede razvoja, kar je imelo podjetje zagotovljeno, ko se je preselilo iz Novega mesta v Stražo.
Delavski svet je na seji 17. 7. 1973 obravnaval:
1.	gospodarsko poročilo, ki ga je podal glavni direktor in kjer je bilo ugotovljeno, da se je akumulacija podjetja v primerjavi z lanskim letom močno znižala predvsem zaradi povečanja cen re pr ornate rialov in ostalih storitev izven podjetja, pomanjkanja surovin in zmanjšanja povpraševanja po naših artiklih predvsem v pohištveni proizvodnji. Podjetje je moralo zaradi tega pričeti izvajati paket ukrepov, s katerimi je vsaj delno zavrlo negativne posledice, ki so jih prinesle že omenjene spremembe. Tako smo pričeli:
—	s povečanim izvozom,
—	povečevanjem proizvodnje še interesantnih artiklov,
—	povečanjem storilnosti, ki se je dvignila za 1 %, kar je zelo veliko,
—	varčevanjem na vseh stopnjah podjetniške potrošnje,
—	spremembami cen na zunanjem trgu.
Rezultati tega poslovanja so že vidni, vendar so zunanji vplivi na podjetje tako močni, da je potrebno neprestano spremljati dogodke, ti pa se tako hitro menjajo, da jim je komaj možno slediti z ukrepi.
Tudi na področju novih investicij je veliko storjenega, saj je pričela s proizvodnjo tovarna plastificirane iverke v Soteski, v Trebnjem pa smo pričeli z izgradnjo nove tovarne akrila.
V razpravi je bilo ugotovljeno:
-	da je bilo poročilo zelo izčrpno in da so bili ukrepi, ki jih je zastavilo vodstvo podjetja pravilno izbrano;
-	da je bila investicija v Soteski hitro izvedena in da v proizvodnji ne bo večjih težav;
-	da se cene surovinam izredno hitro menjajo, še posebej pri bukovini;
-	da bo potrebno že na beograjskem sejmu razstaviti nov stilni pohištveni program.
2.	Delavski svet je verificiral mandate delagatov za delovno telo za pripravo organizacije TOZD v Novolesu z nazivom „Komisija za organizacijo TOZD v Novolesu", kot sledi:
v TPP ing. Stane Štavdbohar - delegat, Milan Čolnar — namestnik;
-	V TSP Medle Slavko -delegat, Koporec Jože — namestnik;
-	v TDP inž. Andrej Bajt — delegat, Anton Sotler - namestnik;
-	v TyP inž. Peter Cujnik -delegat, Štefan Jaklič — namestnik; _
-	ŽST inž. Jože Bezeg -delegat, Ivan Aš — namestnik;
v ŽSO Stane Šobar — delegat, Anton Virant - namestnik;
v OTS Peter Martinčič — delegat, inž. Niko Galeša -namestnik;
na upravi inž. Edo Tavčar — delegat, inž. Mirko Pečar — namestnik.
Za predsednika te komisije je bil izvojen inž. Edo Tavčar.
Poleg te komisije sta imenovani še dve podkomisiji:
-	pravna podkomisija: dipl. iur. Janko Goleš, Medle Slavko, inž. Vili Pavlič, Aleš Kulovec, inž. Mirko Pečar;
-	ekonomska podkomisija; dipl. oec. Stane Penca, inž. Alojz Kompan, oec. Janez Bajuk, Stane Pezdič, Stane Šobar.
3.	potrdil je predlog odbora za ekonomiko, da se del kratkoročnih kreditov pretvori v dolgoročne.
4.	Potrdil je predlog odbora za medsebojna razmerja glede priznanja šolske izobrazbe delavcem.
5.	Obravnaval je določilo zakona o medsebojnih razmerjih delavca v združenem delu glede zvišanja osnove za dopust od 14 na 18 dni in sklenil, da po odobritvi delavcev na zborih delovnih ljudi prizna vsem delavcem 4 dni dodatnega dopusta s tem, da bi delali braz-plačno dve delovni soboti, zaslužek pa namenili po pred-
/	\
OBVESTILO
Obrat družbene prehrane -menza Novolesa išče najboljšega ponudnika za odvažanje pomij.
Prijave sprejema tovarišica Marinka Srebrnjak.
V_______________________J
logu odbora za ekonomiko tja, kjer bo najbolj potrebno.
Sklenila je, da lahko vodstva obratov določijo delavcem čas izrabe 1/3 dopusta.
6.	Potrdil je sklep odbora za medsebojna razmerja, po katerem naj se spremeni Pravilnik o stanovanjski izgradnji tako, da je mogoče odprodati Novole-sova stanovanja, če zanje ni zainteresirano podjetje Domin-vest niti Novoles.
7.	Potrdil je spremembo delegatov v Poslovni odbor Jugo-eksporta v Beogradu, kot sledi: inž. Mirko Pečar, Slavko Medle, Miha Blažič.
