Leto Vli, štev. 207
Ljubljana, četrtek 9. septembra 1926
Poštnina pavšallrana.
Cena 2 Din
= Izhaja ob 4. r jutra j. ca
Stane mesečno Din 15^; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
(.juimana, Knaflova ulica štev. $/L Telefon štev. 71, ponoči tucM štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
II Ljubljani, Prcfternova ulica iL 54. — Telefon it
Inaeratm oddelek 1 Ljubljana, Prešei-nova ulica fc. 4, — Telefon fct 191
Podrultrct: Marfbai, Bai rarmJui ulic* it t. — Celle. Aleksandrova eeata.
Račun prt poitacm čcfc. zavoda 1 Ljub-Jana it 11.84« - Praha fialo 7&.1S0. Wien, Nr. 105.141.
Ljubljana, 8. septembra.
Volitve v Zbornico za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani so začele zanimati tudi širše politične kroge v državi, v sami Sloveniji pa tudi oni del javnosti, ki v borbi ni neposredno udeležen. Volitve bi morale biti povsem strokovne, in bila je intencija SDS, da se jih popolnoma depolitizira. Izvolilo naj bi se sporazumno take može. ki imajo občo in strokovno sposobnost, prakso v perečih vprašanjih in zaupanje stanovskih organizacij, ki so na podlagi zakona in zasebne pobude razpredene po obeh oblastih.
A SDS obrača. SLS obrne. Pravilno je <Jutro» pred par dnevi ugotovilo, da je zli duh proti depolitiziranju bil gospod Jelačin ml. On je s svojimi nekorektnimi triki, absolutističnim postopanjem, preziranjem vseh strokovnih stanovskih delavcev, izgubil zaupanje v teh krogih in je v svoji bolestni ambiciji končno s preziranjem celokupne stanovske organizacije, katere predsednik je presedlal ter se spustil v politično kompanijo s SLS.
Ideja, da Zbornica ne bodi politična arena, pa je tako zdrava in solidna, da je SLS kljub zaroti klerikalcev in njihovih pomagačev iskreno ostala pri njej, tako da so kandidature poleg SLS postavile samo stanovske organizacije. Impozanten je nastop 24 do 27 trgovskih gremijev, ki so takuj spoznali, da je v nevarnosti stanovski značaj bodoče Zbornice. Mogočen je pohod obrtniških organizacij in zadrug, ki so začutile, da gre za neodvisnost obrtništva.
SLS te dni napenja svoj stari aparat. Danes se je že pridigovalo v podeželskih cerkvah o Jelačinu in Ogrinu. Duhovščina proklinja v pekel vsakega, ki voli kandidate zadrug in gremijev. Ra-dičevci se potuhnjeno skrivajo, in kar je nekdanjih naprednjakov vmes, zaru-devajo. Bivša.SKS je že nekaj časa sem prava prehodna stopnja v SLS, in tudi sedanje izdajstvo bo radičevce stalo pristašev, ki ne vidijo, čemu bi odslej ne volili g. dr. Korošca in Hohnjeca, ako jim njihova stranka danes ukazuje voliti gg. Ogrina, radovljiškega <boga> Resmana, Kožarja. Hafnerja, Lavtižarja in druge klerikalne prvake. Radikali pač ne pridejo v poštev, vendar je značilna in za NRS sramotna kombinacija, v katero je zašla v Sloveniji. Edino dr. Sajovic v Kočevju je zopet enkrat dokazal, da misli sam in da vidi tudi naprej in je njegova ^Samouprava*, izdala drugo parolo.
Napram tem pojavom moramo z veseljem opazovati mirno odločnost in agilnost pristašev stanovske liste gremijev in zadrug, čutijo, da jim to pot gre za obstoj in samostojnost Te gospodarske korporacije so bile poslednja leta zelo pridne in zlasti v davčnih vprašanjih so uspešno vodile boj proti krivicam. A kar ni naravnost pod kopitom SLS, to tej stranki smrdi, to se mora uničiti in razdreti. Zato so si nabavili Jelačina in sedaj naj se iz komore ven potlači doslej nezavisne gre-mije in zadruge. SLS, katera po deželi razen duhovnika, noče videti nobenega nezavisnega človeka, ki zna tudi s svojo glavo misliti, čuti vrh tega. da se bliža kriza njenih konsumnih zadrug in jim hoče na škodo samostojnih trgovcev priskrbeti še novih ugodnosti in privilegijev, zakar pa treba, da se zlomi odpor stanovske Zbornice.
Napram tej nakani ne more miren in nevtralen ostati nihče, ki dobro misli z našim gospodarstvom. Ne slabiti, podpreti in nadalje razviti je treba naše stanovske organizacije trgovcev in obrtnikov. V Zbornici pa naj dobe zakoniti zastopstvo napram državi in vsej javnosti.
Časopisje SLS je že dva meseca polno strupenih napadov zoper dr. Žerjava in SDS. Ta stvar je že v naprej sumljiva in dr. Žerjav je mirno lahko ignoriral celo kampanjo, ki naj bi bila samo figovo pero za Jelačinov preskok v SLS. O dr. Žerjavu ve vsakdo, da je preko svojih moči vsikdar storil svojo dolžnost in to tudi napram naši trgovini. obrti in industriji. Ve tudi. da je dr. Žerjav vsako željo stanovskih zastopstev uvaževal in v polni meri re-spektiral njihovo uezavisnost. Toliko bolj je prozorna laž. da je dr. Žerjav postavil stanovske kandidate, ko pa vsakdo ve. da se ni on ni stranka ni vtikala v njih postavitev in je dr. Žerjav kandidatne liste prvič čital v »Jutru®, ko mu je prispelo v njegovo počitniško zavetje.
Celokupno stališče SDS v tej stvari je bilo zelo enostavno in v naprej podano. Že leta propoveduje naša SDS gluhim in hvala Bogu tudi zdravim ušesom svoje organizacijsko geslo: Stanovska organizacija bodi nepolitična, tu naj bo vsak stan zase. v političnih in kulturnih zadevah pa naj gredo vsi stanovi skupaj in se naj opredeljujejo posamezniki na eno ali drugo stran. To načelo delitve dela in izbegavanja interesnih konfliktov, kakor tudi stanovskih strank je zdravo in ga SDS ravno tako priporoča trgovcu, obrtniku in industrijcu, kakor seljaku in uradniku ter delavcu. Ce so v čisto nepolitič-
Dve avdijenci ministra Maksimoviča
V Beogradu pripisujejo blejskemu boravku notranjega ministra velik političen pomen. — Konference med radikalskimi prvaki.
Beograd, 8. septembra, v. Minister notranjih del Boža Maksimovič, ki .ie
bila njegova udeležba pozneje odpovedana. Blejsko potovanje se spravlja v
prispel s svojo soprogo včeraj na Biod i zvezo z dogodki v radikalni stranki,
ter se nastanil v hotelu < Toplice*, jc danes dopoldne bil sprejet od kralja v dolgi avdijenci, ki je trajala nad eno uro.
Popoldne je minister Maksimovič sprejel šefa varnostne službe g. Todo-roviča, ob 16. pa se je zopet podal v dvor ter je bil vnovič sprejet v dolgi avdijenci. Smatra se, da sta obe avdijenci v neposredni zvezi s težavnim političnim položajem, v katerem igra, kakor znano, oseba g. Maksimoviea pomembno vlogo.
O svojih avdijencah minister Maksimovič ni hotel dati uubene izjave
Jutri dopoldne se g. Maksimovič peije v Ljubljano, da se udeleži svečane otvoritve kongresa pravnikov, nakar se vrne na Bled ter odpotuje s soprogo v petek nazaj v Beograd.
Beograd, 8. septembra, p. Veliko pozornost političnih krogov je vzbudila vest, da je notranji minister Maksimovič povsem nepričakovano iz Dalmacije odpotoval na Bled. Nekateri današnji listi poročajo se. da se nahaja v Šibeni-ku. Sicer je bilo pred nekaj dnevi naznanjeno, da se udeleži g. Maksimovič kongresa pravnikov v Ljubljani, a je
kjer akcija za povratek Pašiča na krmilo postaja vedno jačja, na drugi strani pa z vedno napetejšimi odnošaji med obema koaliranima strakama. Splošno se smatra, da se kriza današnje vlade približuje z večjo naglico, nego se je dosedaj pričakovalo. Z veliko nestrpnostjo se pričakujejo poročila o značaju in eventualnih rezultatih Makslmoviče-vega bivanja na Bledu.
Sicer danes v Beogradu ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Ministrski predsednik Uzunovič je opetovano konferiral z Aco Sfanoievifiem, ki je radovedne novinarje upotil na -poUtiCiie klube», češ, <-jaz scir. privatna, brezpomembna ličnost iz paiankc«. G. Sta-nojevic je tudi konferiral s posl. K. Mi-letičem, Dragovičem, Janjičem i. dr.
Večina ministrov je odsotnih. Davidovih je odpotoval v Bosno na politične konference, ker ga je velik uspeh Svet Pribičeviča jako vznemiril. Iz istega razloga je Pavle Radič odhitel v Baaia-luko. Iz Beograda je odpotoval tudi predsednik Narodne skupščine g. Trif-kovič ter se je podal za nekaj dni v Cirkvenico. Pred odhodom se je sestal z g. Uzunovičem in Stanojevičem.
Najnovejše Radičeve izjave
V včerajšnjem «Domu» Radič zopet napada na vse strani, zlasti pa se je spravil na svoje zaveznike v vladi. — Vznemirjenost
v radičevskih krogih.
