786
Glasba.
EaTeHbKO kjihjih i čhjih MeHe, HeHa HaA mhoh) ji mi niaKaJiH Bce: i cboi MeHe Bcrnuajin ca,                /
Hyasi Ha MeHe ztm&mr ca.
Bhh, mo gahhhh KOxaHen mm, bhh, mo e npaBecHHfi GareHbKo TBifl, nifflOB y cbBHT, Bor 3Hae ne, copoMHTb ca MeHe h xe6e!
Ha mo 6yno mhhi Tpeoa reoe, moče ahtatko, ahth Aopore ! Ane hu xpe6a 6yjio7 aCo ii m, bjmho th, cepneHbKO, jiioOe mhhi!
He6o 3Aaerb OTBrePTe mhhi, ckopo 3arjiaHy b omhu;'i tboi, aK ycbMiHera ca Jiio6a3HO nu\e — Bce, hj,o Tepnijia, 3aoyjia ya!e!
Toh, m,o rrraniaTa ro,n,y6 aph6hi, H,afl th Becejii, macjiHBi' ftHll Hh reoe rpeGa 6yjio a6o fl hi, bhhho rri, eePneHbKO, nioSe mhhi!
Ker mora itak vsak izobražen Slovenec znati citati cirilico, se nam ne zdi potrebno, da bi prepisavali na latinico.                                                    Aškerc.
Jfr Glasba -#-
Koncert Františka Ondfička. Sezono zimskih koncertov je otvoril v Ljubljani češki vijolinski virtuoz Frančišek On df i č e k s koncertom, prirejenim dne 19. oktobra v dvorani »Mestnega doma«. Igral je Saint-Saensov koncert, Ernstove ogrske napeve, Beethovnovo romanco, Bachovo preludijo, Nešvere eklogo, lastno skladbo Scherzo in Čajkovskega valček. Da je Ondfičkov nastop le sijajen in da ponuja neskaljen umetniški užitek, je že predobro znano, saj nam je bil že mnogokrat ljub gost. Premagujoča moč je Ondfičkova umetnost; blesteča je tehnika in nad vse lehak lok, izpod katerega poj o čutapolni toni in pasaže, pred vsem pa je subjektivnost, ki diči Ondfičkove reprodukcije. Ni gola reprodukcija, kar podaje Ondfiček, ustvarja marveč ob svoji igri, in ko evokacije onega, kar mu je že dolgo kipelo v duši, je občutiti, kar podaje v luči lastne močne osebnosti, ozarjeni v barvah momentanega razpoloženja. Ondfiček je temperamenten ustvarjajoč umetnik, umetnik muzik, in muzikalnost je, ki si jo cenimo na njegovi umetnosti. Njegov temperament uvaja utripanje njegovega srca v srca poslušalca in ogreva le-tega toplota čuvstvenih valov, katerim se vdaja svirajoči umetnik v razvnetosti svoje duše. Spremljevalec mu je bil mladi pianist Josip Famera, ki je nastopil z dostojnim uspehom tudi v samostalnih   klavirskih  točkah.   Spored   sta   obogatila   razen   njega   še   člana
Slovensko gledišče.   — Upodabljajoča umetnost.                      787
slovenske opere, gospodična Marija Glivarec in gospod Karel Kral. Oba sta za našo opero izborni pridobitvi. Obdarjena oba z zvočnim glasovnim materij alom, sta glasbeno odlična pevca-umetnika, znamenita tako v vokaliziranju kakor v fraziranju.                                                           Dr.   Vladimir Foerster.
Letošnja nova sezona se je otvorila dne 27. septembra. Dramatično društvo je najelo več novih moči. Solisti in solistinje pri operi so vsi novi; pri drami pa se je osebje le deloma izpremenilo.
Iz finančnih vzrokov je bila nastala glede opere akutna kriza. Mislilo se je, da bomo imeli letos samo dramo, vendar se je kritično vprašanje rešilo našemu edinemu gledišču v prid tako, da se je ohranila tudi opera. To je za nas tem večje važnosti, ker letos v Zagrebu nimajo opere in celo v Levovu se je morala opustiti . . .
A.  Drama se je začela z otvoritveno predstavo. Igrali so 27. septembra Morrejevo ljudsko igro »Gospod župnik Jakob«. Druge dramatične predstave so bile: Dne 30. septembra »M a dame sans gene«, 11. in 19. oktobra »Pepelka«, 14. »Učitelj Lanovec«, 25. oktobra Bjornsonov »Bankerot« in 28. oktobra »Rudeči t al ar« (La robe rouge).
B.   Operne predstave: 4. in 7. oktobra »Večni mornar«, 21. in 23. »Prodana nevesta«.                                                                             Onjegin.
II. slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Namen umetniških razstav je, deloma predociti narodu razvoj in napredek umetniškega stvarjenja, deloma umotvore spraviti v denar. In vsak narod mora biti ponosen na razstave, iz katerih vidi, kako se njegovi sinovi in hčere z razumom, pridnostjo in genialnostjo vzpenjajo do vzvišenega naslova: umetnik.
V Ljubljani se je otvorila letos tekom dveh let že druga slovenska umetniška razstava.
Po mojem mnenju je to prepogosto. Premalo umetnikov imamo in ti, ki so, »delajo« večinoma za vsakdanji kruh, ker jih niti država, niti dežela pri njih študijah gmotno ne podpirata. Umetnik biti brez kruha, je pa težko. Nimamo torej svobodno ustvarjajočih močij.
Razstavljenih je bilo v »Narod, domu« mnogo slik, da, preveč. Vzrok temu je pač jury, ki je sestavljena razun enega člana iz raz-stavljalcev samih. To se mora navsak način obsojati! V bodoče bi se morali v razsodišče voliti razumnikj, ki niso z razstavo v v nikaki osebni zvezi!
So umetniki, ki so razstavili mnogo, mnogo slik menda zato, ker mislijo, da morajo   toliko   razstaviti,  češ, ime   si   pridobimo   z  veličino,  ne   s   kako-