8.	Potrdil je poskusno obratovanje tovarne plastificirane iverke v Soteski z zadolžitvami:
—	obrat se imenuje Tovarna plastificirane iverke — TPI;
—	poskusno obratovanje bo trajalo od 1. 7. do 31. 12. 1973;
—	za redno in preventivno vzdrževanje je zadolžen Milan Eržen;
—	pomožne materiale in surovine naroča obrat preko terminskega biroja v finalnem sektorju;
—	za varnost je posebej odgovoren Rudi Ivančič;
—	uradna otvoritev obrata naj bi bila 29. 10. 1973.
9.	V zvezi z gradnjo letališča je bil DS informiran o ukrepih podjetja, kot so že navedeni v sklepih odbora za medsebojna razmerja in sklenil, da zahteva od občinske skupščine Novo mesto, da gradnjo ustavi, da daje prigovor na nezakonitost sklepa ObS, s katerim je sprejela v urbanistični plan Novega mesta tudi letališče, ker le-ta ni glasovala o dodatnih predlogih Novolesa v zvezi z urbanističnim planom.
10.	Sklenil je, daje potrebno proti vsem, ki pretirano uživajo alkohol, disciplinsko ukrepati in zahtevati, da se gredo zdravit, ali pa naj prenehajo z delovnim razmerjem.
11.	Sklenil je , da je mogoče skleniti pogodbe za izvajanje del v Novolesu z vsakomer, ki ima za to ustrezno dovoljenje. Edina omejitev je, da kandidati niso zaposleni v Novolesu. Zaposlenim v Novolesu takih del ni mogoče oddajati.
Novoles na 15. trienalu v Milanu
Problemi človekovega življenja in njegovega bivanja v okolju so nedvomno temeljni problemi sodobnega sveta.
Prav to okolje, urejeno in prilagojeno času, družbi, razmeram, tehničnemu napredku in drugim okoliščinam, je ena najvažnejših točk letošnjega XV. trienala, mednarodne razstave dekorativne umetnosti, sodobne arhitekture in industrijskega oblikovanja, ki bo od 20. septembra do 20. novembra v Milanu v Italiji. Predstavljene bodo teme iz življenja človeka od otroka do starosti, človeka kot posameznika in kot člana družbe ter širše zastavljeni problemi družbe kot celote. Trienale je danes edina tovrstna manifestacija na svetu. Osnovan je bil 1931, letošnji je že petnajsti.
Namen razstave je predstaviti in oceniti vse sodobne koncepte, originalne zamisli in hotenja pri snovanju boljšega, primernejšega človekovega bivalnega prostora.
Geopolitična lega naše dežele, politika neuvrščenosti in ugled ne le v „tretjem svetu“, temveč tako na Vzhodu kot na Zahodu, zahtevajo kvaliteten nastop tudi na Vzhodu kot na Zahodu, zahtevajo kvaliteten nastop tudi na področju oblikovanja in arhitekture. Tehnični razvoj prinaša težave, ob njih in zaradi njih se razvijajo novi miselni procesi, porajajo se nove rešitve, nove poti. Usmeritev naše družbe, predvsem odpravo socialnega razlikovanja in še nekatere probleme je treba primerno prikazati in nakazati njihovo reševanje.
Osnovna ideja avtorja projekta jugoslovanskega paviljona prof. Nika Kralja je socialni vidik v proizvodnji. Posebno umestno je razmišljanje o socialnem designu v položaju,koje Jugoslavije široko odprla svoje meje proti Vzhodu in Zahodu in so tako na vsa področja prihajali pozitivni pa tudi negativni vplivi; še posebej se to čuti na polju oblikovanja. Na področju opreme so se pojavili številni butiki z ekskluzivnimi izdelki, z nenormalno visokimi cenami, z modnimi muhami. Vse to je s sabo prineslo tudi popačeno pojmovanje oblikovanja nasploh.
Naloga industrijskih oblikovalcev je, da se temu uprejo in s pomočjo najsodobnejše tehnologije razvijejo sisteme izdelkov, s katerimi bi bilo mogoče sestavljati skoraj neomejeno število kombinacij. Tako ne bi bilo ponavljanja in bi tudi želja po ekskluzivnosti odpadla.
Oprema paviljona je sestav-
ljena iz dveh elementov; iz plošče in letve s profili. Z različnimi kombinacijami teh dveh elementov lahko naredimo vse, od otroške igrače, stolov, foteljev, postelj, svetil, razstavnih panojev, visečih fasad, manjših konstrukcij do paviljona. To je rešitev, ki bi bila dostopna tudi tistim z najnižjimi dohodki, v dražji izvedbi pa bi bila primerna tudi za zahtevnejše.
Ne nazadnje je treba povedati, da so bili elementi in konstrukcije sistema F 73 nagrajeni na natečaju Futura 73 s prvo nagrado.
Ena od značilnosti našega paviljona je tudi vključevanje jugoslovanske industrije s svojimi značilnimi izdelki, svojstveno tehnologijo, z novostmi,
idejami, s strokovnjaki.