Zagreb, 8. sept. n. V današnjem »Domu« napada St. Radič našo interparlamentarno delegacijo v Ženevi. Radič pravi, da je vodja te delegacije dr. Velizar Jankovič zelo ko mod en človek. Naša delegacija je slabo ali pa prav nič organizirana. Razen tega ima preveč članov, t. j. 7. dočim imajo druge države samo po dva ali tri delegate. Velizar Jankovič je na las sllčen svojemu osebnemu prijatelju dr. Lazi Markoviču. Opozicija je bila zastopana po dr. Gosarju, dr. Marinkoviču in dr. Banjiču, ki pa vsi skupaj niso imeli niti volje niti potrebe, da se oglasija
V drugem članku Radič ostro napada »Samoupravo«, češ da ne piše kot radikalni temveč kot »batinaški« list. Piše prosta-ško kakor revolverski listi in grozi z »banano. Radič pristavlja: Sporočamo pa prijateljem, da »Samouprava« ni službeno glasilo sedanjega sporazuma, temveč samo narodno radikalne stranke...
»Dom« avlja, da se bo interpelacija 36 radičevskih poslancev proti ministru dr. Ni-kiču razpravljala najprej v anketnem odboru, potem pa v Narodni skupščini, kjer bodo govorili vsi poslanci, ki so podpirali obtožnico. Radič proglaša za bajko, da bi se starec Pašič zopet mogel vrniti v vlado in odločno demantira, da bi on bil pripravljen napraviti sporazum s Pašičeai in Pribičevi-čem. Ceairdi se bo radikalska gospoda v
Beogradu pobotala edinstvo radikalne stran ke se vendar ne bo več dalo obnoviti. Gle-d eNastasa Petroviča pravi, da je bila njegova nedavna Izjava v javnosti Iskreča In poštena in ako bi bil Davidovič tako delal bi bilo sedaj vse drugače.
Današnji »Dom« napada tudi predsednika skupščine Marka Trifkoviča radi tega, ker se Narodna skupščina sestane šele okto bra. Očita mu, da nemisli več na delo v Narodni skupščini.
Radičeve najnovejše Izjave so radlčev-ske kroge močno vznemirile, ker so v ostrem nasprotstvj s taktiko, katero le sam Radič pred odhodom v ženevo predpisal Radiče je tekom zadnjih tednov po vrsti napadel že vse radikalske prvake ter gradi očividno neke nade na osebo Nastasa Petroviča v veri, da je povratek tega moža na vodilno mesto NRS sigurna stvar. Radič očividno še ni informiran, da so Petroviča vse frakcije NiRS odločno odklonile. Ker je Radič na eni strani (vsaj na zunaj) oster protivnik Pašiča, na drugI strani pa stalno grdi Ln psuje Makslmoviča, se radičevci bojijo, da bo HSS končno obsedela med dvema stoloma. Radičevi neprestani izpadi seveda lačajo pri radikalih vseh struj razpoloženje za skorajšnje preklnje-nje odnošajev ž njim. Današnji članki v »Domu« se zdijo mnogim radičevcem nadaljnja etapa v razvoju tega procesa.
Bolgarsko posojilo odobreno
Bolgarija dobi posojilo pod pogoji, ki jih je stavila Jugoslavija!
Ženeva, 8. septembra, p. V pondeljek je finančni komite zaključil svoja posvetovanja o bolgarskem posojilu ter predložil poročilo Svetu Društva narodov, ki je za nas popolnoma zadovoljivo. Dosegli smo, da 9e določa ustanovitev posvetovalnega odbora, v katerem bodo zastopniki naše države, Rumunl-je in Grške. Ta odbor bo občeval z begunskim komisarjem Haronom. kateremu bo 9poročal svoje želje in od katerega bo sprejemal poročila, ki jih je dolžan predlagati odboru. Ako bo kak zastopnik ugovarjal proti načinu uporabe posojila, je Svet dolžan, da ga pozove k razpravi tozadevnega vprašanja v Svetu kot polnopravnega
Ženeva, 8. septembra p. Svet Društva narodov je dovolil Bolgariji posojilo, namenjeno bolgarskim beguncem, v iznosu 2 in pol milijona dolarjev in sicer pod pogoji, ki jih je stavil ln formuliral zastopnik naše kraljevine Milutin Jovanovič.
Ti pogoji so:
1)	Kraji, kjer se nasele begunci, morajo biti od državne meje oddaljeni najmanj 50 kilometrov;
2)	Gradnje strategičnih železnic so za-
branjene. Z ozirom na to ie treba ustaviti gradbena dela na železniški progi La-gane-Nevrokop;
3) Odposlanci Društva narodov v Sofiji ne smejo v svojo službo sprejemati kot uradnike osebe, ki so sodelovale v revolucionarni propagandi ali bile udeležene pri kaki revolucionarni akciji
Te predloge Milu'iaa Jovanovlča Je sprejel odsek za bolgarsko posojilo dne 5. t. m., v današnji seji pa jih le odobril tudi svet Društva narodov.
Obtožnica proti zagrebškim ialzifikatorjem in tihotapcem
Zagreb, 8. septembra, n. Danes je bila objavljena obtožnica proti dr. Mrvožu in drugim v falzifikatorski in kokainski aferi. Ker obtoženci niso ugovarjali, je obtožnica postala pravomočna. Državni pravdnik pred laga za ponarejevalce kazen 10 do 20 let ječe, za tihotapce s kokainom pa 10.000 Din globe.
nih stanovskih zastopstvih slučajno pristaši SDS bolj agilni in so si marsikje pridobili zaupanje širokih krogov in tudi onih svojih stanovskih tovarišev, ki so politično drugače opredeljeni, kdo more SDS to zameriti? Naj bodo i drugi nesebično delavni in zmožni, pa bo vsem prav in tudi nam.
Abotno je torej govoričenje, da SDS samo na videz skriva svojo firmo. V resnici je stališče SDS čisto dosledno in ga izvaja že več let v vsem svojem delovanju. Da, res je, vsako ustanovitev in poživitev gremija. zadruge, obrtnega društva smo radi podprli in pozdravili. A to čisto v smislu programa, da se naj izvede nezavisna stanovska organizacija. SDS se zaveda, da ni stranka sebi namen, ampak eno izmed mnogih 1 sredstev, potrebnih za napredek naroda
in njegovih stanov. V trenutkih gospodarskih kriz in ko se država šele urejuje, je mirno delo v nepolitičnih stanovskih zastopstvih še mnogo večje vrednosti, nego v normalnih časih.
Zato pa upravičeno smatramo zahrb-ni naskok klerikalne stranke in ž njo zvezanega g. Jelačina za pravi atentat proti našemu gospodarstvu. Ti ljudje deklamirajo o Sloveniji, o krizi, a stanovsko zastopstvo, ki hoče rešiti našo trgovino in obrt. zaničujejo in ga hočejo razbiti.
Zato pa. kdor noče biti soodgovoren na tem atentatu, bo te dni šel na delo, boril se bo in žrtvoval, da ne za vihra pogubna politična zastava SLS raz palačo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Nemčija sprejeta v Društvo narodov
Na današnji seji skupščine je bila Nemčija soglasno sprejeta v Društvo narodov. — Nemška delegacija odpotovala v Ženevo. Angleži proti sprejemu Turčije v Društvo narodov.
Ženeva, S. septembra (brž.) Danes opoldne je skupščina Društva narodov soglasno odobrila sprejem Nemčije v to velevažno po lirično institucijo iu dodeliteT stalnega sedeža. S tem je zaključen dolgotrajni konflikt o sedežih v Svetu Društva narodov, ki je grozil, da razbije ta mednarodni forum, katerega si je zamislil umrli ameriški predsednik VVilson. Prav tako je bilo na dana šnji seji rešeno vprašanje nestalnih sedežev, katerih število je bilo soglasno povišano na devet. Generalni tajnik Drumond je takoj obvestil nemško vlado o tem važnem dogodku, nakar je bil določen odhod nemške delegacije v Ženevo za danes zvečer.
V govoru, s katerim je utemeljeval predlog za sprejem Nemčije v Društvo narodov, je Motta povdarjal, da je s tem dogodkom končano delo locarnskega pakta. Njegov govor kakor tudi izid glasovanja je bil sprejet od skupščine z burnim odobravanjem.
Holandski delegat London, Norvežan Nan-sen in švedski zunanji minister Loefram so se brez ugovora pridružili predlogu za sprejem Nemčije in predlogu, da se ji dovoli v Svetu Društva narodov stalen sedež. Edina v vprašanju nestalnih sedežev so imenovani delegati izrazili svoje pomisleke in željo, da se to vprašanje odgodi na poznejši čas. Toda, da ne ogrožajo sprejema Nemčije, 60 končno opustili svoje pomisleke.
Ženeva, 8. septembra, s. Današnje glasovanje na usedanju Društva narodov so pozdravili vsi krogi Društva narodov brez razlike z največjim zadoščenjem. Posebno dejstvo, da je bil sklep sprejet soglasno, je bilo prijeto z velikim zadovoljstvom. V splošnem se pričakuje, da je ta soglasnost najboljše znamenje za bodočnost. V uvodniku opozarja <Journal de Geneve», da je sedaj, ko so nestalni sedeži v Svetu Društva narodov pomnoženi, brezpogojno potrebno, da dobi Španija ponovno svoj sedež.
Berlin, 8. septembra (brž.) Nemška delegacija se j« odpeljala nocoj ob 8. pod vodstvom zunanjega ministra dr. Stresemanna z vzhodnega kolodvora v Ženevo, da se udeleži zasedanja Društva narodov. Delegati in prideljeni strokovnjaki |n uradniki potujejo s tremi vlaki.
Nemška delegacija bo dospela v Ženevo
jutri. V pelek se nemški za -tupniki ae bodo udeležili samo plenarnega zasedanja, temveč tudi seje Sveta Društva n: rodov. Ob prvi navzočnosti nemških delegatov jih bodo z nagovori pozdravili predsednik dr. Ninčič in mnogo drugih delegatov, med njimi tu>li Itriand.
