*t. 20. v Gorici, v soboto dne 10. marca 1906. Tečaj XXXVI. Iihaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto t ji. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ws »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti predana ali v Gorici na vlom poSiljana: 'vse loto .......13 K 20 h, ali gld. 6'U<) pni leta........6 » HO » » » 3-30 Letrt Juto....... . 3,.» 40 . > » 1-70 Posamične številke stanejo' TlT>* Vin/ * 'v*', v?-* ¦ . *v jJtiroOnino sprejema upravniŠtvo v Gosposki ulici kv. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček jsak dan od 8. uro zjutraj do 6, zvečer; ob nedelja!; », od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na roS&ine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po' potlfr-vrstah ~&>. tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., '3-krat 6 kr. vsak vrsta. Večkrat;,po dogodbi. — Večje črke po prostor* __ Reklame in spisi y uredniškem dolu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo * se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nal-tr • Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I, nadstr. na levo v ' tiskarni. NaroCnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne m*ft v HolnL-vn« ni-oilniSfira naj gg poSUjajO le spadajo v delokrog uredništva, »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. upravniStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v : naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 ; — v Trstu v tobakarni Lavrene: 6 na . trgu deUa. Caserma------ Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Izdajalci in lažniki. Zavržene!, zbrani okoli zloglasnega »Slovenca«, glasila ljubljanskega škofa, ki imajo Boga in ljudi za norca, hočejo sedaj na vsak način spraviti s sveta resnico, da so bili pri volilni reformi prodani koroški in štajerski Slovenci v prilog ožlindrane klerikalne stranke na Kranjskem. Liguorjanci so mojstri v izdajalstvu in lažeh, kadar kaže doseči kaj za njih same. Zjutraj berejo" maše, se hinavsko klanjajo pred oltarjem, potem pa sedajo za mize ter se bojujejo po časopisih s skrajnimi lažmi. Taka ostudna, prav farška laž je ta, da niso prodali interesov koroških in štajerskih Slovencev za kompenzacijo na Kranjskem. Kljubu temu je seveda izdajalstvo resnično, in res je, da Veliki Žlindra s svojimi Žlindroviči je zaigral obmejne koroške in štajerske Sloveče, ki so tako grdo osleparjeni potom načrta volilne reforme, da je to greh, ki v nebo vpije po maščevanju. V »Slov. Nar.« in v »Sočit je bilo ožigosano klerikalno izdajalsko barantanje — za njima pa je prišla še celjska »Domovina«, ki je vzlic terorizmu izdajalcev povedala, da so koroški in štajerski Slovenci prodani iz strankarskih ozirov, in da so jih prodali slovenski poslanci — ki pa že zdavnaj ne zaslužijo več pridevka slovenski, pristavljamo mi, »DomoviL_^ nam je tu najboljša, najmerodajniša priča za klerikalno izdajalstvo. Naj se le zadira »Slovenec« v imenovane tri liste, naj le nas pita z lopovi in kakor hoče, vse tako zmerjanje nas pusti popolnoma mirne, ker »Slovenec« nas sploh ne more žaliti, kajti padel je ta list za častikrajo in laži že tako nizko, da se ga pošteni Slovenci bojijo v roke jemati, da bi se ne umazali; naj le psuje, vse to kaže le tisto resnico, katero smo zabrusili v obraz Iškarijotom v krogu tega trobila ljubljanskega škofa. In kako bedasto, kakor da bi imel res same idijote pred seboj, čveče »Slovenec«, da po volilni reformi izgube Nemci dva mandata, ki so ju imeli, na Koroškem in Štajerskem pa pridobe Slovenci mandate, ki jih niso še imeli. Lisjaki! Kaj niso imeli Korošci že svojega državnega poslanca? Štajerci pa so osleparjeni za več mandatov prav' za to, ker dobijo Nemci tam mandate za one, ki so jih izgubili na Kranjskem. Skrajna laž je v »Slovencu« trditev, da izgubijo Nemci dva mandata, ko vendar ve celi svot, da je njihova »posest« varovana ter imajo toliko poslancev po volilni reformi, kakor poprej, oziroma utegnejo sedaj še kakega pridobiti, ko gre Gautschu za to, da prodre na vsak način s svojo volilno reformo. Tako lagati zna samo »Slovenec«. Druga taka grda laž je trditev v »Slovencu«, da je vsem poslancem »Slovanske zveze« znano, da je dr. Šus^ršič delal za skupne slovenske koristi po vsej svoji moči. Nam je pa uobro znano, kako jezuitsko - nesramno je odpravil nekega poslanca, ko ga je nagovarjal za nastopanje v korist obmejnih Slovencev, pa ne na Koroškem in Štajerskem. Mi trdimo, da se Šusteršič ni prav nič brigal za koristi obmejnih Slovencev, marveč da je iskal le okoriščenja na Kranjskem, kamor je vlada obrnila vso svojo pozornost, da to deželo pokieri-kali, kar se le da. V vseh točkah glede" volilnih okrajev na Kranjskem je ugodila klerikalcem, opeharila njim na ljubo meščane in tržane — za to pa je imela proste roke na Koroškem in Štajerskem. Šusteršič je predsednik »Slovanske zveze«, ta zveza je do zadnje kosti klerikalna, umevno torej, da je iskala vlada, ki je sama skozi in skozi klerikalna, to »zvezo«, kar se tiče mandatov po slovenskih deželah. Zato je neumno bev-skanje na druge poslance, kadar gre za to obračunati s tistimi možmi, katere je vlada iskala pri volilni reformi. Žal, da je vlada tako krivična, da se ozira le na želje ultramontancev, da paktira le s temi v veliko škodo prebivalstva, žal pa tudi, da je ta Človek, ki je pak-tiral z vlado ' —' dr. Žlindra! Žalostno je pa res tudi to, da ni primernega odpora proti vladi in »žlindri«, kadar ba-rantajo za naš obstanek! Vsak drugi bi bil lepše opravil to delo, ali Šusteršič je iskal le klerikalno nadvladanje na Kranjskem, druge naj vzameta nemški in laški vrag. Kaj njemu mar — njemu, ki je nemškutar in ki pozna le samega sebe! Žalostno in osodepolno je za Slovence, da stoji ta Človek na tako važnem, odločujočem mestu! In žalostno je, da se štajerski poslanci še niso odvrnili od ljubljanskih žlindrovičev, sedaj, ko je napravil tak kup proti obmejnim Slovencem na severju. Prazen up je tisti, da bi vlada sedaj kaj spremenila na korist Slovencem, na to še misliti ni — pač pa utegnejo dobiti še kaj drugi, celo Lahi! In nič drugega nego grdo sleparjenje je ona trditev v »Slovencu«, da se zavzamejo sedaj za to, da se popravi krivica, storjena Slovencem! Morda pade res kaka beseda v slepilo v to svrho, ali bo le prazna in sleparska — ker ostane le pri kupu: ožlindrani stranki med Slovenci je ustreženo, in s tem pika. Volilna reforma. V ljubljanskem občinskem svetu so sklenili v seji G. t. m., da naj se odpošlje na predsedstvo državnega zbora peticijo, s katero se zahteva, da se ima ustanoviti na Kranjskem poleg Ljubljane še dva mestna volilna okraja, v katera naj se uvrstijo vsa mesta, trgi, industrijami centri in vasi, ki so sedež c. kr. okrajne sodnije, in da je ostalo deželo razdeliti namesto v deset okrajev, kakor je v_ vladnem predlogu, v osem volilnih okrajev. Tozadevni nujni predlog je utemeljeval obč. svetnik dr. Triller. »Slovanska zveza". V torek popoldne je imela Slovanska zveza *ejo zaradi volilne reforme. Klub je podal o seji sledeči komunike: Klubovo stališče o načelnih vprašanjih glede volilne reforme je dovolj znano iz razprave meseca o k t. 190 5. Klub zahteva splofino in enako vo livno pravico. Strogo namerava klub kritikovati(?)posa-meznosti volivne reforme osobito z ozirom na razdelitev poslaniških mestinpa volivnih okrajev. Slovanska zveza zahteva tudi ,o.d-ločno izpremembo poslovnika in. zakon za*varstvo volilne svobode. Poljaki. Poljaki so doslej vedno govorili in pisali proti volilni reformi ter napovedali boj Gautschu, Sedaj pa so se kar nepričakovano izrekli za splošno volilno pravico. Kljub je izdal tak-le sklep: Poljski klub priznava potrebo volilne reforme glede splošne, direktne in tajne volilne pravice, ali vladni načrt smatra za nesprejemljiv, ker bi Galicija ne dobila toliko mandatov, kolikor jih jej gre po številu prebivalstva. Če torej vlada kaj spremeni načrt v prilog Poljakom, je volilna reforma bržčas zagotovljena. Razni glasovi. Narodni nemški svet za Spodnje Štajersko protestuje v