Jugoslovanski paviljon naj pokaže vso moč in notranje kvalitete ter nove možnosti naše industrije in njeno vključevanje v procese, ki pretresajo družbo. Pokaže naj tisto gonilno silo, ki družbo vzgaja, jo preobraža in ji kaže nove, boljše, sodobnejše rešitve.
Projektant jugoslovanskega paviljona na XV. trienalu v Milanu prof. Kralj in izvajalec Institut za oblikovanje sta povabila k sodelovanju slovensko lesno industrijo, tudi NOVOLES. Za nas je to dragocena priložnost, saj nam omogoča širšo afirmacijo
Kadrovske
vesti
V juniju in juliju se je na novo zaposlilo 66 delavcev:
TOVARNA VEZANIH PLOŠČ: VIDMAR Anton, URBANČIČ Ladislav, DERGANC Franc, ĐURANOVIC	Safet,
ĐUZDANOVIC Šaban, KO LIC Štefan, ZUPANČIČ Marjan, BUBNJIĆ Anton, KRAMARSIC Jože, KOŠIR Alojz, MEDIC Jože, SALOPEK Tomo in ADROVlC Salko.
TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA: MIRTIČ Stanko, DRAŽE-TlC Marjan, GERBAJS Jože, BRADAČ Ivan, FABJAN Jože, KOŠI-CEK Miro, KUM Marjan, KOVAČEVIČ Milivoje, METELKO Franc, SALOPEK Tugo, DAVIDOVlC Pe-jo, SIVONJIČ Stipo, ŽUPEVEC Jože, BRKIČ Ruža, BUBNJIĆ Ivo, BUBNJIĆ Nikola, KUŽET Drago BESEDNJAK Božo, MURN Rudi BRKIČ Nevenka, GORŠE Vika, GNIDOVEC Jožica KULOVEC Alenka, ADROVIČ Muharem, ČAUŠEVIČ Sead, KOCMUT Ana in NOSE Anton
TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA:	BUČAR Darko,
MARENČE Anton, MATKO Vinko, RUDMAN Valentin, BAJZEK Josip, SREBRNJAK Ivan in MIRTIČ Stane.
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA: LAVRIČ Milka, ZABUK-OVŠEK Franc, PETAN Rajko, RI-JAVE Jože, VIDOVIČ Seka in MIKLIČ Drago.
UPRAVA: MAKSE Majda, BO-GlC Nada, ŠTRUBELJ Tatjana, POVŠE Jože, PUNGARTNIK Ciril, PEČJAK Jože, ŠPORAR Andrej in HRASTAR Anica.
OBRAT TEHNIČNIH STORITEV:	MIRTIČ Jože, GALEŠA
Niko, STOPAR Karol in JURCA Miran.
ŽAGA SOTESKA: BUKOVEC Stanko
V	juniju in juliju je odšlo 29 delavcev:
SPORAZUMNO: VIDMAR Anton, ĐUZDANOVIC Šaban, TRIF-KOVlC Stana, VIRANT Tilka, RAVBAR Janez, KRAMARŠlC Jožica, ŠKODA Ivan, NAGELJ Slavko, HRASTAR Jožica, SAŠEK Ana in KLEMENČIČ Magda.
V	JLA: PRŠLJA Bare, FOR-ŠČEK Alojz, VRTAR Ludvik, TURK Darko, DAVIDOVlC Ivan, FABJAN Jože, TRLEP Darko, POHOLE Jože, FIFOLT Polde in ŽUPEVEC Stane.
SAMOVOLJNO: GLAVAN Jože, PERME Gorazd, MAUSER Marija, MESARIČ Marjan, PAKAR Cvetka, RENKO Martina, NIKOLIČ Andrej in BRADAČ Ivan.
Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.
MARTA RAČEČ1Č. dipl. inž. arh.
Spet ženska desetina
Ženska desetina pred leti...
Na sliki so naše poklicne gasilke, ki so se v letu 1973 pomerile z drugimi gasilkami na medobčinskem tekmovanju v Novem mestu in na republiškem lesno-industrijskem tekmovanju v Logatcu ter dosegle zasluženo 2. mesto v republiki.
Podjetje Novoles je imelo že prej gasilsko žensko desetino (na sliki). Ko je ta opustila delo, je bilo precej časa mrtvilo. V letu 1972 smo zbrali požrtvovalna dekleta, da bi ženska desetina zopet zaživela. In tako se naše gasilke pridno udeležujejo vaj in tekmovanj. Zaželjeno bi bilo, da bi se desetina povečala, saj imamo v podjetju skoraj polovico zaposlenih žensk.
Ta desetina se pripravlja na ponovno tekmovanje, ki bo v Novem mestu in na tekmovanje v Meblu (Nova Gorica). Mislim, da bo desetina zopet dosegla dobre rezultate na obeh tekmovanjih.
... in danes, vendar pri tem številu ne sme ostati