Ženeva, 8. septembra, s. Na popoldan skein zasedanju Društva narodov .se je pričela velika debata o zadnjih j aročilih. Po-sanKZiii govorniki so deloma kritizirali, de lama pa hvalil; delo Društva narodov, in si cer precej enakomerno. Kol prvi govornik jc izjavil danski zastopnik grof Moltke, da deluje Danska s sklepanjem razsodišnih pogodb s sosedi v smislu in v duhu Društva narodov. V ostalem čestita Društvu narodov k načinu, kakor je rešilo grško - bolgarski in mosulski spor. Za njim je govoril zastopnik republike San Domingo, ki je zahteval, da naj se nadaljuje podeljevanje nadaljnili privilegijev posameznim državam Društva narodov.
Zborovanje je bilo nato odgodeno do jutri 11. dopoldne.
Ženeva, 8. septembra, d. Za predsednika pete komisije Društva narodov, ki se bevi s socijalnimi vprašanji, je izvoljen avstrijski delegat, bivši veleposlanik Mensdorff. Ta izvolitev ima avtomatsko za posledico izvolitev za podpredsednika, l;er so predsedniki odborov Društva narodov hkrati podpredsedniki plenuma. To je prvič, da pride na to mesto delegat nezavezniške ali nepridru-žene države.
London, 8. septembra, s. Proti sprejemu Turčije v Društvo narodov nastopa <Daily Telegrapiu v očividno sugeriranem članku in meni, da je Turčija stalno povzročala kršitve mednarodnih pogodb, tako, da bi njenega sprejema ne bilo želeti.
Ženeva S. septembra, p. Dr. Ninčič je včeraj od 10. do 11. dopoldne konferiral 1 Briandom v hotelu tBergs, a s Chamberhi-nom od 11. do 12. v hotelu tBeau Rivagev
Ženeva. 8. septembra, p. ro statističnih podatkih se udeležuje letošnjega zasedanic. Društva uarodov: 1 ministrski predsednik (Luksemburg), 17 zunanjih ministrov. 4 bivši predsedniki vlad in 8 bivšili zunanjih ministrov.
Kočljiv položaj v Španiji
Nasprotujoče vesti o vojaškem uporu. — Odpoklic španskih čet iz Maroka. — Španija ne izstopi iz Društva narodov. — Vmešavanje Vatikana v španske homatije.
London, 8. septembra, d. Kljub pomirjevalnim vestem iz oficijoznih in celo oficijel-clh madridskih virov so zasebna poročila iz Španske ielo resna. Z zanesljive strani se doznava, da se je vojaški upor proti diktatu ri razširil ie skoraj na vse artilerijske polke. V Barceloni imajo močni oddelki pehote in policije še vedno obkoljene topniške barake. Oblegane čete so izvrtale v zidovie luknje in namestile pri njih strojnice. Vladne čete se ne upajo prodirati proti barakam, ker se boje, da ne začno uporniki nanje streljati s strojnicami.
Madrid, 8. septembra, s. Ministrsko predsedstvo sporoča časopisju, da od o. t. m. dalje na polotoku in otokih ni nobenega topni carskega zbora ali topničarskega arzenala, ki se ne bi bil podvrgel vladi in prišel poi poveljstvo ter vodstvo oseb, ki pripadajo drugim vrstam orožja.
Po končanem dveurnem posvetovanju ministrskega sveta v kraljevi palači je izjavil ministrski predsednik novinarjem, da je kralj podpisal razne dekrete, med njimi tudi dekret, s katerim se pooblašča vojni minister, da naj svobodno uporablja, razlaga in dopolnjuje odredbo o odpustu topničarskili Častnikov, nadalje dekret o ukinitvi obsednega stanja. Istočasno je odredil, da 6e odpokliče 12.000 vojakov iz Maroka domov.
Kralj se je vrnil nazaj v San Sebastiau.
Zunanji minister Yangaao je izjavil, Španija nikakor ne misli izprazniti maroške cone. Tangersko vprašanje bo rešeno po za-ključitvi zasedanja Društva uarodov.
Ženeva, 8. septembra, d. Iz krogov delegacij se čuje, da namerava španska vlada takoj po sprejetju Nemčije v Društvo narodov in dodelitvi stalnega sedeža v Svetu poslati že večkrat napovedano noto Društvu nrodov. V tej noti bo izjavila svojo nelntere-siranost, nikakor pa ne izstopa Španije it Društva narodov.
Rim, 8. septembra, d. Po informacijah <Secola> se povrne papeški nuncij v Madridu Todeschini v kratkem na svoje mesto. Msgr. Todeschini se mudi sedaj na letovišču v Fiuggiu, dobil pa je povabilo, naj pride čim prej v Vatikan. Pravijo, da je to povabilo posledica poiočila nuncijevega tajnika o poslednjih političnih in vojaških dogodkih na Španskem. Čeprav zatrjuje Vatikan, da se noče vmešavati v notranjo politiko držav, vendar ne stoij ob Stranj prekrižani^ rok, ako se pojavijo v kaki državi dogodki, ki utegnejo vplivati na verske in socijalne razmere v njej. Spričo položaja na Španskem, ki je še vedno kočljiv, bo pač moral nuncij prekiniti svoj dopust in takoj odpotovati ua svoje mesto v Madrid.
Reševanje angleške rudarske krize
Vlada poziva lastnike rudnikov k obnovi pogajanj. — Rudarji proti podaljšanju delovnega časa, pristajajo pa na znižanje plač.
London, 8. septembra (brž.) Včeraj pozno rudarji in lastniki rudnikov. Kakor se izve, v noč se je sestal ministrski odbor za reši- so rudarji pripravljeni pristati na znižanje tev premogovne kriza z rudarskimi vodite- plač, medtem ko so odločno proti vsakemu iji. Ministri so se že preje posvetovali z de- podaljšanju delovnega časa. lavskim voditeljem Ramsey Macdonaldom, ki je fungiral tekom sedanjih dogodkov za posredovalca med vlado in rudarji. Vlaia je pozvala lastnike, naj obnove pogajanja. Minister Churchill je naznanil, da bo predložila vlada razne načine rešitve spora, ako bodo lastniik odklonili obnovo pogajanj. Časopisje je popolnoma na strani vlade in meni, da je rešitev spora na narodni podlagi mogoča, ako se vzame v obzir krajevne gospodarske razmere rudniških podjetij. Končno poživljajo časopisi, naj nehajo lastniki s svojim odporom. Zadnja seja ministrov z rudarskimi delegati 6e je vršila z namenom, da se odstranijo vsa morebitna nesp.»-razumljenja, ki bi eventualno ovirala nova pogajanja.
London, 8. septembra (brž.) Akoravno ni bilo izdano o včerajšnjem sestanku rudarjev z ministri nikako uradno poročilo, se vendar doznava. da namerava sklicati vlada
konferenco, na kateri bodo zastopane vlada,
Dopust nemškega poslanika
Beograd, 8. septembra, p. Nemški posla, nik na našem dvoru g. Olshausen je posetil danes ministrskega predsednika Uzunoviča in se pri njem poslovil, ker odhaja na dalj. ši dopust.
Rumunska kraljica odpotuje v Ameriko
Bukarešta, b. septembra, (brž.) Kraljica Marica dospe dne 28. t. m. v spremstvu svoje najmlajše hčerke v Pariz in se par dni kasneje vkrca v Cherbourgu za Ameri. ko. V Zedinjenih državah namerava ostati dva meseca.
Sovjetsko poslaništvo v Mehiki
Moskva. 8. septembra,	(brž.) Dosedanja
poslani.'« v Oslu. gospa	Kolor.tajeva, je
imenovana za sovjetsko	poslanico v Me. hiki.
Se enkrat: resnica o Jelačin-Ogrinovih
prireditvah
Jelačin-Ogrinova polomija na Viču.
Pod nasolovotn: «Vič za Jelačin-Ogrinovo listo* priobčuje včerajšnji «Slovenec> poročilo o sestanku, ki sta ga sklicala gg. Jelačin in Ogrin v gostilni Kramar na Glincah. Kdor bere to, pa ni bil sam navzoč, bo nazadnje res mislil, kako sijajen je bil ta sestanek na Viču in kako žalostno bodo pogoreli Jelačin-Ogrinovi protikandidati. Da pa bo slika jasna, berite objektivno poročilo in potem sodite, koliko so vredne <Slovenčeve» notice o zmagoslavnih shodih gg. Jelačina in Ogrina.
V	nedeljo 5. t. m. je prinesel »Slovenec« vest, da je pri Kramarju sestanek konzumarjev, naslednji pondeljek pa je že nosil tajnik viške SLS osebno obrtnikom in trgovcem vabila za ta shod. In res, ves viški obrtni in trgovski stan je bil v napetem pričakovanju slovesnega trenutka, ko bo zrl svojima reši-teljima v obličje.
Toda pričakovanje je bilo zaman. 2e to je čudno vplivalo, da ni bilo Jelačina in da je previdno prepustil Ogrinu, da viško manifestacijo absolvira sam. Ob tričetrt na 9. je ob navzočnosti 19 moških in 1 ženske poslušalke iskal gospod Ogrin pri viškem SLS tajniku sklicatelja sestanka in ker tega ni bilo, prevzel sam vodstvo zborovanja in isto tudi otvoril.
V	svojih izvajanjih je ponavljal že neštetokrat premlete svoje govore, na-
padel SDS in dr. Žerjava in mu naprtil vse gorje v celi državi na rame. Povedal je strmečim poslušalcem, kako prefrigano bodo demokratje fabricirali volilne legitimacije in kuverte. Zubren-kal je Vičanom pohvalno pesemco in jim obljubil, da jih bo še večkrat osrečil s svojim posetom, če mu bodo dali svoje glasove.