svoji resoluciji proti vladni volilni reformi, češ, da se hoče potom te volilne reforme poslovaniti Avstrijo. Poslancem se naroča, da brezobzirno nastopijo proti volilni reformi. V poslanski zbornici se govori, da hoče vlada zvišati število mandatov za 15; baje bi dobili od teh Nemci 6, Poljaki 7, Čehi in L a hi pa po 1 mandat. Protestni shodi na Koroškem. — Minoio nedeljo je bilo na Koroškem 12 protestnih shodov z dnevno točko: Volilna reforma. Na shodih so koroški Slovenci protestovali proti krivični razdelitvi volilnih okrožij na Koroškem. Prihodnjo nedeljo se bo vršilo zopet deset protestnih shodov. Grof Monte Cristo. Ilapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Gospod," pravi Franc, »zelo neprijetno mi je, da so prišle take stvari na razgovor v prisotnosti gospice Valentine. Nikdar nisem vprašal po njenem premoženju, kajti vsekakor ostane še mnogo večje od mojega. Kar je pripravilo mojo rod-hino do tega, da je zasnovala zvezo z gospodom Villefortom, to je bil njegov ugled. Kar navaja k temu mene in kar upam doseči, to je sreča/ Valentina napravi znamenje hvaležnosti, dočim jej zdrsneta iz očij čez lica dve veliki solzi. »Sicer pa, gospod," pravi Villefort, obrnivši se k svojemu bodočemu zetu, sicer vas pa ta oporoka nikakor ne sme žaliti; pripisujte to ravnanje nerazsodnosti mojega očeta. Ne žali ga, da se omoži moja hčerka baš z vami; ne, vsaka druga zveza bi ga žalila prav tako. Strarost je sebična, in Valentina je bila svojemu dedu vedno tako zvesta družabnica, da baronica d* Epinav ne more biti taka. Nesrečno stanje, v katerem živi moj oče, je vzrok, da se govori ž njim le redkokrat o tako resnih zadevah; kajti njegov oslabeli duh bi itak ne mogel slediti; in popolnoma sem prepričan, da je gospod Noirtier Hiub temu, da ve, da se njegova unukinja omoži, ta hip pozabil celo ime njenega bodočega soproga." Komaj izgovori gospod Villefort te besede, in odgovori spodje, gospod Noirtier de Villefort želi takoj govoriti z gospodom! Francom de Quesnel, baronom d' Epinav." Tudi on da kakor notar zaročencu cel naslov, kakor da hoče preprečiti kako zmoto. Villefort se strese, njegova žena spusti svojega sina, da zdrsne na tla, Valentina se dvigne, bleda in nema kakor kip. Albert in Chateau-Renaud se spogledata drugič, izražaje s svojimi pogledi še večje začudenje kakor prvič. Notar se ozre v Villeforta. »To je nemogoče," pravi kraljev prokurator; »sicer pa gospod d!Epinav zdaj ne more zapustiti salona." »In vendar želi moj gospodar baš zdaj govoriti z gospodom Francem d!Epinav, in sicer v zadevah največje važnosti," odvrne Barrois z isto smelostjo glasu kakor prej. »Torej dobri papa Noirtier zdaj govori?" vpraša Edvard s svojo navadno brezobzirnostjo. Celo njegova mati se besedam svojega ljubljenca ne nasmehne tako kakor navadno, kajti njen duh se peča z važnejšimi stvarmi. »Povejte gospodu Noirtierju, da se to, kar želi, ne more zgoditi," odvrne Villefort. ,,Torej moj gospod prehiti gospode in se da prinesti v salon," odvrne Barrois. Začudenje pride do viška. Neke vrste smehljaj zaigra na obličju gospe Villefortove. Valentina dvigne svoje oči kvišku, da ,se zahvali Bogu. »Valentina," pravi gospod Villeforiv »prosim te, pojdi pogledat, kaj ima pomeniti ta nova fantazija tvojega deda." Valentina stopi hitro nekaj korakov proti vratom, toda 1'i'unc z nemim poklonom, ko naenkrat vstopi Barrois, »Gospodje," pravi z glasom, ki je bil čudno trden za'gospod Villefort si premisli, slugo, ki govori s svojim gospodom ob slovesni priliki, „go-| »Počakaj," pravi, jaz te spremim, »Oprostite, gospod," pravi zdaj Franc, „a zdi se mi, ko želi gospod Noirtier z menoj govoriti, da se imam tej želji odzvati pred vsem jaz. Sicer sem pa srečen, da mu lahko izrazim svoje spoštovanje, kajti nikdar mi še ni bila dana prilika, da bi doživel to čast." . ,0 moj Bog," pravi Villetort, očitno vznemirjen, »ne dajte se vendar s tem motiti." »Oprostite, gospod," pravi Prane z glasom človeka, ki se je trdno odločil, »toda to priliko želim izrabiti, da dokažem gospodu Noirtierju, da nima prav, da goji' napram meni ne-voljo, katero si bom vedno prizadeval odstraniti s svojo ponižno udanostjo." In ne da bi se še več časa dal zadrževati od Villeforta, se Franc dvigne in gre za Valentino, ki odide po stopnicah z veseljem človeka, ki se mu je potopila ladija in pleza ha skalo. Gospod Villefort gre za njima. Chateau-Renaud in Morcerf se spogledata tretjič, in to še bolj osuplo nego prvič in drugič, XVIII. Protokol. Noirtier jih je pričakoval v črni obleki, sedeč v svojem naslonjaču. Ko vstopijo tri osebe, o katerih je mislil, da ga obiščejo, se ozre na vrata,-ki jih njegov sluga takoj zapre. »Pomni dobro," pravi Villefort tiho Valentini, ki skoro ne more skrivati svojega veselja, »če bo hotel povedati gospod Noirtier kako stvar, ki bi preprečila tvojo možitev, da ti ga prepovedujem razumeti." Valentina zarudi, a ne odgovori ničesar. Viilffort se približa Noirtierju. 6 Sprejemali so na teh shodih resolucije, s katerimi se ugovarja: 1. Proti krivični: razdelitvi Slovencev v razne volilne okraje, kakor jo namerava od vlade predloženi načrt volilne reforme. 2. Ugovarja proti dejstvu, da vlada sprejema predloge, od katerih so zavisne državljanske pravice vseh strank in narodnosti na KoroSkem le od zastopnikov vsenemške stranke. 3. Tirjajo udje imenovanega društva, da se Slovencem dasta, kakor bi bilo naravno, dva mandata. 4. Tirja shod, da še ločijo, kjer treba,-narodnosti tudi v šodnijskih okrajih Celovec (okolica) in Beljak. 5. Izraža shod, da Slovenci ne maramo zatirati med nami naseljenih Nemcev, in zato tirjamo, da se izločajo kraji z nemškim prebivalstvom iz slovenskih volilnih okrajev in pridenejo nemškim, 6: Ker vsled nad vse krivične volilne geometrije Slovenci na KoroSkem zdaj nimamo nobenega dcžavnozborskega poslanca, pričakujemo, da se slovenski poslanci v državnem zboru z vso odločnostjo oglase za naše pravice. Kaj pa Lahi? Lahi v nagih deželah seveda niso zadovoljni z volilno reformo, ker sploh z nobeno reSjo niso zadovoljni. V res-; niči pa se je postopalo ž njimi glede razdelitve mandatov tako kakor z Nemci. Nemci imajo le še za spoznanje manjše volilne okraje, potem so takoj tu Lahi. Kakor pa so žrtvovani Slovenci Nemcem, tako so žrtvovani tudi v nagih deželah Lahom Slovenci in Hrvatje. V Istri bo žrtvovanih tam, kjer bosta izvoljena laška poslanca, naj man je 60.000 Slovanov. To sta okraja Poreč in Pulj. Pri nas na Goriškem volijo Gorica, Locnik in Krmin skupaj — kjer je žrtvovanih nad 10.0 0 0 S1 o-vencev! — Lahi pri nas se potegujejo, da bi dobili Se ene^a poslanca, da bi se namreč razdelili volilni okraji za nje tako: Gorica-Lodnik, Červinjan-Tržič, Krmin-Gradii&e. Ce bi se to zgodilo, potem bi imeli Lahi v Gorici že pri 28.000 enega poslanca I In če bi se zgodilo, potem bi morali dobiti tudi mi Še enega — kajti nikakor nas ni volja trpeti, da Lahi že tako požro nad 10.000 Slovencev, potem bi imeli pa še oni enega pcslanca po vrhu. Poslanci, na krov! DOPISI. k Solkana. — (Občni zbor Solkanskega .»Sokola'"). Občni zbor »Solkanskega Sokola" dne 17. svečana 1906. Po pozdravnem nagovora br. staroste poroča br. tajnik o stanju in delovanja društva v prošlem letu. Iz tega poročila je razvidno, da šteje naše društvo 172 članov. Društvo je priredilo v celem letu 6 društvenih plesov, eno veselico s telovadbo, petjem, godbo hi plesom v Solkanu in eno v Grgarju. Sodelovalo je pri veselicah v Vrtojbi, na Vrhovlju, v Prvafiini in Podgori. Udeležilo se je »Preširnove slavnosti" po deputactfi in je bilo zastopano na ustanov, obč. zboru Slov. sokolske zveze. Iz poročila blagajnikovega posnemamo, da znaša skupno društveno premoženje K 190602. V novi odbor so bili voljeni z vsklikom: Starosta br. dr. Alojzij Franko, podstarosta br. Zavrtanik Josip, ob enem blagajnik, tajnik br. Fon Štefan, načelnik br. Leban Ivan, podna-Čelnik br. Fon Josip, odborniki: br. Bašin Jakob, br. Licer Andrej, br. Golob Izidor, br. Dojjak Ivan, br. Bitežnik Franc, br. Zavrtanik Anton; namestniki: br. Leban Valentin, br. Boškin Anton, br. Vuga Josip; pregledovale! računov: br. Jug Tomaž, br. Golob Auguštin. Z Vogrsken«. — V nedeljo dne 4. t. m. nam je povedal naš g. nune v cerkvi na leči nekaj novega, in sicer je govoril o razdruže-nju zakona. Rekel je, da so pagani ali liberalci uložili prošnjo v državni zbor na Dunaju za razdruženje zakona, in da jih je podpisalo čez 3000, reci tri tisoč, in to zato, da bi uničili sv. zakon. Gospod nune, koliko velja tak zakon, kakor je zdaj, ali ima tisto moč, da bi osebe, katere v zakon stopijo, držal skupaj zvesto do smrti V O, to je le tam, kjer je ^ubezen, kjer pa ljubezni ni, tam pa ima zakon že svoje grdo ime in pohujšljivost. No, pa Vam bi ne bilo mar, ali najbrže Vam je v velikih skrbeh Vaša nikdar sita bisaga; tista bi se Vam držala bolj klaverno, bi se hitro napravila pleta po njej. Nadalje je rekel, da se bode nabiralo podpise proti tisti prošnji, da bi jo državni zbor zvrgel; da bo-deta hodila dva moža okoli po občini, in da naj se podpišemo vsi. In res sta prišla tista dva izvoljena do nas. Kdo sta ta dva? Dva moža, ključarja, ki tako dobro poznata zakon, da je prijednem izmed teh moral gosp. nune nalašč prinesti žegen, da bi ne postala dva iz jednega. Ali vesta, zakaj hodita nabirat podpise? To dobro vesta, zakaj so pa podpisi, tega gotovo ne vesta. Vesta le to, da bosta jedla in pila vfarovžu, kadar jih nune pošilja okoli za korist bisage. Ljudje, ki se podpisujejo, tudi ne vedo, zakaj podpisujejo; da ustrezajo želji g. nunca, drugi pa a islijo, da se bodo morali razdružiti, ako ne podpišejo; tretji podpisujejo, ker jih tista dva silita in nadlegujeta, dokler se ne podpišejo, tako da le polnijo papir s podpisi. Taki protesti niso nič vredni. Domače in razne nouice. Molki In ženski zbor »Pevskega in glasbenega dnistia" ! GOfici priredita dne 17. in 18. marca 1906. v gledališki dvorani »Trgovskega doma" opero „Y.Wtnjakll", češkega skladatelja Viljelma Blodek-a, besede Karla Sabina. Osebe: Jerica, kmečka hči, sopran, poje gospica Pavla Treo, Polona, stara žena, alt poje gospa Irma Fon, Janko, kmečki sin, tenor poje gosp. Viktor Črnko, Jurij, kmet, stari vdovec, bas poje gosp. Artur Jakše. Zbor kmečkih deklic in fantov. Vodi društveni pevovodja: g. Josip Michl. Pred opero svira vojaški orkester c. kr. pešpolkn 47. pod vodstvom kapelnika gosp. K. pl. Benczuv: 1. R. Wagner: Velika fantazija iz glasbene drame „Kheingold". 2, P. I. Čajkovski : »Internacionalna suitau. a) Poljski ples, b) francoska romanca, c) češki ples, c) italijanska pesem, d) pesem ruskega goslarja, e) tirolski ples, f) ogrska koračnica, g) napo-litanska plesna pesem. Začetek ok SV, zvečer. Vstopnice in besedilo se dobe v prodajalni« Andr. Cabrščaka v Gosposki ulici in Anfc. Jeretiča v Semeniški ulici, na dan predstave od 7'/t naprej pri blagajniei. Cene: Sedeži v parterju I.—II. vrsta 4 K, III.—V. vrsta 3 K, VI—X. vrsta 2 K; na galeriji I. vrsta zadej 4 K, II. vrsta 3 K, III. vrsta 2 K. Stojišča po 1 K; za dijake, vojake-nečastnikc in člane slov. pevskih društev polovica. Besedilo po 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi pevski zbor. Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. Opira »V* TOdnjlto" je, kakor rečeno, delo češkega skladatelja Viljelma Blodeka. Bila je ena prvih oper zbujajočega se češkega naroda, zajeta iz dna narodnega življenja in pre-vevana po češki narodni glasbi. Viljelm Blo-dek je umrl še mlad (roj. 1334., umrl 1874.) umobolen ter se njega talent ni mogel razvili do polne veljave. Njega opera pa se je omilila po priprosti snovi in svežosti skladbe ne le češkemu narodu, ampak se prireja tudi med Nemci in je bila ena prvih oper, ki se je priredila v Ljubljani. Glasba je lahko umljiva in venda* prave umetniške "rednosti. Z glasbo se lju&KO ujema snov in posebno prizor kmečkih deklic okoli vodnjaka je pravi biser pri- Povest, ki služi operi za snov, je v stihih spesnil Karol Sabina. Prosto povedano obsega sledeče: K Poloni, stari ženi, ki je na glasu, da je čarovnica in da pozna prihodnost, prišla je Jerica, kmečko dekle. Rada ima mladeniča Janka, a mati ji priporoča starega vdovca Jurija, ki lazi za njo. Prosi Polono, naj ji torej pove, kateri od dveh ji je namenjen od usode v zakon. Polona ji na prigovarjanje konečno razkrije: Nocojšna šentjanževa noč ti razkrije tajnost. Ko prisveti luna na nebo, stopi k vodnjaku in v njem uzreš obraz moža, ki ti je namenjen. Janko je slišal ta njun pogovor in je v skrbeh, da ne bi zagledala Jerica v vodnjaku koga drugega obraz mesto njegovega, ter vsled tega gre tudi on vprašat Polono za svet. Jurij, kije istotako čulPolonine besede, si sam izmisli zvijačo; »Na drevo ob vodnjaku splezam, in ko bo svetil mesec, se bo zrcalil moj obraz v vodni gladini v vodnjaku," na kar me deklica gotovo vzame. Mladeniči in deklice se zbirajo med tem na kresovanje. Deklice, ki slutijo čarovno moč šentjan-ževe noči, bi rade ostale same, da bi izvedele »sladko tajnost", toda mladeniči jih pregovore, de gredo ž njimi na vrhe u/igat kresove, češ »Danes imajo čarovnice po zraku svoje plese, in če vas ogledajo, bogve kaj.se vam pripeti. Mi pa bomo kurili krese v spomin svojih de. dov in pradedov in opazovali ples čarovnic, Jurij pride in spleza v zavesti, da mora biti Jerica njegova, na drevo poleg vodnjaka, smeje se: »Čarovnije, ha-ha, to so larifari!" — % istim namenom pride tudi Janko, ko ga je bila Polona poučila, kaj ima narediti. Jurij, videč njegovo namero, hoče splezati za vejo višje, a veja se mu vlomi in pade v vodnjak.., Od daieč odsevajo kresovi, mesec vesla po nebu, in se čuje petje mladeničev in deklic pri kresovih... Jerica se vrne in pogleda v vodnjak. S strahom zapazi starega Jurija v njem. Med tem so se vrnile tudi deklice in Jurij, ves zamazan in premočen, se splazi iz vodnjaka, predmet obče veselosti šegavih deklic. Na vprašanje, kako je mogel pasti v.vodnjak, ki je kroginkrog zagrajen, odgovori, da ga je pričarala tje stara Polona, čarovnica. Osramočen odreče se Jerici in zbeži zasme-hovan od vseh stranij. Janko pa govori Jerici: »Kedar si v oči le zrev*. drugi druzga razumeva^ to je vrelo čarodejno, ktero nikdar ne goljfa." Smrtna kOSI. — Včeraj je umrla v tukajšnji ženski bolnišnici gospa Ivana D o-lenc, soproga g. Avgusta Dolenca, trgovca v Ajdovščini. Pokojna gospa, ki se je nahajala v starosti 56 let, je prišla v Gorico v svrho neke operacije, pa jo je prehitela smrt. Truplo prepeljejo jutri v Ajdovščino. Žalujoči ugledni rodbini naše sožalje! —- Nagloma je umrl v Mirnu g. Alojzij Mozetič, tamkajšnji posestnik in gostilničar. Imenovanje, — Sodnijski tajnik Anton Tentor v Rovinju je imenovan svetovalcem deželnega sodišča istotam. Vladimir Dekleva je imenovan računskim praktikantom na računskem oddelku višje dež. sodnije v Trstu. Kolesarskega društva Jerica" redni občni zbor se bo vršil drevi ob 8. uri zvečer v društveni sobi pri »zlatemu jelenu". Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor. Deželna trtnlca v Podturnu (Gorica). -Cepljene trte, ki so še na razpolago. Na razpolago so še sledeče vrste: Cepiči na Ripariji portalis. (1 letni) Beli easselas, Friih von der Lahn, Bela rebula, Vlaški rizlig, Renski rizling, Beli Sanvignon, Verduc. Cabernet Sanvignon, Črni burgunder; (2 letni) Črni pinot, Frankonija, Cabernet Sanvignon, Vlaški rizling. Cepiči na Rupestris Montieoli. (1 letni) Beli easselas, Friih von der Lahn, Beli burgunder, Vlaški rizling, Renski rizling, Cividin, Črni burgunder; (2 letni) Vlaški riz ling, Bela rebula, Cabernet Sanvignon, Beii easselas, Beli Pinot. Kdor želi kupiti cepljenke, naj se da čim preje zaznamovati, kajti naročila so mno-gobrojna. Vojaški nabor»Gorici. — Dne 7, t. m. ra mesto Gorica: prišlo k naboru v 1. razredu (Dalje o prilogi.) »Tu je gospod Franc d'Epinay," pravi; »želeli ste ga videti, in ugodil jo vaši želji. Gotovo je, da sva želela ta sestanek že dolgo časa, in zelo me bode veselilo, če se prepričate, kako neosnovana je vaša nevolja vsled Valentinine možitve." Nbirtier odgovori samo s pogledom, pred katerim vstre-peta Villefcrt po celem telesu. 