Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) VIII. Eo so celjski grofi Celje dobili, bilo je ua pol razdrto, majhno selo brez kake pravice. Z celjekimi grofi pa je tudi Celje rastlo po obsegu in veijavi; Friderik II. ga je obdal 8 trdnim obzidjem in mu podaril mestne pravice. Avstrijski vladarji so mu stare piavice potrdili in ae novih dodali. V tem 6asu so bile skoro vse celjske cerkve pozidane; dokaz, da 8e je tudi kvš^aoski dub med Celjani vtrdil in vkrepil. Faina cerkev je bila pozidana 1. 1482., kapucinski samostan postavljen 1. 1611. in cerkev posvecena 1. 1615.; cerkev sv. Mak8imilijana pa v tem času ponovljena. Velikanadloga 80 Evropi takrat bili divji Turki. Do Celja so prišli prvokrat 1. 1471. skoz Eranjsko. Povsod so ropali, morili, požigali in ljudi lovili ter jib seboj v sužnost vlekli. Ko so imeli zadosti, so prostovoljno odali ali so bili napodeni. Taki turaki pohodi so se ponavljali v 1. 1473, 1480, 1489, 1492 in 1529. Druga nadloga so bili pnntaiski kmetje. Stiskani kmetje so ve6krat vstali za avojo ,,staro pravdo" in tudi okoli Celja hndo raz8ajali; pa vselej so bili premagani in straano kaznovani. Pi vokrat so ae zdignoli 1. 1516. ter razrušivai mnogo gradov in trgov so trdno obzidano Celje oblegli; ali grof Sigismund Ditrichstein in Juri Herberstein sta jib pri Brežicah natepla, mnogo pobila, obesila, 136 pa v Gradec odpeljala, kder so jib obsodili in obesili. Drugokrat so kmetje vstali 1. 1573., pa tudi zdaj so bili od Jurija Šratenbaba pri Pilštajnu premagani. Njihovega vodjo Ilija je Šratenbah v Celje pripeljal, potem pa poslal v Zagreb, kder ao ga na grozni način umorili; posadili so ga na razbeljen železen tron in mu djali razbeljeno železno krouo na glavo. V drngi polovici 16. stoletja je mnogo Celjanov zmotila Lntrova kriva vera. Glavni razširjatelj jej je bil Primož Trubar, dubovnik pri cerkvi sv. Makaimilijana. Skoro celo mesto je bilo za novo vero piidobljeno, na Goučab biizu Žalca in začetka v Zalcu so xi postavili svoja tempeljna, ktera pa sta bila razrušena, ko je ljubljanski škof Tomaž Hren I. 1600. skoro vse krivoverce zopet k pravi veri spreobrnol. Daljna nadloga za Gelje je bila kuga, ki je niorila ljudi večkrat, najhujše v J. 1474, 1542, 1647 in 1679. V tem letu so Geljani vsled obljube postavili cer- ke7 87. Jožefa, naj bi jib Bog po njego^i priproanji ob^aro^al kuge, in na ta spomin ae se zdaj na den 87. Marka pri 87. Jožefu 87. meša bere. Koliko je mesto po po^odnji trpelo, raz^idimo iz slede6ib zaznamo^anj. V letu 1256. ie od spomladi do srede julija tako deže^alo, da je cela Sa7injska dolina bila podobna 7elikerau jezeru. L. 1550. je 7 začetku septembra Sa^inja tako narastla, da je vsled tega velika draginja nastala. Največa po^odenj je pa bila 1. 1692. Kajti za staro bolenišnico ae zdaj vzidan kamen kaže, kako visoko da je segala 7oda. L. 1687. je Sa^inja celjski most odnesla. Velika 7oda je bila še 7 1. 1770, 1805, 1807, 1814, 1820 in 1824. Poznejše po7odnji pa ae Celjani sami pomnijo. Konci preteklega in 7 zacetku tega stoletja je dosti prestalo Celje od francoskih 7ojš5ako7. Trikiat so francoske 5ete marširale skoz Celje, uamreč 1. 1797, 1905 in 1809. Koliko nadlog in težav je 7sled tega mesto prepretrpelo, 7idiino iz tega, da je 29. decembra 1805. 7ojsko7odja Marmont od mesta zabteval 2400 porcijono7 kruha, 2400 funto7 riža, 1000 funto7 soli, 1200 funto7 go^edine, 15.000 poliče^ vina, 1200 centO7 sena in 30 parov šolnje7. Poleg tega mu je morala okolica dati 200 konj in 70.000 gld. denarja. Najbujše pa je mestu ogenj prizade^al. Leta 1448. ste pogoiele sedajna gosposka in kolod^orska ulica. Stara pisina celjskega mesta je skoro 7sa ogenj pokončal, od drugod pa iz^emo, da so bili veliki požari 7 1. 1502, 1510. in 1534. L. 1687. je pokončal ogenj 7ečji del mesta. Poznej je gorelo 7 1. 1783. in 1794; najbujae pa 1. 1798., ko je samo 5 biš ostalo, vse drugo je pogorelo. Od potlej je 7e5jega požaia mesto bilo ob7aro7ano in zato se je precej lepo in snažno pozidalo, samo tlak se ni tak, kakoršen pristoja mestu, 7 ktero 7sako leto pride toiiko ptujce^, kakor 7 Celje. Bližnje kopeli 7 Dobrni, potem Laške in Rimske toplice in 7 zadnjem 6asu tudi Sa^iujske kopeii 7 Celje vsako leto več ptujce^ privabijo. Zavolj tega bodo morali Celjani 7 prihodnje bolj gledati na zuDajno podobo bramo^, na ra^ni tlak po ulicah in splob na 7se, kar ptujec 7 mestu zahte^a, kamor si pride iz 7ečjib mest po5i7at ali se 7edrit. Smešničar 21. Pijancu po cesti ta7ajo6emu padne klobuk raz gla^e na tla. Mož pred njim obstoji in tako modiuje: kiobuk! ako sejazzateboj pripognem, da bi te pobral, padnem goto^o na tla, ti pa me tudi goto^o 7zdig07al ne bodea, toraj je boljše, da ostauea ti, kder si, in jaz, kder sem, z Bogom! Tako je rekel in djal in se takoj proli domu spustil — razogla7! A. F.