Tekom njegovega govora in izvajanj protigovornikov, je prišlo v zboroval-nico in pa pred njena vrata še 12 ljudi, tako da je štel ob zaključku ves avditorij 31 oseb, od katerih je bilo volilcev samo 19. Koliko je bilo od teh Ogrino-vih, pa <Slovenec» prav lahko izve pri g. tajniku SLS iz Viča. Kje je dobil <Slo-venec» «nad 50 zborovalcev* ne vemo; mogoče je štel stanovalce Kramarjeve hiše, da pa ne bo v dvomih, mu mi lahko postrežemo z natančnim seznamom navzočih. Ker je «Slovenec» že omeatf g. Kralja, moramo tudi mi registrirati njegova izvajanja s pripombo, da se mora g. Ogrin zahvaliti ravno temu gospodu, da njegov setanek ni še bolj kla-verno končal.
Tak je bil torej ta impozanten shod klerikalcev, na katerem je izmed preko 160 volilcev viške davčna občine «ma-nifestiralo» največ 17 volilcev za kon-zumarsko listo. Če so to simptomi Vaše zmage, ki jo napovedujete, potem želimo vso srečo.
Jelačinova fasija in »Slovenec"
IV torek je naš list v inlustracijo njegove koristnosti za trgovski stan, o g. Jelači-nu ml., med drugim napisal tudi to-le: »Zlasti je veliko škode povzročil način, kako je g. Jelačin ml. kritiziral davčne oblasti, ki pa so se žal prav uspešno branile s tem, da so opozarjale, da je Isti gospod v času najnižjega dinarja in največje konjunkture napovedal ves svoj dohodek z nekaj nad 1000 Din mesečno, s čemer je silno mnogo pokvaril. Na upravičene pritožbe so se gospodje od davčnega vijaka Ironično smehljali, češ pojte, pojte, glejte Jeličana!«... Pričakovali smo, da bo »Slovenec« skušal to našo vest demantirati ter dokazati, da g. Jelačin ni oškodoval trgovskega stanu. Pričakovali smo, da bo g. Jelačin zapisal, da je prvotno fasijo sam popravil ln dvignil na letnih 80.000 Din, s čemer bi po njegovem nazoru bila škoda povzročena ostalim trgovcem popravljena. Niti enega, niti drugega nismo dočakali, pač pa je »Slovenec« kot odgovor na naš očitek g. Je-lačinu zvijačno, demagoško ln nepošteno odgovoril, da so ti očitki »denuncljacija«, a da sedaj vedo gospodarski krogi, kje so tisti ljudje, ki jih naznanjajo davčnim komisijam. Ni treba, da je kdo študiral škofov lemenat, a da vidi, da govori iz »Slovenca« hudobija in špekulacija, kako bi g. Jelačina za vsako cano opral. Jelačinova fasija, o kateri smo pisali, je bila podana že pred leti, ona je bia takrat predmet živahne debate v krogih gospode pd davčnega vijaka. Kako daleč je zaslovela takratna Jelačinova fasija, je treba, da še ugotovimo, da so v Beogradu finančni krogi slovenskim poslancem Jelačina In njegovo fasijo neštetokrat očitali, kadar so zahtevali za Slovenijo davčnih olajšav. O kaki denuncijaciji, da smo Jelačlnu sedaj to očitali, ne more torej biti govora, ker so na davčni oblasti akti o tem početju g. Jelačina in davčna oblast nI od nas ničesar novega izvedela. Res je samo, da snro Jelačina razkrinkali pred trgovci; kajti trgovcem in ostalim gospodarskim krogom do sedaj še ni bil znan davčni škandal g. Jelačina, ki je povzročil davčnim obvezan-cem v Sloveniji toliko škode. Ako bi »Slovenec« zapisal, da smo Jelačina denuncl-rali trgovcem, potem bi mu končno tega ne zamerili, ker nam je vseeeno kako on imenuje naše pojasnilo. G. Jelačin, ki se je postavil na čelo klerikalne konzumarske agitacije, nima nobene pravice zahtevati od nas, da bi ž njim postopali z rokavicami in da bi zamolčali stvari, katere je treba, da ve tudi vse trgovstvo, da spozna delovanje g. Jelačina v pravi luči. Mnogo pri-vrednikov nam je šele sedaj priznalo, da da Jelačina niso poznali od vseh strani in da šele sedaj vidijo, koliko je škodoval tr-govstvu. Pomisliti je treba, da je g. Jelačin bil svojčas glasnik trgovstva, da je on bil gromovnlk proti krivičnim davčnim obremenitvam, a da je zato baš njegova naloga bila dajati davčnim oblastim fasije, ki bi jih gospodje od davčnega vijaka ne mogli izrabiti proti vsemu slovenskemu trgov-stvu. Radi tega ie Jelačinovo postopanje postalo jasno vprašanje slovenskih prido-bitnikov in zato je bilo potrebno, da se ga javno ožigosa.
Demagogija »Slovenca« z denuncijant-stvom je v ostalem naravnost tudi smešna, ker je g. Jelačin fasijo sam napisal in jo sam predložil davčni oblasti, ne pa mi, ali kdorkoli drugi. Tudi je g. Jelačin svojo prvotno fasijo sam umaknil In jo sam nadomestil z drugo m v tem slučaju ni bilo nikjer »tistih ljudi«, ki gospodarske kroge naznani o davčnim oblastim. G. Jelačin je bil torej v smislu »Slovenčevlh« izvajanj svoj lasten »denuncijant«. Čisto v smislu načel klerikalne politike Je, da »Slovenec« sedaj pere Jelačinove grehe, ki jih je zagrešil v škodo slovenskega trgovstva, na tako nemoralen način.
šBerndorf- pribor
F Čuden.
m i■»»u» ii n u ii u u n ii h n ii i u n n n || u n n in
PoiitiČne beležke
G. Ogrin na stezah dr. Kulovca
Že parkrat smo ugotovili, da se g. Ogrin lažno izdaja za predsednika obrtnega odseka Trgovskega zbornice. »Slovenec« je nam v začetku odgovarjal, da se je izvršila »pomota« in da se je na oklic, ki je nosil 1. r. podpis g. Ogrina, prišla označba g. Ogrina kot predsednika obrtnega odseka »brez njegove vednosti«. »Slovenec« je še pristavil, da bi Ogrin, »pomoto«, ako bi jo videl, »takoj sam od sebe popravil.« Predvčerajšnjim smo na novo ugotovili, da sedaj g. Ogrin — tudi po naših opozoritvah — da je predsednik obrtnega odseka gospod Franchetti in ne g. Ogrin — razpošilja volilcem pisma, v katerih se zopet podpisuje in izdaja za predsednika obrtnega odseka. Zapisali smo, da g. Ogrin znova laže in vara volilce. Včerajšnji »Slovenec« na to zadnjo konstatacijo odgovarja tako-le: »Ugotovili smo že, kako je nastala pomota, da je Ogrin predsednik obrtnega odseka zbornice Povdariamo še enkrat, da je v resnici ogromna večina obrtnega odseka na strani g. Jelačina (!) in ne g. Franchettija. Prav dobro ve »Jutro«, kaj je resnica in goni svojo laž naprej.« K temu dodajamo še, da je »Slovenec« dobil popravek, v katerem se konstatira, da je predsednik obrtnega odseka g. Franchetti in ne gospod Gfcrin. »Slovenec« pa pred volitvami niti popravka noče objaviti, niti noče preklicati svoje laži, dasi je njegov vrhovni šef ljubljanski škof dr. Jeglič svoj čas Javno dejal, da »katoliško časopisje« ne laže, če se pa »zmoti«, da to takoj lojalno popravi. Praksa pri »Slovencu« pa je v resnici ta, da katoliško časopisje z dr. Kulov-cem na čelu na vse kriplje laže menda v čast božjo pa v prilog konzumarski kandidaturi g. Jelačina ia Ogrina. Večjih laž-njivih kijukcev menda res ni, kakor pa so zbrani okoli »Slovenca«.
Zanimiv «Slovenčev» recept proti avtonomistom
Včerajšnji »Slovenec« napada mariborske trgovce in obrtnike, ker so se na volilnem shodu v Mariboru izrekli proti beograjskemu centralizmu, a prav tako ostro tudi preti »ljubljanskemu centralizmu«. »Slovenec« piše, da Mariborčani uganjajo »demagogijo«, če zabavljajo čez ljubljanski centralizem in udarjajo na strune »lokalnega patriotizma«. Bitka med autonomisti je torej v razvoju. Zanimivo je v tej bitki najbolj to, kak recept je iznašel »Slovenec« proti mariborskim autonomistom. Dobesedno piše. »Ako jim je toliko zoper ljubljanski centralizem, tedaj naj odstopijo kot kandidati ali pa vsaj postavijo svojo posebno listo za mariborsko oblast. Dokler kaj takega ne storijo, je njihovo govorjenje brez vsake cene«. Sedaj je treba samo še, da beograjski centralisti porabijo proti klerikalnim autonomistom »Slovenčev« recept Povedo naj jim, da so demagogi, ki izrabljajo lokalni patriotizem ter napišejo: »Ako ijm ie toliko zopet ta beograjski centralizem tedaj naj odstopijo kot poslanci ali pa naj postavijo svojo posebno blagajno za dijete v Ljubljani. Dokler kaj takega ne storijo, je njihovo govorjenje brez vsake cene«. Sčasoma pride klerikalna autooomija sigurno še na operetni oder, ali pa kot burka v va-rijeteje. Dosedaj je »Slovenec« s svojim separatizmom že zbudil prekmurske ln mariborske autonomiste. Slej ali prej se dvignejo še Prleki, Belotoranjci, Ižanci, Kočevarji la drugi, »lokalni patrioti«, dokler »e ne oglase za norjulsko autonomHo še oče Stanovnik kot zadnji. Potem je iz klerikalne autono-mije godlja tu.