2 očmi da Valentini znamenje, naj se približa. S pomočjo sredstva, katerega se je posluževala v pogovorih s svojim dedom, najde kmalu besedo ,ključ'. Nato pazi na starčev pogled, ki se vpre v predal majhne, med okni stoječe omarice. Valentina odpre ta predal in v njem res najde ključ. Ko se prepriča, da je to ključ, katerega je želel starec, se vnovič ozre v oči svojega deda in vidi, da so vprte v star, že zdavnaj pozabljen sekretar, o katerem so mislili, da so zaprti v njem samo nerabni papirji. »Ali naj odprem ta sekretar?'' vpraša Valentina. »Da,u odvrne starec. »Ali naj odprem kak predal?" »Da.« »Stranskega?« »Ne.« „Da." Valentina ga odpre in potegne iz njega zavitek. »Ali je to ono, kar želite, dobri oče?" pravi ' »Ne.« Deklica potegne polagoma iz predala vse papirje, tako da ne ostane v njem nobeden več. „Toda predal je zdaj prazen," pravi. Noirtierjeve oči se vpro na slovar. „Da, dobri oče, razumem vas," pravi deklica. In glasno prične naštevati črke po abecedi, dokler ne obstane Noirtier pri S-u. Valentina odpre slovar in išče do besede »skrivnost." I »Ah, skrivnost?" pravi Valentina. „Da," odvrne Noirtier. ¦ j »In kdo ve za to skrivnost?" j Starec se ozre proti vratom, katera je zaprl sluga. »Barrois?" vpraša deklica. »Da/ odvrne Noirtier. »Ali naj ga pokličem?" »Da." Valentina odpre vrata in pokliče Barroisa. Na Villefortovem čelu se prikažejo znaki največje nestrpnosti, dočim čaka Franc, otrpne! vsled osuplosti. Stari sluga se prikaže. »Barrois," pravi Valenina, »moj ded mi je ukazal vzeti ključ iz te omare, odpreti ta sekretar in potegniti ta predal. Eer se zdi, da je v tem predalu nekaj skrito in da vi za to veste, razkrijte to skrivnost." Barrois se ozre v starca. »Ubogajte!" pravi razumno starčevo oko. Barrois stopi k sekretarju, odpre dvojno dno predala in potegne iz njega zavitek papirja, prevezan s črnim trakom. »Ali želite to, gospod?" vpraša Barrois. „Da," odvrne Noirtier. »In komu naj dam te papirje? gospodu Villefortu?" „Ne.:' »Gospici Valentini V" »Ne." »Gospodu Francu čJKpinnv?*' „Da." Franc vzame papirje iz Barroisovih rok, iti ozrši se na zavitek, čita: »Po moji smrti naj se izroči ta zavitek mojemu prijatelju generalu Durandu, ki naj ga zapusti, ko umrje, svojemu sinu z izrecnim poveljem, naj ga ohrani, kakor da je v njem listina največjo važnosti." »Torej, gospod," vpraša Franc, »kaj želite, da storim s t«m zavitkom?" Gotovo da ohranite papirje zapečatene kakor so," pravi kraljev prokurator. »Ne, ne," odvrne Villefort odločno. »Morda želite, da gospod to prečita?" vpraša Valentina. „Da," odvrne starec. »Zdaj *}ste, gospod baron; moj ded želi, da te papirje prečitate." »Torej sedimo," pravi Villefort nestrpno, kajti to bode trajalo precej časa." »Sedite," pravi starčevo 0V0. Villefort sede, Valentha .sede na stol svojega deda, in Franc stoji pred starcem kakor prej. V svoji roki drži skrivnostni papir. »Čitujte," pravijo starčeve oči. Franc odpre zavitek, in globok molk nastane v sobi. Sredi tega molka čita mladi mož: »Izvleček iz protokola seje bonapartistič-nega kluba v ulici Saint-Jacques, ki se je vršila 5. februvarja leta 1815." Franc se prekine. „5. februvarja leta 1815.," pravi; »to je dan, ko je bil umorjen moj oče." Valentina in Villefort ostaneta nema; le starčevo oko govori jasno: »Nadaljujte." »Toda moj oče je bil umorjen, ko je zapuščal ta klub," pristavi Franc. »ČitajteJ" govori starčev pogled. Franc nadaljuje: (Dalje pride.) priloga Joto" it, 20. z dne 10. marca 1006, 78 potrjenih 24; v drugem razredu prišlo bi, potrjenih 10. Torej od 182 došlik je p> trjenih 84. Dne 8. t. m. za Gorico: prišlo k naboru v tretjem razredu 82, potrjenih 5; tujcev isti dan doSlo 51, potrjenih 5; torej potrjenih 8. t. m. skupno 10. Dae 9. t. m. je pričel nabor za goriško okolico. Ta dan so prišli iz občin Št. Peter, Gorici oživi trgovski in obrtni stan. Odhod iz Gorice je v nedelo dopoldan ob 9-26, povratek zvečer ob 10' 10. Okraftnl. — 20 letni laški brivec Josip Molessini je sedel v kavarni Belli. Ko je bilo čas plačati, je konstatoval, da mu je nekdo ukradel uro z verižico v vrednosti 30 K. Neznani tatovi so udrli v stanovanje hiše Opatjeselo, Grgar ihv Trnovo/* vseh, sku^l^.M,Jia tekališču Fr. Jos. ter pokradli [42. Potrjenih: iz St. Petra v prvem raz< redu 4, v drugem 1, v tretjem 3 ; iz Opat j e-gasela v prvem razredu 12, v drugem12, v tretjem 1, iz Grgarja v prvem 9, v tretjem 2; s Trnovega v prvem 8, v.t,drugemi (5, v tretjem 1; skupaj 49. Novi nadškof in knez zaprisežen. — Cesar je dni'' 8. t. m. predpoludne zaprisegel novega goriškega nadškofa in kneza dr. Fr. Sedeja ter ga potem sprejel v avdijenci. SiaWi Žirpansfta se opozarja, da nalepijo na vidnem kraju oglas opere HV vodnjaku", kateri jim je poslalo »Pevsko in glasbeno društvo v Gorici". Računa se na prijaznost si. županstev, da temu ugodijo, da se tako opozarja vsakdo, kateri ima priliko dniwen«, je želeti, da bi se k temu izletu pridružilo vtč stanovskih prijateljev. Zadnji čas je, da se Udi v razne reči v hianjši vre3!ms>i. OHenega so našli pri Velikih Zabijali na Vipavskem 42 letnega Alojzij? Štora. Obesil se je na .drevo v gojzdu. Tečaj Za krojače v Červinjanu, kateri je priredilo društvo za pospeševanje obrti, je skont¦¦<'; prav povoljno. Obiskovalcev je bilo 30. Poučeval je g. M. Kune. Popravek. --- Itadi neljube nam pomote smo zabili omeniti v svoji zadnji zahvali ve-lecenj. g. A. Jakila iz Rupe, ki je preplačal vstopnino našega velikega plesa z 20 K, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo. Tudi prosimo g. Jakila, naj nam blagovoli oprostiti to pomoto. — Odbor gor. slov. mladine. * Tečaj za SOdarje v Gorici je, kakor smo poročali, končan. Razstava je odprta še jutri. Obiskovalcev je doslej mnogo. Kje Je SOVraŠtVO doma? — Pišejo nam iz Trebuše: Gorje človeku, ki se zameri gosp. uuncu; potem ni več odpuščanja. Cene pleše kdo tako, kakor gode farovški gospod, potem je ta od jeze velik sovražnik njegov. Ker na Vojskem niso volili duhovnega gospoda v občinski odbor, se jezi nad njimi in pika uboge Vojskarjepri vsaki priložnosti na prižnici in zaničuje občinske može. V Trebuši tli že 2 leti sovraštvo. Krščanskega nauka naš veroučitelj noče hoditi učit v cerkev, da morajo otroci hoditi v eer-cev njega iskat. Kadar se loti pridigati, pa najraje pika Trebušarje in se smeje kakor pijanec pri časi dobrega vina, kakor da bi imel ljudi za norca. Poskusen samomor, — 18-letna Karmela Pizzucohiiii, stanujoča v ulici Formica, je skočila z drugega nadstropja kakih (1 metrov globoko na dvorišče. Dekle je močno poškodovano, zlasti na glavi. Oddelek veteranov v Kamnjah priredi dne m t. m. veselico s tamburanjem, petjem in igro, kakor je že bilo objavljeno. Natančno se objavi prihodnjič. Odbor. Grozna nesreča se je pripetila v Gabrčah pri Senožečah. Več voznikov je šlo iz Senožeč na postajo v Divači po premog. Ko se je v Gabrčah v gostilni zamudil za njimi tovarniški hlapec Janez Žetko, je pognal par konj, hoteč jih prehiteti. Pri prvem vozu je-podrl voznika A. Šturma, katerega sta pohodila konja in oba voza sta ga razmečkala. Prenesli so ga v Senožeče, kjer je umrl. Pazite na otroke! — 4v, letni i. sine na Št. Peterski cesti je skočil iz hiše na ulico. Mimo je prišel neki voznik, ki je dečka zadel z vozom, da je padel ter se poškodoval. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl. Voz mu je šel čez prsi. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni CristofoletU-Kurner. Ponočna skiiha v lekarnah. — v času od n. do 18. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner. Razgled po suetu. Državni zbor. — Zadnjič smo omenjali tudi razgovor o krvavih dogodkih v Nižniovu in Lackem v Galiciji. Stvar je ta-le: Dne 28. svečana so se v Nižniovu in Lackem v Galiciji vršili krvavi dogodki. Zborovali so rusinski in poljski kmetje. Ker seje vlada bala izgredov, poslala je tje orožnike in vojake. Nastali so izgredi, vojaki so streljali, več kmetov je bilo ranjenih, 4 mrtvi. Vsled teh dogodkov so rusinski poslanci po Ronianczuku nujno predlagali, naj vlada po nepristranskih organih strogo preiskuje ter kaznuje one, ki so provzročili izgrede. Po vsebini enaka nujna predloga so vložili poljski soc. dem. Daszynski in somišljeniki ter poljski radikalec Breiter in tovariši. Govorili so vsi trije predlagatelji v prvi vrsti proti poljskim polit, uradnikom, češ da so pristranski. — Minister grof Bylandt-Rheidt je obljubil strogo preiskavo. V imenu Poljakov sta odgovarjala David Abrahamovič in dr. Moysa. Krika in psovk je bila polna zbornica. Zbornica je po dolgi razpravi odobrila nujnost predloga. Višji adjuti avsku 1 tanto m. To vprašarjo vlačijo po zbornici že nekaj let. Že dne 18. dec. 1901. je zbornica odobrila načrt, da se adjuti avskultantom zvišajo na 1600 in 2000 K, ako so že dve leti v službi, in da vsaj nekateri pravni praktikanti dobe adjute po 1000 K. Gosposka .'zbornica pa 3, 1903. sklenila nekatere izpremembe. Po daljših obravnavah je poslanska zbornica 7. svečt.ia t. 1. odobrila vladno stališče. In. to je: Po triletni službi zuašajo višji adjuti za avskultante in koncipijente pri financ, prokuraturi, za aspi-rante, praktikante in asistente, ki izkažejo višjo izobrazbo, letnih* 1690¦ kron, za druge 1200 K; po petletni službi se adjuti zvišajo na 2000, oziroma 1500 kron; po šestletni službi dobe samo avskultanti po 2500 K. Ob 1. uri pop. 7. t. m. je bila končana razprava o plačah avskultantom. na kar je naznanil grof Vetter, da prične prvo čitanje volilne reforme. O volilni reformi je govoril prvi minister notranj'h poslov Rflandt-Rheidt, rekoč, da je vlada podložila zbornici načrt volilue reforme, ki sloni na principu splošne volilne pravice. Pojasnjeval je postopanje vlade in imenoval isto pravično, kar je vzbudilo hrupne ugovore od strani čeških radikalcev. Vlada da se je ravnala po načelu, da se čim najmanj dotakne posestnega stanja nacijonalnih strank in nacijonalne strukture sedanje zbornice. Razpravljal je o razdelitvi mandatov, zatrjeval, da je upoštevala vlada davčno silo in Število prebivalstva, da se je moralo zvišati število mandatov, da je vlada stala na principu, da se narodnosti ločijo v volilnih okrajih tako, da so najbolj varovane narodne manjšine. Čira se je vlada držala tega načela, je tudi morala razdeliti mandate tako, kakor jih je. Sprememba Števila mandatov torej nima tistega političnega pomena, ki se ji navadno pripisuje. Minister je nato razpravljal o določbi, da mora vsak volilec najmanj eno leto stanovati v kaki občini, ako hoče imeti volilno pravico. Ta določba, je rekel govornik, se je morala sprejeti v predlogo iz volilnotehničnih ozirov, da se s tem omogoči čim najpopolnejša sestava volilnih imenikov, (Posl. Fresl kliče: Mobilizacijo lahko izvedete tekom 24 ur, za sestavo volilnih imenikov pa rabite celo leto. V imenu delavstva protestujem proti temu.) Končuje svoj govor, je minister izrazil svoje prepričanje, da je vladna zakonska predloga določena, da uvede tako volilno pravico, ki bo postavila avstrijski parlament na širšo in varnejšo podlago. Vlada se je odločila, da odpravi dosedanjo volilno pravico, ki ne odgovarja več zahtevam sedanjosti. Prepričan sem, je končal govornic, da zastopa vlada pravično stvar, ako da vsem, ki nosyo skupno vsa državna bremena, tudi enake pravice. — Ko je minister končal, so mu navdušeno ploskali samo soci-galni-demokratje in kranjskiklerikalci, Vsenemec Stein je pa s stentorskim glasom zaklical v zbornico: „Samo sleparstvo in ničesar drugega!?" Za ministrom Bylandtom je dobil kot prvi protigovornik besedo dr. pl. Grabmaver. Grabmayer je govoril v izredno ostrem in razburjenem tonu. Ljudski zastopnik, je rekel govornik, se mora braniti vsakemu pritisku in naj pride ta od zgoraj ali od spodaj. Ako se vlada, največja potenca v državi, postavi na čelo ljudskih mas, ako stopi vlada za popularne fraze v nenaravno koalicijo s širokimi ljudskimi masami, potem morda ni pametno, ako hoče kdo temu nasprotovati. Toda strahopetno bi bilo, ako bi poslanec pri takem vprašanju ne izrazil odkrito in pošteno svojega mnenja in prepričanja. Govornik je nasprotnik volilne reforme, ki jo je predložila vlada, zavaruje se pa proti temu, da bi bil sovražnik vsake volilne reforme sploh, ali da bi ji bil nasproten zaradi tega, ker pripada skupini veleposestnikov, ki imajo po vladni volilni reformi izgubiti svoje zastopstvo. Enaka volilna pravica je triumf demagogije, ki obljubuje nevednim masam sama nebesa. (Posl. Schuhmeier: Tudi mi hočemo enkrat priti v nebesa, vi ste že itak predolgo sedeli v njih.) Enaka volilna pravica bo neugodno vplivala na splošni nivo parlamenta, ker bo vzgojila radikalne razgrajače in breztalentne kričače. On je nasprotnik vladne volilne reforme v prvi vrsti radi tega, ker bi le-ta ustvarila slovansko-radikalno-socljalnodemokratsko veČino v parlamentu, zato bodo on in njegovi somišljeniki storili vse, da se od vlade predložena volilna reforma ne uzakoni. Za Grabmayerjem je govoril nemški klerikalec dr. Schlegl, kije zahteval ne enako, a splošno volilno pravico, pluralni volilni sistem in volilno dolžnost. Nato je dobil besedo štajerski slovenski poslanec prof. RoblČ, ki je v svojem govoru naglašal, da so Slovenci načeloma za volilno reformo, vendar pa niso zadovoljni z vladnim načrtom radi razdelitve volilnih okra- jev na Štajerskem in Koroškem. Scjimeriin-gova volilna geometrija je samo stoca proti temu, kakor so se sedaj sestavili in razdelili mandati na Spodnjem Štajerskem. Iz celjskega volilnega okrožja so se izločili vsi slovenski trgi, .pritegnili pa vši nemški kraji na Spodnjem Štajerskem, samo da se ta mandat zagotovi Nemcem in renegatom. Za 91.600 Slovencev na Koroškem so se volilni okraji tako zložili, da smejo Slovenci pod ugodnimi pogoji upati na en mandat, a še za tega se bodo morali boriti. Razdelitev volilnih okrajev na Koroškem je naravnost diabolična, ker se. je z njo raztrgalo slovensko jezikovno Ozemlje. Robič je končal svoj govor zizjavo, da zahtevajo Slovenci, da se odstranijo iz volilne reforme-krivic*), ki bi se prizadejale štajerskim in koroškim Slovencem, in da se bodo slovenski poslanci v odseku z vso odločnostjo borili za načelo, da se ima vsem narodom pri razdelitvi mandatov in sestavi volilnih okrajev meriti z isto tehtnico. Posl. dr. Weiskirchner je'izjavil, da so krščanski socijalisti najodločneje za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico ter se bodo z brezobzirno energijo borili za pravično izvedbo tega vprašanja, ki je najvažneja potreba za Avstrijo. — Posl. Dzieduszvcki je dejal, da se z volilno reformo označuje Ne-nemce kakor inferijorne državljane. Vsak Ne-nemec, ki glasuje za volilno predlogo, bo podpisal svoje lastno ponižanje. Govornik se je pritožil o razdelitvi volilnih okrožij v Šleziji, Bukovini in Galiciji, ki oškodujejo Poljake, ter je pokazat na nevarnosti volilne reforme brez reforme poslovnika in zahteval junethn: volilno reformo z avtonomistično spremembo ustave. — Posl. Kaftan.je izjavil, da je v državi, v kateri sto obligatna vojaščina In izobrazba, splošna enaka pravica neobhodno potrebna. Čehi niso z vladno predlogo zadovoljni, prizadevali si pa bodo,,kakor uverjeni pristaši splošne in enake volilne pravice, da izposlujejo spremembe, s katerimi se odstrani krivice volilne reforme. Potrebno bo pa tudi, da se centralni parlament razbremeni in da se okvir zakonodaistva deželni zborov primerno razširi. 0< -srnik je zagovarjal volilno dolžnost ter izrazil nado, da privede volilna reforma do sporazuma z Nemci. Slovani po-nude radi Nemcem svojo roko v spravo, ako pridejo do večine, ki jim pripada. Včeraj sta govorila tudi laška pr ilanca Verzegnassi in Pitacco. Verzegnassi se je pritoževal, da se je zgodila krivica Lahom na Goriškem z r ^delitvijo mmdatov ter zahteval še en mandat. Če se ne ugodi Lahom, bodo L- asovali proti volilni reformi. Verzegnassi je govoril tudi c davkih, da plačujejo Lahi 13 krat več nego Slovenci, o laški kulturi v deželi itd. Ugovarjal mu je dalmatinski poslanec Biairidni.