Radicevska polomija na Bledu
Včeraj se je vršil na Bledu, kakor, običajno vsako leto, radičevski kmetski praznik. Letos je bil ta »praznik« prav skromen. Sicer ie res zvabilo na Mali Šmaren leipo vreme na Bled precej izletnikov In romarjev, toda radičevsko zborovanje, ki se ie vršilo v kotu ob poti, ki petje na bleiski grad, je poteklo skoro neopaženo. Prejšnja leta so Pudjevi pristaši spravili na shod po več tisoč svojih pristašev na Bled in so vozili posebni vlaki. Odkar pa se je SKS zapisala Radiču vedno očitneje nazaduje in
letos s* je udeležilo PuoH«ve*a »kmečkega praznika« le ie okrog 600 do 800 ljodL Udeležba ie bila neprimerno tlabejša kakor lani Vsekakor je to posledica poldrugoletnega «dela» radičevcev v vladi in ministrova' nja g. Puclja, glavno pa ie. da velik del naprednih kmetov, ki so preje šil z SKS, sedaj s prezirom obrača hrbet politiki »Radičeve torbe«. Ali pa ie morebiti včerajšnja radičevska polomija na Bledu posledica izjave »Kmetskega tista«, da gredo Pucljevi pristaši s klerrikalci, četudi bi bili najbolj črni hudiči v njihovi družbi?
Radikali in St. Pribičevič
Proti nedeljskemu shodu Sv. Priblčeviča
v Jajcu so razvili bosanski radikali slino agitacijo, ki pa nI mogla preprečiti sijajne manifestacije SOS. Značilna Je v tem ozl-ru okrožnica, ki jo je razpošiljal pred shodom SDS tamošnji srezki odbor radikalne stranke ln ki Jasno dokazuje bojazen radikalov pred delom Sv. Pribičevlča. Okrožnica pravi m. dr.: Politična zrelost in strankarska disciplina zahtevata od Vas, da temu shodu niti iz radovednosti ne prisostvujete, ker bodo Sv. Pribičevič in njegovi pristaši dali na tem zboru duška nekakim svojim jugoslovenskim čustvom, ki Vas Srbe radikale izzivajo in žalijo. Da dokažemo, kako je v tem srezu narodna radikalna stranka čvrsta ta Jaka in da vlada med njenimi pristalš absolutna disciplina, je treba, da Priblčevičev shod bojkotirate in obenem priporočite tudi Vašim prijateljem, naj store Isto.« Manifestacije SDS v Jajcu se je udeležilo nad 4000 oseb, med nllmi seveda tudi veliko število biv šlh radikalov . . .
Konflikt med vlado in rudniki
Beograd, 8. septembra, p. Danes se je prometni minister Vasa Jovanovič s svojega potovanja po Južni Srbiji vrnil v Beograd. Zvečer je poročal ministrskemu predsedniku Uzunoviču. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z ministrom Jovanovtčem in ga je prosil za informacije, v kakšnem stanju se nahaja spor med vlado in med privatnimi premogovniki. Minister Jovanovlč je odgovoril: «Stvar še nI rešena. Ona se rešuje. Jaz hočem cenejši premog. Zahtevam, da se cena zniža za 15 odst, oni pa ponujajo 10 odst» Vaš dopisnik je opozoril ministra na to, da so vsled ustavitve dela v slovenskih premogovnikih nastale težke posledice za rudarske delavce, ki nimajo kruha. Prometni minister je odgovoril: <Vse se bo rešilo.«
Adamovska afera v anketnem odboru
Izpovedi bivšega finančnega ministra Stojadinoviča. . Beograd, 8. septembra, p. Današnji an» ketni odbor je nadaljeval razpravo v zade« vi afere Adamov. Danes je bil zaslišan biv« št finančni minister dr. Stojadinovič. Bra. nil je pogodbo in izjavil, da je z njo za« dovoljen iz dveh razlogov: Zato, ker se obresti za dolžno vsoto niso plačevale na« zaj, temveč samo naprej in ker so se plači« 1» tri leta vršila v obrokih, ter je država pri tem zaslužila več deset milijonov dinar« jev pri tečaju, ker se je dinar popravil. Dr. Stojadinovič je izjavil, da so se pred izpla« čilom dolžnih vsot revidirali računi in ra« zen tega je on naknadno pregledal fakture v Beogradu. Dr. Svetislav Popovič je pri« pomnil, da je ta Stojadinovičeva izjava v nasprotstvu s prejšnjimi izjavami kompe« tentnih osebnosti ministrstva prometa, ka» kor n. pr. z včerajšnjim zaslišanjem Mihaj« la Iliča, kjer se trdi, da so se izplačila vr« šila na temelju sklepa ministrskega sveta, toda brez pregledovanja faktur. Dr. Stoja, dinovič je ostal pri svoji trditvi in povdar« jal potrebo, da se računi pregledajo, vsaj sedaj, ko je treba plačati še 8 milijonov če« ških kron, kar se ima zgoditi meseca okto. bra. Opozicija je nato izjavila, da je o tem treba obvestiti prometno ministrstvo. Po« slanec Demetrovič je otvoril vprašanje de« valorizacije, t j. da se vzame v poštev niz. ki kurz češkoslovaške krone, ki je veljal v momentu, ko so se nabavke vršile. Povdar« jal je, da upoštevajo to tudi privatne če« škoslovaške tvrdke, kadar dobavljajo blago našim zasebnikom. Dr. Stojadinovič je bil proti temu in trdil, da bi to napravilo na inozemstvo slab vtis, posebno v momentu, ko se nahajamo pred zaključitvijo posojila v inozemstvu. Posl. Timotijerič je vprašal dr. Stojadinoviča, ali je interveniral pri njem Rade Pašič Stojadinovič je odgovo« ril, da ne. Anketni odbor bo jutri nadal.jp« val delo in zaslišal Dragišo Stojadinoviča.
Kdo bo guverner Narodne banke?
Kandidatura Jovana Markovlča propadla.
Beograd, 8. septembra, p. Danes se je v Narodni banki vršila volitev petih kandi« datov za guvernerja Narodne banke, od k a« terih ima vlada enega izbrati. Zanimanje za to volitev je bilo zelo veliko v politič« nih in gospodarskih krogih, posebno radi tega, ker je vlada želela, da bi se izvolil pomočnik ministra zunanjih del g. Jotan Markovič. Po razpravi je upravni svet pred I ožil vladi nastopnih pet kandidatov: dr. Guta Protič, Boža Mihajlovič, Ljoba Sreč« korič, Miloš Savfiič in Andrija Radovič. Ra« zen tega je upravni odbor soglasno sklenil, da se dosedanji guverner Gjorgje Vajfert izvoli za častnega guvernerja Narodne ban« ke v znak priznanja za njegovo dosedanje delo.
Rumunija gradi vojne ladje v Italiji
Bukarešta, 8. septembra (brž.) Vlada je sklenila, da se vse nove vojne ladje zgrade
v Italiji. Vrednost novih enot cenijo na 1200 milijonov Icjev,
Sedmo redno zasedanje Društva narodov
(Od naiega posebnega poročevalca).
vf Ženeva, 6. septembra.
Sedmo redno zasedanje Društva narodov se je otvorilo danes dopoldne v okoliščinah, ki jin je lahko tolmačiti z ene strani kot velik in mogočen napredek mednarodne institucije v Ženevi, z druge pa nepobitno značijo najtežjo krizo, kar jih je društvo doživelo, odkar so nru v Versafllesu Izstavili rojstni in krstni list. Sprejem Nemčije v Društvo narodov je popolnoma gotova stvar. V vojni poražena Nemčija bo prihodnje dni z največjo slovesnostjo vkorakala skozi široko odprta vrata hotela »Victo-rla« v refor nacijsko dvorano, kjer se vrše seje Društva narodov. Takoj po izvolitvi v Društvo pa zasede tudi svoje stalno mesto v bivšem hotelu »Nationalu« kier se zbira Društveni Svet. Tako bo Nemčija na najvidnejši način rehabilitirana in povzdignje-na tudi formalno nazaj med velesile. S tem činom se izbriše zopet ena izmed velikih Izprememb, ki jih ie stvorila svetovna vojna. Prihod Nemčije v Ženevo je zategadelj velikega pomena v prvi vrsti za Nemčijo samo, ki ji bo Zveza narodov izvrsten instrument za uveljavljenje v svetovni politiki, zlasti pa za odpravo zadnjih versajskin mirovnih pogojev in za dosego popolne enakopravnosti v forumu svetovnih velesil ter za čim učinkovitejšo izrabo na političnem polju tiste moči in pomena, ki ga Nemčija dejansko ima v gospodarskem in kulturnem svetu. Sprejem Nemčije pa je nedvomno velik dogodek tudi za ostali svet, keT se s tem formalno zaključuje doba delitve na sovražna tabora iz svetovne vojne, ker Zveza narodov z vstopom Nemčije pridobi na ugledu In kompetentnostl in ker je s tem vsaj za nekaj časa gotovo, da se Nemčija v svoji protiverzajski politiki ne bo izključno oprla na sovjete.
Toda vstop Nemčije je na drugi strani izzval krizo, ki sega v same temelje Društva narodov. V Locarnu ie bilo Nemčiji obljubljeno, da dobi stalen sedež v Svetu Društva narodov. Nikdar ii sicer m bilo rečeno, da dobi tak nov sedež samo ona in nihče drugi. Nemčija je dobro poznala stare pretenzije Brazilije, Španije in Kitajske, vedela ie natanko, da je posebno Španija imela glede stalnega sedeža pozitivna in ponov
na zagotovila od velesil, zlasti od Velike Britanije. Toda Nemčiji je bilo ležeče na tem, da nihče drugi ne deli z njo privilegija stalnega sedeža, da se z bengalično lučjo razsvetli akt njene rennabilitacije med veie sile. In vendar se ni mogoče odtegniti vtisu da nemški veto ni veljal Braziliji in Španiji ki v resnici ne moreta navesti tehtnih in prepričevalnih razlogov, zakaj naj bi bili sprejeti na mesto, ki so ga velesile rezervirale izključno za sebe. Navzlic nemškim demantijem je jasno, da je bil nemški odipor naperjen izključno proti zahtevi Poljske po stalnem sedežu v Svetu Društva narodov. Mnogi smatrajo celo — morda po krnici — je Nemška diplomacija upala sploh pripraviti Poljsko tudi ob volilni sedež, ki tej veliki slovanski državi po vsej pravici pripada.
Društvo narodov mora biti hvaležno poljski vladi, da ni dala duška razumljivi uža-ljeaosti na načm kakor se je izrazil pri Braziliji in Španiji. Poljska ni izstopila iz Društva, ker se ni uvaževala njena zahteva po stalnem sedežu, tudi se ni umaknila kot Španija v pozicijo »digne abstention«, marveč se zadovolji s polstalnim mestom v Svetu Društva. S tem je storila bratska polj ska republika, ki bi imela od vseh preten-dentov na stalne sedeže po svojem pomenu, moči, zemljenrpisnem in političnem položaju gotovo najboljšo kvalifikacijo, neprecenljivo uslugo Društvu narodov. Korak Brazilije in Španije je zadal Ženevi udarec, ki ga bo le z muko prebolela. Zmernost Poljske pa je za rane Društva narodov nladileo obliž. Upati je, da bo velika večina v Ženevi zastopanih držav umela pravilno ceniti poljsko popustljivost in bo nagradila našo severno hratsko republiko vsaj z enim od treh novoustanovljenih polstalnih sedežev.
Na tak način se bo navzlic nevarni kon-stitucijski krizi in navzlic vsem težavam zaključilo danes začeto sedmo redno zasedanje Društva narodov, ki mu predseduje zastopnik Jugoslavije ln na katerem bo izvoljen v Svet predstavnik zavezniške Ru-nruoiie za države Male Antante in prijateljsko z njo zvezano poljsko republiko z ak-tivo.

Prve točne vesti o konvencijah z Grško
Konvencije o solunski svobodni coni in naših manjšinah v grški, ki so jfh nedavno podpisali v Atenah naši in grški delegati, so javnosti še skoraj povsem neznane. Nova grška vlada je ponovno izjavila, da bo predložila konvencije v odobritev parlamen tu. ko se sestane kar pa se bo zgodilo šele čez dva meseca. Naše zunanje ministrstvo ni smatralo za potrebno, da bi količkaj obvestila javnost o teh konvencijah, pač pa iih je vsaj deloma objavila grška vlada.
Predvsem določajo konvencije, da se železnica Gjevgjellja-Solun vrne grški železniški upravi, ki ima skrbeti tudi za njeno vzdržavanje. V to svrho imenuje grška vlada posebnega železniškega komisarja, ki imenuje tudi direktorja uprave omenjene železnice. Razen tega komisarja bo obstojal tudi od jugoslovenske vlade imenovan komisar ter kot tretji komisar francoski državljan, ki ga imenujeta grška in jugoslo-slovenska vlada sporazumno.
Komisar grike vlade ima vse eksekutivne pravice glede na administracijo in eksploa-tacijo s tem, da upošteva določbe konvencije, podpisane 10. maja 1923 v Beogradu, ki se tičejo ureditve transporta kakor tudi konvencij, ki se tičejo trgovine, tranzitnega prometa, skupnih kolodvorov ln tarif.
Prodaja železnice v času veljavnosti konvencij kaki drugi državi ni dovoljena.
V interesu olajšanja prometa bosta komisarja obeh vlad poslovala vedno v prisotnosti tretjega komisarja, ki ima v tem slučaju samo vlogo observatorja. Odredbe grškega komisarja se imajo izvršiti brez odlašanja. Pri protestu jugoslovenskega komisarja odloča kot arbiter tretji komisar, čeprav odredbe mora grški komisar izvršiti brez odlašanja.
Zeli se v interesu olajšanja prometa, da znajo železniški uslužbenci, grški državljani poleg grškega jezika tudi naš državni jezik. Zaradi tega bo potrebno, da bo pet mesecev po uveljavljanju konvencije na vsaki postaji vsaj en uradnik, ki bo govoril srbo-hrvatski jezik.
Grški komisar ima izključno pravico izdajanja naredba ter ie tudi odgovoren za ce loknpno službo na progi GjevgjeHja-Solun. Jugoslovenski in francoski komisar nimata pravice interveniranja in ne moreta izdajati naredba grškemu osobju v času službe Imata pa pravico nadzorovati dela in jugoslovenski komisar ima pravico dajati grškemu tovarišu nasvete, da se upoštevajo, kakor se to v gotovih slučajih določa v konvenciji.
Stroški za komisarja gredo na račun železniške uprave. Služba komisarjev traja pet let in se ne more podaljšati. Jugoslovenska in grška vlada smeta zamenjati svoja komisarja tudi pred to dobo, vendar pa morata o tem obvestiti mesec dni preje komisarja arbitra. Obe vladi si pridružujeta pravico, da s skupnim sklepom oprostita ko-misarja-arbitra njegovih dolžnosti pred potekom njegove službe, ki odgovarja njegovi šestmesečni plači. V slučaju, da Je še 3 komisar postavljen od Društva narodov, se ukinjenje njegovega mandata izvrši s posredovanjem Društva narodov na zahtevo obeh prizadetih vlad.
Demisija predsednika grške republike
London, 8. septembra, (brž.) Kakor po« roča <c\Vestminster Gazette* iz Aten, je predsednik grške republike Konduriotis sporazumno z generalom Kondilisom demi«
sijoniral.
Prodiranje kantonskih čet
London, 8. septembra, s. Po brezžični brzojavki i« Hangkava so kantonske čete včeraj popoldne zasedle Hanyang in Yang ob Yangtseju ter zasedle tamkajšnji naj« večji arzena! Popoldne so zavzele tudi Učang in Hangkav. General Vupejfu se je umaknil v provinco Honan.
London, 8. septembra, (brž.) Admiralite« ta naznanja, da so bili na reki fangtse v spopadu s Kitajci ubiti trije angleški čast« niki.
Moškima, 8. septembra, s. «Izvestija» do. mnevajo, da stoje za delovanjem Čangtso* lina Inozemske sile. Številni obiski v zad« njem času pri poslanikih velesil v Pekin« gu in Karbinu so zelo sumljivi. Tudi stališče japonskih zastopnikov v Mandžuriji se ne krije z mirovnimi izjavami vlade v Tokiju. Brez dvoma pa je iskati za ukrepi Cang. tsolina angleSki vpliv. Pričetkom meseca se je polastil Čangtsolin vojnega brodovja v Sungariju, ki pripada upTavi vzhodno kitaj« skih železnic. Istočasno so zahtevale obla« sti v Mugdenu izročitev vseh šol, prosvet« nemu usadu. Rusi so ogorčeni predvsem radi dejstva, da je ves prosvetni resor v Mandžuriji v rokah be!o«gardističnih Ru« sov.
Hongfzong, 8. septembra, (brž.) Kanton« ski zunanji minister je protestiral pri angleškem konzulu proti izkrcanju angle'/ -čet in zahteval ukinjenje vojne kontrole n» rekah.
Odmev Masarykove izjave
Praga, 8. septembra, s. Izjava Masaryka o aktualnih političnih vprašanjih je v če« škoslovaškem časopisju nenavadno odjek« nila. Desničarsko časopisje nastopa v zelo ostrem tonu proti temu, da ie predsednik v nemškem listu dal izjave o nemško.čeških odnošajih, o aferi generala Gajde, o stali« šču zunanjega ministra in o češkoslovaškem fašizmu. Z vsebino predsednikove izjave se bavijo posebno ^Narodni Listy», katerih iz« vajanja pa so bila večinoma cenzurirana. Levičarsko časopisje odobrava stališče pred sednika in mu šteje v zaslugo, da je na ta način razčistil političen položaj.
Rusija in zapadne obmejne države
Moskva, 8. septembra, s. Listi objavlja, jo neko pariško vest, po kateri naj bi se vršila med vladami Poljske, Finske, Eston« ske in Litvanske na zahtevo Poljske tajna konferenca, za katero so se zedinili zuna. nji ministri teh držav v Ženevi. Na tej kon ferenci naj bi se razpravljalo o odnošajih do sovjetske Unije in posebno o medseboj« nih ožjih stikih. Nekateri udeležniki so ba« je nastopili proti udeležbi Rumunije. M o« goče je, da bo Rumunijo zastopala Poljska. JEstonska je baje že objavila, da bo to zah» tevo Poljske podpirala.
Zvišanje poštnih pristojbin v Rumuniji
Bukarešta, 8. septembra, (brž.) Ker je vla. da dovolila poštnim nameščencem zboljša« nje plač, je za prihodnje dni pričakovati splošno zvišanje poštnih, brzojavnih in te. lefonskih pristojbin.
Kuga na Angleškem
Uverpool, 8. septembra, d. Tu se je po daljšem odmoru zopet pojavila kug-a. Na kugi je obolel neki desetletni deček, ki je po treh dneh umrl. Za kugo je zbolel tudi otrokov oče.

slovenskih pravnikov v Ljubljani
Dr. Danilo Majaron,
predsednik II. kongresa pravnikov v Ljuba ljani.