(Kaj Slovenci nimamo nobenega, da bi zavrnil predrzneža?!) Nezgoda na delu. — 28-letni Fr. Šaplja je delal kakor težak na postaji južne železnice v Trstu. Delo njegovo je bilo pri žerjavu, s katerim spuščajo blago z zgornjega v spodnji del skladišča. V sredo predpoludne je bil Šaplja na žerjavu in je držal zavoro. V tem mu je pa zavora všla, a ročica ga je prijela za obleko ter ga tako potegnila za seboj in ga vihtela v zraku. Ko se je slednjič vstavil, so prihiteli drugi delavci in so našli nesrečnega Šapljo ležati brez zavesti na tleh. Ko je prišel zdravnik, je konstatoval, da mu je v več krajih zlomljena desna roka (kosti iste so mu štrlele skozi meso in skozi obleko), daje težko poškodovan po celem životu in da so se mu vneli možgani. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico. Slepec Al. Pagnacco v Trstu je izginil od svoje matere pred 10 dnevi. Truplo njegovo so potegnili te dni iz vodnjaka v Rocolu pri hiši št. 720. Kolajna za pse. — Društvo v varstvo živali v Parizu ne daje nagrad in odlikovanj samo ljudem, ampak tudi živalim. Tako je dobil pes Totb, katerega gospodar je delavec, zlato kolajno. Ta pes prinaša vsaki dan svojemu gospodarju na obalo Sene kosilo, če se gospodar zakasni, ga gre iskat. Rešil Jo njega in druge delavce iz reke Sene, ko so pri delu padli v vodo. Nekoč se je njegov gospodar onesvestil na potu. Nekaj časa ga je lizal in je lajal, potem je tekel domoV ter vlekel gospodinjo za krilo, da mu je slednjič sledila. Ko se je gospodar zopet zavedel, je počel pes od veselja lajati potem pa cviliti, ker se je bil v teku ranil na nogi ter ga je rami bolela. Vsled gospodarjeve nesreče .je bila blaga Žival pozabila svojo bolečino. Pariško društvo v varstvo živalij mu je za to prisodilo zlato kolajno. POŽlgalec. — V MaCah pri Borovljah na Koroškem so prijeli pastirja, ki je zažgal poslopje kmeta Otroba. Požar je napravil škode nad 3000 K. Kavarna»Opatiji pogorela. - v noči med torkom na sredo je v Opatiji popolnoma pogorela kavarna „Strand". 'V nevarnosti je bil bližnji lavorikov gozdič. Škode je okolu 25.000 kron. Kavarna je bila zavarovana. Shod vseučilfšklh profesorjev na Ruskem je sklenil predložiti ruski vladi predlog, da bi se na ruskih vseučiliščih poučevali jeziki: srbski, bolgarski, češki in poljski. Nemčija pomnoži SVO|0 mornarico, in sicer nameravajo zgraditi 5 velikih križane in veliko reservno križarico, potom dve linijski ladiji. Kriza V Srbiji. — Brzojavke iz Belegagrada javljajo že, da je ministerstvo Stojanovič odstopilo radi tega, ker ni moglo vsprejeti pogojev Avstro-Ogrske za sklep začasne trgovinske pogodbe. Na Ruskem. — Dne 6. t. m. je bil razglašen carski manifest, ki objavlja zaključek zakonodajnih del za preosnovo državnega sveta in za naznanjene spremembe v sestavi državne dume na podlagi manifesta od 30. oktobra 1905. Zasedanje dume in državnega sveta bo vsako leto sklicano in odloženo s carskim ukazom. Duma in državni svet imata enako zakonodajno pravico in isto inicijativo glede zakonov ter enako pravico, stavljati na ministre vprašanja. Vsak zakonski načrt mora, preden se predloži carju v potrdilo, biti odobren od dume in od državnega sveta. Zakonski -»ačrti, ki jih je ena ali druga zakonodajna zbornica odklonila, se ne predlože carju v potrdilo. Duma in drž. svet imata pravico proglašati neveljavnimi izvolitve svojih členov. Manifest naznanja, da način izdelovanja zakonov, ki se tičejo istočasno Finske in Rusije, določi poseben zakon. Manifest zaključuje z besedami, da se car trdno nadeja, da sodelovanje zastopnikov naroda na zakonodaji pripomore do gospodarskega blagostanja in oja-čenja celokupnosti Rusije. — Istočasno z manifestom so objavljeni tudi carski ukazi, ki obsegajo nove zakone o sestavi državnega sveta in dume. V torek je iz Mandžurije dospel v Pe-trograd general Linevič. Na kolodvora g& je vsprejel vojni minister.. Kakor javljajo iz Petrograda, je bilo v hiši nekega lekarnarja najdenih 120 peklenskih strojev. Policija je na sledu razsežne zarote ; aretovanih je že več oseb. Kakor javljajo iz Petrograda, je sklenjeno, da radi dogodkov na Črnomorski floti izženejo vse Žide iz Sebastopola. Dotični imeniki oseb so baje že izgotovljeni. Iz Tokija poročajo: Japonska in Rusija skleneta novo trgovinsko pogodbo. Načrt so napravili Japonci ter ga odposlali Petrograd v pretres. Popisovanje cerkvenega premoženja na Francoskem. — V župniji Boesch&pe, na francozko-belgijski meji, je prišlo do hudih spopadov v cerkvi. Ljudje so s palicami napadli državnega poverjenika, zbog česar je neki orožnik začel streljati, na ljudi. Jeden demonstrantov je obležal mrtev na licu mesta, župnik pa je bil lahko ranjen. Demonstrantje so se vrgli na orožnike s tako silo, da so morali poslednji v begu iskati svojo rešitev. Vladni poverjenik je bil tudi lahko ranjen. — Istotako je prišlo do krvavih spopadov tudi v Bellevaux, v savoj-skem departementu, kjer je bilo ranjenih 8 orožnikov. V Gravelinesu, v Pradelesa in drugodi so se nahujskani ljudje zoperstavljali inventa-rizaciji. Prihaja do spopadov dan na dan. Prva Jugoslovanska umetniška izložba v Sofiji, —' Koncem avgusta tega leta se odpre v bolgarski prestolnici prva jugoslovanska umetniška izložba zveze slikarjev „Ladeu. Zveza „Lada" objema umetnike bolgarske, srbske, slovenske in hrvatske. Umetniki vseh Štirih jugoslovanskih plemen so se bili srečali ob priliki ko-ronacije kralja Petra prvikrat v Belgradu. Ideja o duševnem zedinjenju vseh Jugoslovanov se začenja v poslednjem času po malem uresničevati: prvi so bili jugoslovanski umetniki, kateri so si podali bratski roke ter sklenili zvezo flLade". Ta ima za zdaj svoj sedež v Sofiji; predsednik ji je slavnoznani slikar prof. Vešin (rodom Slovak). Izložbe se udeleže vsi bolgarski, hrvatski, slovenski in srbski umetniki. A povabljeni bodo tudi drugi slovanski slavni umetniki. Slovenski umetniki se morajo čim prej doma orgaiuzovati, in želeti je, da pristopijo skupno zvezi „LadaV Kriza na Francoskem, — Poslanska zbornica je razpravljala o popisovanju cerkvenega premoženja. Ministerski predsednik Rouvjer je izjavil, da vlada ne more odobriti odgoditve iuventarizovanja v cerkvah. Zakon o ločitvi cerkve od države se bo temveč izvajal nadalje, toda previdno, taktno in modro, da se javni mir zagotovi. Zbornica je izjavo odklonila z večino 33 glasov, s čimur je dobilo ministerstvo nezaupnico. Ministerski predsednik je takoj izjavil, da vlada nima več interesa na nadaljni debati. Po teh besedah so vsi ministri zapustili zbornico. — Pride pa drugo ministerstvo, ki izvede zakon do konca! Madjarske žene proti Avstriji. — Neko žensko madjarsko društvo, kateremu stojijo na čelu plemenitašinje, je izdalo oklic na vse madjar-stvo ženstvo, da naj ne kupi niti za vinar avstrijskega blaga. 900 milijonov K, pravi proglas, roma vsako leto iz Ogrske v avstr^o inozemstvo. To morejo zaprečiti samo ženske. Društvo je izdalo ob jednem seznam vseh trgovcev in tovarp:<;arjev, ki imajo domače madjarsko blago. Poljaki V PruSiJI. — Te dni se je vršilo v Poznanju zborovanje vseh poljskih gospodarskih društev, ki so v blagor Poljakov na Pruskem. Vsa poljska gospodarska društva v Pru-siji delujoča so združena v osrednji zvezi („Zwiazekcc). Leta 1904. je bilo pri zvezi 149 društev, lani je bilo ustanovljeno 33 novih društev. Najstarejše društvo je obrtnijska banka v Poznanju, ki je bila ustanovljena že leta 1861. Cela zveza razpolaga z glavnico 17 milijonov mark ; vloge znašajo 70 milijonov mark. Zveza v obče deluje s kapitalom 100 milijonov mark. Duša in organizator zveze v Poznanju je prelat Wa\vrzinak, v zahodni Prusiji pa dr. Rzepnikowski. Pruska vlada dela delovanju zveze razne zapreke: tako n. pr. lani v jeseni ni mogla zveza imeti svojega letnega zborovanja, ker tega policija ni dovolila. Navzlic temu pa vendar zveza zelo sijajno napreduje. flnhpi* fplr so javili pogoj te- uuiiGi isR| lesnega zdravja in do Dobra prebava, &rŠV^ Redna stolioa, ^VfeV^fJ šan "vinu, konjaku, sadnim sokom) ali Rogaški Stvria-vrelec (zdatno močneji). Protin reumafične bolezni ¦¦ ? 