Danes ob pol 11. dopoldne bo v veliki dvorani hotela «Union» slovesno otvor-jen II. kongres pravnikov ob udeležbi članov vlade, najvišjih funkcijonarjev našega sodstva, najodličnejših predstavnikov juristične vede in slobodnih pravniških poklicev ter naravnost rekordnega števila pravnikov vseh strok iz vse države. Mi smo že orisali splošni nacijonalni in državni pomen te prireditve. V današnjem listu podajamo strokovna uvaževanja o značenju razprav in predvidenih zaključkov kongresa. Naj povdarjamo še enkrat, da Ljubljana s ponosom in radostjo sprejema in pozdravlja v svoji sredi predstavnike prava iz vseh delov naše ljubljene domovine. V njihovem organiziranem delu vidi slovens'ki del našega naroda dragoceno garancijo za dosego onega končnega cilja, ki nam lebdi pred očmi, ko govorimo o popolni provedbi temeljnega načela državnega in norodne-ga edinstva. Izenačenje prava in njega razv oj v duhu nacijonalnega karakterja naše države ter modernih principov juristične vede je ena od kardinalnih osnov v velikem delu za e-dinstvo, moč in zdrav razvoj Jugoslavije.
Ne rečemo preveč, ako trdimo, da se bodo odlični gostje, ki so si letos izbrali Ljubljano za svoje zborovališče, povsod, kamor pridejo med našo ljudstvo in v slovenske kraje, čutili doma in da bodo po končanem delu odnesli seboj občutek, da so boravili med svojimi. Narodno edinstvo ni prazna fraza, kakor to proglaša politična anacijonalna špekulacija, temveč je realno dejstvo, katerega manifestanten izraz je tudi II. kongres pravnikov.
Po svečani otvoritvi kongresa, ki jo bo po pozdravu predsednika dr. Maja-rona izvršil minister Simonovič kot zastopnik ministra pravde in kateri prisostvujeta minister notranjih del doktor Maksimovič ter minister financ dr. Pe-rič, prične ob 11. čitanje referatov, katere smo že pregledno navedli. Zvečer se vrši v dvoranah Kazine pozdravni večer v čast udeležencem kongresa.
Prihod pravnikov v Ljubljano
Ljubljana ie že polna najodličnejših gostov iz vseh pokrajin naše države, ki so d riši j na veliki pravniški kongres. Tekom včerajšnjega dne jih je prispelo okoli 700, z današnjimi dopoldanskimi vlaki pa jih pride še okoli 600.
Prvi gosti, okoli 30. so se pripeljali že v torek zvečer in sicer iz Sarajeva. Med njimi tudi dr. Ljudevit Farkaš, predsednik vrhovnega sodišča v Sarajevu. Včeraj dopoldne je došlo 25 pravnikov iz Subotice in 45 iz drugih mest Vojvodine. Na kolodvoru jih je pozdravil predsednik notarske zbornice g. Aleks. Hudovernik. Iz Subotice ie navzoč med drugimi profesor na tamkajšnji pravniški fakulteti dr. Mihajlo Konstantin ovič.
Ob 17. uri je poseben vlak pripeljal v Ljubljano nad 600 pravnikov iz Srbije, Makedonije in Črne gore. katerim je izrekel iskreno dobrodošlico imenom mestne občine gerent g. Likozar. S tem vlakom so se pripeljali predstojniki skoro vseh sodišč v Srbiji in Makedoniji in najodličnej-ši srbski pravniški znanstveniki, med nji-ui: dr. Dušan Subotič, predsednik kasa-ijskega sodišča v Beogradu, vseučiliški •ofesorji v Beogradu dr. Boža Markovič. '- Velimir Bajkič, dr. Kosta Kumanudi, •-'. svetnika dr. Ivan Skarija in dr. Saga-
Gleda&i repertoarji
Ljubljanska opera.
Začetek ob pol 20 uri zvečer.
trtek, 9.: « Večni mornar«. B. ,'etek, 10.: «Hoffmannove pripovedke-". Go»
stuje tenorist Rijavec. C. Sobota, 11.: ob 20.: Predstava na čast ude«
ležencem pravniškega kongresa. Izv. Nedelja, 12.: »Grofica Marica«. Gostovat nje Vladimirja Majheniča. Izv.
Ljubljanska drama.
Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 11.: Predstava na čast udeležencem pravniškega kongresa. Izv.
Ljubljanska opera je otvorila novo sez> qo 1926./27. v soboto z Mozartovo komično opero <Figarova svatba*. Druga opera je bil Verdijev rTrubaduo. tretja bo Wagnerjev <• Večni mornar), četrta pa Offenbachove ■'Hoffmannove pripovedko s tenoristom Ri-javcem iz Zagreba. Novitete pridejo na vrsto šele potem, ko bodo absolvirann lani naštu-dirana dela
din, vseučiliški profesor v Zagrebu dr. Lad Polič. Tekom današnjega dne prideta v Ljubljano tudi finančni minister dr. Ninko Perič in notranji minister Boža Maksimovič, ki se mudi na Bledu. Z Dunaja je prispel Včeraj slovenski odvetnik dr. Friderik Babnik.
Ob 21. uri so se pripeljali v Ljubljano gosti iz Bosne in Dalmacije, danes dopoldne pa pridejo Hrvati ln pravniki iz slovenskih pokrajin. Gosti so si včeraj ogledali ljubljansko Pokrajinsko razstavo, o kateri so se izražali zelo laskavo, ter znamenitosti mesta, mnogi pa so napravili tudi izlete v bližnjo okolico.
Anton Lajovlc:
Pravi smisel naših pravniških kongresov
Revolucijoniranje pravništva.
Duševni napor človeštva v vseh granah življenja gre skozi stoletja za ekonomizacijo, torej za tem, da se s čim manjšim naporom doseže čim večji uspeh. Smisel vsega napredka človeške družbe je v tem, da se čimbolj omeji tratenje človeških eneržij. Smotrenost dela, katera ekonomično izrabi samo toliko sile kot jo ravno še zadošča za izvršitev dela, ne da bi se pri tem izgubil najmanjši drobec ener-žije, ta smotrenost povzroča, da ostanejo za drugo važno delo na razpolago vse neizrabljene eneržije, one eneržije, katere bi se bile potrošile ob nesmotre-nem delu.
Motreč razveseljiv pokret pravniških kongresov v naši državi, se izvirajoč iz zgornjih misli sama no sebi vriva misel, kaj naj bo pravi smisel in smoter naših pravniških kongresov. Ali naj se oni izčrpavajo v tem. da pravniki pridejo iz daljnih krajev si mimogrede in zato površno ogledat nove nepoznane kraje in ljudi naše velike in tako raznolike države in da ob tej priliki poslušajo nekaj predavani o materijah obstoječega prava in o domnevnih vrzelih v tem pravu? Istina je, da tudi sestajanje samo v takem smislu more imeti neke. čeravno samo male koristi.
In vendar se zdi. da ne bi bila neopravičena želja, da bi pravniški kongresi opravljali važno funkcijo v našem državnem življenju. V čem bi mogla biti taka funkcija zanje?
Ne samo med priprostimi pravniki, j temveč tudi v višjem pravniškem sve-čeništvu, in ne samo med našim, je bila v zadnji dobi in je mogoče še danes v znatni meri razširjena misel, kot da jc pravu nekaj izoliranega, nekaj zunaj življenja stoječega, neka toga, stroga in v bistvu nepremakljiva norma, kateri se ima vse življenje v državi pokoravati. Tako mišljenje je bilo zlasti razširjeno med nemškim pravni- j štvom, ob katerem ie znaten del našega j pravništva zajemal svoje znanje. Ra- j zumljivo pa je bila hka misel prišla med nemško prav.;,stvo, če je pomislilo !<:• ' " ; * ■ j rimskega prava, ka- ! terega so «učeni» pravniki na nemški narod poveznili z brezpomiselno lahkoto, kot se povezne klobuk na tujo glavo.
In vendar, če globlje pogledamo, ni
nikdar in nikjer bilo pravo drugega kot veren odraz socijalnih in kulturnih prilik naroda torej narodovega življenja in usednina njegove življenske modrosti.
Toda narod kot živo bitje ne miruje. Kot družbinski skupini lastno mu je neodoljivo stremljenje in hrepenenje po napredku. — Vsaka nova generacija narodova se v mnogih granah narodovega življenja rostaviia v dostikrat nezavedno, ostro nasprotje z naziranii očetov in tako vrši. vsled skrivnostno od vesoljstva ji naloženih nalog, misijo napredka. Dasiravno v premnogih odnosih vezana po tradiciji svojih dedov in mnogokrat niti se je zavedajoča, vendar nova generacija v mnogih pogledih odklanja norme ravnanja svojih očetov in tako postavlja temelje novim sociialnim in kulturnim odnosom v narodu, ki pa navzlic svoji novosti ni treba, da bi značili popoln prelom s tradicijo. Oni marveč pomenijo le koristno in času odgovarjajočo evolucijo v narodovem življenju.
Pravo kot odraz preteklih socijalnih
in kulturnih prilik narodov ima vsled tega na sebi karakter konservativnosti. Cim se namreč gotove oblike ravnanja toliko ustalijo, da postanejo pisano pravo, je življenje v svojem razvoju navadno že preko onih prilik, katere so došle do svojega fiksiranja v pravu. Življenje, ki burno hiti v bodočnost in pa pravo ki oklepa vase odnošaje preteklosti, sta si torej stalno v nekem borbenem razmerju. Pravo, ki je identično s tradicijo, oblikuje naravno v konservativca tudi svojega čuvarja: pravnika Tradicijonalizem in konservativnost sta torej poglavitni značilni črti tipičnega pravnika. Spoštovanje do tradicije kot velike kulturne sile v življenju naroda je sicer velika in glavna odlika pravnika, more pa postati, čim se omeji preveč samo nase, tudi velika kulturna zapreka. Ni samo za pravniški stan karakteristično, da taka stalna konservativna orijentacija počasi začenja v pravniku izoblikovati mišljenje, katero vidi v danem pravu neko božanstvo. mišljenje, katero v svojem razvoju daje temu božanstvu čimdalje bolj stroge in toge poteze in iz njega ko-nečno izgradi malika, inoloha. ki siepo požira svoje žrtve.