'edino Jo z Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Se dobiva v vseh lekarnah. Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltan, Budimpešta. Gospodarstvo. Nekaj o novih trgovinskih pogodbah. (I Rollett.) (Dalje.) Ker mi je že prišla v pero beseda zavarovanje proti nezgodam, bi rad vprašal cenj. čitatelje z besedami gospoda Wiuterberga, kaj namreč smatrajo za nevarnejše: hlod za žaganje in desko ali dinamit ? Ne morem si misliti, kako odloČijo cenjeni čitatelji v tem slučaju. Jaz za svojo osebo morem odločno smatrati Mod in desko za bolj nevarno nego dinamit, kajti jaz moram za hlod, ako ga hočem razrezati v deske, zavarovalnici proti nezgodam plačati 5!/4% od delavskega plačila, dočim ima plačati tovarna za dinamit za 15% manj! Dinamit se utakne labko tudi v žep, deske pa ne. Torej mora biti deska bolj nevarna nego dinamit. Mogoče, da v kaki odmorui uri napišem podlistek o hudobnosti deske nasproti dinamitu. Pa vrnimo se zopet k nemški carinski pogodbi glede lesa. Stara pogodba je določala za okrogli les 20 mark, za reznine 80 mark za 10 ton. vag. Proti tem carinskim stavkom m se bojevali skupno lastniki gojzdov in žag. Ali vsak z drugim namenom. Prvim je bila previsoka carina na okrogli les, drugim pa napetost. Vsi so kričali po znižanju, Ali ni mogoče vse ljudi zadovoljiti. Naši delegatje se se borili z& znižanje, in ker Nemčija potrebuje naš les, ni bilo pretežko, izposlovnti znižanje, zlasti ker je Nemčija dobila pa drugo odplačilo za to, tako n. pr. nri ječmenu. Carina se je vsled tejta v obeh slučajih precej znižala ter se določilo 12 mark za okrogli les, 72 mark za reznine. Mislil sem, da sedaj šele začne pravi boj, ali to sem mislil le jaz sam. V tako samotnem, tihem kotiču, kakor je Lo-kavec, more pač le meni priti kaj takega v glavo. Vihar je tudi nastal takrat, pa ue radi 12 in 72 mark, marveč ker se je takrat na različnih krajih ropotanje smatralo za priljubljeno sredstvo raztresenja. No, radi teh carinskih stavkov ni prišlo v Avstriji do nika-kega razburjenja. Jas sem sicer v svoji ma-„ lenkosti demonstriral proti temu v različnih pogovorih, tudi zvezo industrijalcev na Dunaju se je podrezalo za intervencijo, ali bil je le en glas, in facit: nemška carina za les je prav znatno znižana, in sicer jednako po H mark. Torej kaj hočete še več V Ko je pozneje povedal knez Biilo\v v nemškem parlamentu, da se je moralo carino za les sicer znižati, ali da se je posrečilo obdržati jednakostno napetje — je vladal mir po vseh vrhovih'. Nemški agrarci molčijo, ker njim je vržena v naročje bogata žetev. Nemški Žagarji molčijo ter se smejejo v pest, ker avstrijske deske jim ne bodo priza-djale nič hudega. Avstrijski lastniki gojzdov molčijo, kajti dobili so 40% znižanje. Avstrijski parlamentarci pa niso molčali, kajti oni imajo staviti interpelacije — o čem, pa ne vem več. In avstrijski Žagarji so molčali in molčijo, kajti srečni so in zadovoljni. Torej kaj hočeš ti, neumni mož z juga v svojem tihem kotičku ? Bodi tudi zadovoljen pa drži svoje pero lepo suho! (Pride še.) Poslano*) Slavnemu učlteljstvu tolminskega polit, okraja, Na Vašo ojstro grajo meni in laskovo zaupnico Lasiču odgovarjam kratko sledeče: Nikdar se nisem silil nčiteljstvu za varuha ali nepoklicanega zastopnika. Kar sem storil v okraj. šol. svetu v teku 20 let, storil sem kot izvoljeni in ne pa kot nepoklicani zastopnik svojo dolžnost. Mnogokrat sem se s posebno odločnostjo celo žrtvoval za marsikaterega^ tovariša, ki me je v sili v to naprosil (Torej zopet ne kot nepoklicani!) a na ojstri in neutemeljeni graji so sedaj podpisani tudi dotičniki! Podpisali so tudi taki, katere je Lasič ob službo spravil! Pa saj vem, kako se je podpisovalo in kako so se dotičniki izražali, ko so že podpisali. Ogromna večina učiteljstva je bila pač zavedena. Tudi mi dela učiteljstvo krivico, očitajoč mi, da jaz v odprtih pismih napadam in žalim Lasiča. Gg. tovariši, to ni res. Jaz v odprtih pismih le zavračam njegove napade in žaljenja na mojo osebo in mojo čast. Zakaj me pa Lasič napada in žali ter mi skuša na zaupanju Škodovati? Gg. tovariši! To dela Lasič iz uzrokov, ker ne more vzdržati v okraj. šol. svetu moje utemeljene in stvarne kontrole iu kritike o njegovem delovanju in njegovem postopanju. Evo dokazov: 1. Z jasnim Čelom in odločno zavračal sem njegova neutemeljena očitanja aasproti tovarišem. 2. Z jasnim čelom in odločno -zavračal sem njegove nepotrebne in drage komisije. (Diše mu svitle kronice, op. stavč.). 3. Z jasnim čelom in odločno zavračal sem vpeljavo obligatne nemščine na neko takojšno enorazrednico. 4. Z jasnim čelom in odločno sem pobijal v odsekih in v plenarnih sejah> da upravitelj naše avtonomne oblasti okraj. šol. sveta dopisuje z deželnim odborom in drugimi oblast-nijami v nemščini. 5. Z jasnim čelom in odločno opozarjal sem šolskega nadzornika Lasiča v sejah na njegove pedagogično - didaktične grehe, ki bi bili izvršeni na veliko kvar stvari. Iskrena hvala vsem čč. gg. udom, ki so me v vseh teh in drugih točkah podpirali! Gg. tovariši! Ali razumete sedaj, zakaj me je Lasič zunaj sej vedno napadal in žalil? Ali ni dovolj jasno sedaj, zakaj sta glavar in Lasič proti meni agitirala pri volitvah osmih *) Za vsebino pod tem naslovom jo odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. zastopnikov v okraj, šol. svet, pa korenito pogorela. Sicer pa ne vem, zakaj je šlo učite^jstvo proti meni za Lasiča v boj, ko sem vendar U> njega pozval na dvoboj, poglavje o morali, in pozivam ga še, naj se torej oglasi, /folmin, 9. marca 1906. Andrej Vrtovec. Poslan©. Popra?ek. Slavno uredništvo! Naznanjam, da g. Ivan Hrast nI podpisal „Odprt, pisma", nego on je podpisal le „Zaupnico" okr. šol. nad. Lasiču; to naj se blagovoli popraviti v prihodnji štev, „Soče". Fr. Kašca, Ob jednem nam piše tudi g. Hrast sam, da nI podpisal „Odprtega pisma" na g. Andr. Vrtovca v Tolminu. S tem je napaka, ki je nastala v naglici, popravljena. Kot dotatek še to. Pod zadnje »Odprto pismo" manjkajo še sledeči podpisi: Stres Frančiška, Jakli Eliza in Perin Marija. lUUfiSlUIIVlI dYllll lneter za bluze in obleko. Frauko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarno svile Henneberg v Curihu. (2) Isoferijske šteuilke. Trat. Line . 68 15 42 8? Kdor Unbt k*kmo in Sokolado, Uma bodi pripew»8«a t <* IVan« Hotta & Kandol-Kakdo ki Im«. m^nunj toUS« t icbi, j a torej nmiltift pr*- b«T«&,»« proveroč* nikoli Mprtontt in j* ob najbolj- i«m oktuu izredno pocsnf Priitcn »*mo x imenom Ivan Beff In • levjo varstveno «n»mko ) Zarojlpo V« kg 60 vinaj#*y \j Dobivsi. se poriod. v Gorici, Via Duomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Šapirograf najbolj! razmnoževalni aparat za samo^-jno in najceneje izdelovanje tiskovin vsake vrsto: {'istim, okrožniee, note, risanje, načrte, programa jedilne listo, vabila itd. itd. 100—150 Čistiti izvodov se lahko izdela K15 minutah. Izdeluje toli v črnem kakor tudi v barvotisku. Cena: Oblika dopisnice cm 10xi5 K 10-— » kvart-folio » 22x33 » 30-~ Navodilo v porabe na razpolag-o. NaroČila sprejema: »Goriška Tiskarna" A. fiabršček v Gorici. Gorica + Gorica Hdtel jf v trgovskem središču nasproti J nadškofijski palači. — Sobe za i prenočišča po zmernih cenah. — M Velik jedilni salon, poleg stekleni I salon s teraso. — V poletnem * času prijeten vrt z verando. — | ¦*| Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno j pilzensko »prazdrojVpivo. Največja zaloga slik u modernih in''aniiknfK^I^Siffllir :L::s^innBtniSltc*—» urednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjeu. l — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure uelike umetniške urednosti u okuirjih po želji odjemnikoC '*&'*& *&ea 1906. ob 10. uri dopaludne v zadružnih prostorih Gosposka uliea rj^na |ir. T. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročila nadzorstva. 3. Potrditev letnih računov in bilance za leto 1905. 4. Nagrada načelstvu. 5. Razdelitev čistega dobička. f». čitanje revizijskega poročila. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. V G o r i e i, dne 10. marca 190G. Načelstvo. 5 cesarskimi fcrzoparniki „kmser wilhelm h.", »kkonpkin^ wiL.ntLivi in »KAISER WILHELM der GROSSE". Prafcomorska vožnja traja samo 6 — 6 dni. L NatanSen, zanesljiv poduk iu veljavne vozne listke za parnike gori navedenega j~ parobradnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnio dobite .C*" ˇ Itjubljanl edino le pri g EDTABDn TA7CABJD, KoMvsrste ulice Si 35 ^ t nasproti občeznani gostilni „pri Starem TiŠIerju". t Odliod ii LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo pot * jnja, točno In breiplaono. — Postrežba poltena, reelna in solidna. g PotaOkom, »enjenim t zapadne države kakor: Oolorado, Mexiko, Californijo, NH Arfc iJtah. w!oming, Navada, Oregon in Waahington nudi naše društvo y_ pdsetnto ugodno in icredno oho črez BalvMto«. Odhod na tej progi tJ ii Bremna enkrat mesefino. *I Tu te dobivajo pa tudi Metki preko Bal ti mora In na tm ostale dele sveta, kakor: #¦ Brazilijo, Kubo, Buenos-AIree, Oolombo, Singaporev Avstralijo Itd. • Išče se zmožno gospodično za pisarno. Zahteva se znanje slovenskega, italijanskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, zmožnost računstva itd, Ponudfo, pisane lastnoročno v vseh treh jezikih je pošiljati na naše upravništvopod šifro • „MBRKUR", Važen pripomoček v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žni-deršič & Valenčič-a, ker se ž njimi ne le zadovolji družino, temveč prihrani tudi mnogo časa. Zastopstvo za Goriško pri Josip Rovanu, Gorica. Kerševani & Čuk v GORICI, Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) priporoča svojo veliko zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje). TolflflO fltflllfflloG Hehaničiia delavnica konec RaŠtelja št. 4 sprejema vsako L(llUyCl UfURUlud* popravo šivalnih strojev, [dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne atrofe In poprave jamčiva od 5-10 let. Lekarna Cristofoletti v Sonci na Sramriku. Trskino (štokMevo) jetrno olje. Posebno sredstvu proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno* I rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nožne narave, ozdravijo v kratkem času ?. gotovostjo Irskino Jetrno olje se železnim jodecem. S tem oljem . j vso kostno bolozni, žlozni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. J —t—-::—t ¦- Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. — ---=~-^— 1 Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preiSče se vedpo v mojem kem. laboratoriju prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim cc. odjemalcem J glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. i 4K Cristofolettjjeva pijača iz kiae in železa )» ] I najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem, . 1 I — Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. ==---------= | i Porednežt Še si nisi zapomnil, da ne pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor ss „OTTOMAN-ovega"?! L=; vi. Osaka dama. dobijpri meni dober zaslužek z izdelovanjem ročnih del; delo se razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpošilja za 30 vin. (v markah) Regrina Beek, — Dunaj XX. Brigittenauerlande 28. — Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril = nouo gostilno, = kjer toči domaČa in istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Da?" Prenočišča za plujce. "WB Obširno dvorišče za krogljanje. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk topla priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. % Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hafol JDraščilt, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastm hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila terobrjublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. ' . V najem se odda s 1. aprilom prav lepo stanovanje, kuhinja, 3 sobe, teraca v I. nadstropju, veliko senčnato dvorišče z zeleno utieo in vrtom za samih 20 K mesečno v Dol. Vrtojbi vis-d-vis cerkve. Lastnik Jakob Maraž, Vrtojba. V najem se da s 1. aprilom dobro idoč, na novo urejen MLIN-***! s petimi tečaji na turbino. Nalančneja pojasnila pri lastniku Josip Kogovšek v Idriji. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom, Načoistvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902 tako; Hranila« vlog« se obrestujejo po 47»$. Stalne vloge od 10.000 Iron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Reotni davek plačuje pos. sama. Posojila s na vknjižbe po 5lI,%, na varščino ali zastavo in na menioe po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/*%. Stanio 31. deo. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojila 1,570.810 r —Vrednost hiš 110.675* — (v remiei io vredne več). — Re zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. T.lefon Št. 79. - Reservni mmmmmmm^mmmmgmmmimmm C. KR. PRIV. Assicurazioni Generali v Trstu. Garancijski zalog r 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K. 114,737.14115. Glavni zastop za Gorico in okolico v Gorici lekališče Josipa Derdi št« 35,1. nadstr. Telef. štev. 15. Rafiun poštne hranilnice št. 63323. Februvar .... Juli....... Avgust * . . . . September .... I November .... December .... Polic štev. Zavarovalna svota 1146 1315 1375 1234 1425 1260 1362 1187 1165 1126 1272 1571 8,671.754-00 9,015.228-15 11,674.749*07 8,636.643-42 9,279,011*14 11,446.332-00 9,490.871-03 7,861.686-78' 7,858.960-15 8,930.590--9,822.417*29 12,048.897-46 Skupno v letu 1905 15438 114,737.141-15 gorica, f ekališce žosipa iferdi št 35, i nadsiF. Delavski oddelek: življenje, ^žsv, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost -*«» POTNIKI V AMERIKO Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na na§o ¦ i zzzz najstarejšo firmo ' ¦ ------ Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplalz S. Za dobro In hitro ekspedleijo se garantira. S kron in še več zaslužka na dan. Družba u domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega I spola za pletenje na našem I stroju. Lahko in hitro delo I skozi celo leto na domu, J Ni treba nobenih znanostij.l Se ne gleda na oddaljenost j rin delo prodajamo rrii. Družba [za domača dela in strojev za 1 pletenje Tomaž H. Whittick k C.o, Budim- F pešta, IV. Havas ulica 3-434. -— Praga trg j sv. Petra 7.-434. Anton Potatzky v Gorici. Na gred! RaSfceiJ« 7. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeneje kupovalšSe Hirnberikega li drobnoga blaga ter tkanin, preja In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. SveMiiJlee. — Rožni venci. — MaŠne knjižice. tišna obuvala za m letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje, Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krognjarje, prodajalce po sejmih in trgih ¦ii an —i m\ Preselitev. Gostilna JOSIPA KOMELA na tekata Frana Josipa 70 1 se preseli) v tekočem mesecu na trg Korenj št. 13.| ip mM ip mm Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. j Jedino pristen je THIERRY-fev balzam z znamko zelena nuna. Najstareje in neprekosljivo M-edstvu proti motiMijii prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, pr-uim boleznim, influenct itd. itd. Cena: 12 malih ali 'J rfro;- L natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov, zarnaškom K 5 poštnine prosto. TIlIElMtV-jcvo Centifolijno mazilo znano kot neprekosljivo sredstvo pruti /.ostarelim ranam, vnetjem, poškodbam, utcidinam vseli vist. <*eiu: 2 lončka K 360 poštnine prost« *«• ra/.p-.iilja proti povzetju ali predplačilu /iu-.sLu. Lekarnar A. THIERRl v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. r«ro;ura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na ra/.pula»o zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh vcCjib lekarnah io mirodilnicah. 8e dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU IG HkBr BoiiillSI izdelau v Tr8fcu v lek&mah Rafaal flodlna, lokama „JMIa Madonna doftla Solufo" pri Sv, Jakobu; Josip Godina, 1 0wit atoklonloo K 1*40, Iz Trat« se ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju aH naprej poslanim zneskom K T— prosto poStnine. s= Pozor! I ...... 11