Tako naziranje popolnoma prezre, da je tudi pravo samo del kulture narodove in da vsako narodovo duševno kulturo na kateremkoli polju njenega udejstvovanja vstvarjata dve glavni, mogočni sili: ena je tradicija in v njej shranjene duševne dobrine in modrosti dedov, a druga, življensko neprimerno še pomembnejša, ie strasten pogon vsakega zdravega naroda v bodočnost: stremljenje po napredku.
Ta zadnja orijentacija najde pravnika in ne samo našega, skoro čisto nepripravljenega Zakaj njegova dosedanja naloga je bila 1.) poznati dosedanje zakone, to poznanje mu je posredovala univerza, in 2.) aplicirati te zakone na »slučaje« življenja, katero sposobnost je oblikovala praksa z vsemi nevarnostmi slučajnosti. Za kulturni nivo našega pravništva je karakteristično, da je za dobrega pravnika velial tisti, ki je imel najširše poznanje zakona, to se pravi, tisti, ki je imel najboljši soomln pravnih formul. Sposobnost aplikacije pravnih norm na življenje je že dosti manj cenjena, ker stavi večje zahteve na celega človeka. Ta sposobnost je zato tudi dosti manj gojena in se v znatni meri bliža grobemu diletantizmu. Taka kvalitetna sodba odgovarja družbeni delitvi dela in sociološki resnici, po kateri ljudje povprečne in male nadarjenosti vedno tvorijo majoriteto- Dober spomin za zakonske formule je, ker skoro mehaničen, najbolj razširjen med pravništvom Dobra aplikacija zakonitih formul, torej dobre logične operacije so znatno redkejše, ker one angažirajo v znatni meri pravnika ne kot takega, temveč pravnika kot kulturnega človeka in že zahtevajo gotove specijelne darovitosti. To stanje povzroča, da se poprečni pravnik počasi navadi obdajati svoje pravo z neko gloriolo velikega gibala življenskega, kateremu je kot edinemu podvrženo vse življenje.
Tako mišljenje tvori jedro življenskega nazora običajnega pravnika (in sega po celi naši pravniški hierarhiji). Toda ta nazor je napačen, potreben ostre kritike in vsled tega tudi popolne preorijentacije.
Naš pravnik mora izgubiti pretiran respekt pred dano zakonito formulo in mora najti do nje ono distančno razmerje, katero je potrebno, da spoznaš pravo kot funkcijo socijalnih in kulturnih razmer in kot tako brez usmiljenja podvrženo naravnemu in družabnemu zakonu trajne evolucije. Dosedanje slepo in skoraj pobožno spoštovanje zakonske norme se mora umakniti razumnemu spoštovanju moža, čegar oko pregleda niti in plepletenost narodovega življenja in ki zato vidi v obstoječem pravu njegovo, nikakor ne brezpogojno in brezkončno, temveč le začasno in pogojno veljavo in vrednost. Cim Pa v širokih plasteh našega pravništva pade fascinacija, s katero je dosedaj veljajoče pravo nanj učinkovalo kot nekaj absolutnega, čim torej naš pravnik v sebi izvede prevrednočenje prav in gleda v njem ono vrednost, katero pravo more imeti kot socijalna funkcija, so s tem v našem pravništvu že pripravljena nova tla. Nova tla, na katerih bo treba graditi stavbo novega prava, po kateri kriče nove prilike našega naroda, kot jih je prineslo naše ujedinjenje- Ce ne odbijemo od sebe fascinacije preteklih prav. ne bomo mogli biti pravični in dorasli novim prilikam, v katerih je nastala in se razvija naša država.
Tu nastajajo naloge, katere samo po sebi nametava naše državno življenje našim pravniškim kongresom.
Ne more biti torej njihova naloga obračati pretežno pozornost preteklim pravom, se zanimati za dozdevne vrzeli starega prava ali pa se poskušati v logiziranju glede teh prav coram puhlico našega pravništva. Ta nova naloga, ki nastaja našemu pravništvu, je v tem, da je treba analizirati sedanje prilike, v katerih živi naš narod v tei naši državi, in skušali najti nove pravne in organizacijske oblike, katere odgovarjajo današnjim potrebam našega naroda v le-tej državi.
Ta napor, ki čaka naše pravništvo, v nekem pogledu ni pravniška, juristič-na, naloga. V njem so namreč malo angažirane normalne sposobnosti običajnega jurista, namreč poznanje preteklih prav in sposobnost za apliciranje pravnih formul na konkretni slučaj, sposobnost za pravno logiziranje. Vse to more za novo nalogo našega pravništva biti le neka podstava. tako kot ie poetu podstava znanje jezika, ali komponistu podstava znanje harmonije, ali arhitektu podstava znanje statičnih zakonov. Za to novo nalogo so angažirane v našem pravništvu vse njegove izvenjuri-stične sposobnosti, bistrina njegovega pogleda na socijalne prilike, širina njegovega pogleda na potrebe družbe in zlasti na potrebe te države, in koneč-no njegova imaginacijska sila in fantazija, s katero je naše pravništvo sposobno si zamisliti in ustvariti naši državi nove oblike življenja.
Toda, da se je mogoče bližati novi nalogi, zato je kardinalna zahteva ln v tem vidim nek revolucijski okret. da pravništvo iz temelja spremeni svojo orijentacijo nasproti obstoječemu pravu. tako da svoje dosedanje absolutno spoštovanje do tega prava potlači v zgolj relativno in da je pripravljeno vsak čas, brez vsakih čuvstvenih depresij. pustiti pasti dosedanje pravo, čim nam vstane vstvariteli novega našega prava.
Imel sem prijatelja organista. Velik j mojster ni bil, igral je zato iz preludij- >
Veliki nepopisni kravati v Kolodvorski nI.
^ŠflKmS- Harold Lloyd „0n se boji žensk"
Kolosalna burka smeha v 6. dejanjih. — Danes vsi v kino .Dvor" ua se od srca nasmejete, da vid>te edino pravi in originalni veleiiim — Predstave danes obi
4., % 6., '|28. in 9. uri.
LJUBLJANSKI DVOR». — TELEFON ŠT.
KINO
Na modernejšv kino-g!edaiišče Ljubi an.e
730.
Višek glazbene umetnost
skih knjižic. Imel pa je kopiponistovske ambicije. Zato si je v svojih oreludijskih knjižicah rudeče podčrtaval vse one melodične in harmonične okrete. kateri so mu posebno ugajali. Mislil si je: ni vrag, da ne bi naredil nekak veleprelu-dij, če zvežem v eno vsa ta krasna mesta. Z mehanično addiciio si je domišljal, da more vstvariti organsko, življenja sposobno umetnino.
Zelo podobno si mnogi pri nas predstavljajo zakonodajno delo. kot da ono obstoji v paberkovanju samih lepih določb iz raznih starih ali internacionalnih zakonov.
Toda mislim, da je velikemu tvorcu bodočega našega prava, če naj bo to pravo življenja sposobno, potrebna jed-nako globoka, iz enotnega gledanja izvirajoča koncepcija, jednako intuitivno spoznanje narodove potrebe in tej potrebi odgovarjajoče organizacijske oblike kakor velikemu umetniku, kakor vsakemu velikemu duševnemu tvorcu.
V širokem vzeto naše pravništvo ni bilo niti vzgojeno, še mani pa vajeno gledati v svet in na pravo v smislu novih zgoraj označenih nalog. Energično obrniti hrbet dosedanjemu izključnemu, okorelemu konservatizmu in kreniti na pot napredka, to bo značilo zanje gotovo revoiucijonarno preorijen-tacijo. Toda pomenilo bo obenem za nas življenskovažno, kulturno delo, ki bo kot vsako kulturno delo zahtevalo bodisi od onih, ki ga bodo vodili, bodisi od onih, ki bodo sledili, veliko idealizma. požrtvovalnosti in potrpežljive vstrajnosti. Zakai sadovi takega dela se ne bodo dali požeti že takoj jutri in bilo bi nerealno gledano, če bi pričakovali, da bi se delu posameznega pravniškega kongresa takoj morala do tal prikloniti vsa država
Znano je, da je vstvaritelj avstrijskega civilnega procesa, Klein, pri oživotvoritvi svojega dela imel največje težave ravno s tem, da je uklonil odpor raznih vplivnih pravnikov, nad čemer se je bridko pritoževal v pismih svojim prijateljem.
Preorijentacija našega pravnStva v zgorej označenem smislu sicer ne bo napravila iz vsakega tako oreorijenti-ranega pravnika že zakonodavca, vendar mu bo pa dala možnost donašati dragocen, če tudi droben izkustveni materijal za stavbo našega bodočega prava. Če prav taka preorijentacija sama na sebi ne bo provzročila. da vznik-ne iz našega pravništva kot ptič fenis na dan veliki tvorec našega prava, vendar mi moramo in smemo upati nanj in s tako preorijentacijo mu pripraviti taka kulturna tla, da opravi svoje delo, ne da bi moral tratiti svoje sile na prehudem odporu pravništva, temveč, da svobodno in zmagonosno razvije svoja krila.
Prof. unlv. dr. G. Tasič:
Razmišljanja i predloži i želje povodom Drugog Prav-ničkog Kongresa u Ljubljani
Po treči put se sastaju pravnici iz cele naše zemlje. Svaki sledeči put njihovi sa-stanci su značili jedan korak napred. Svaki put oni su rešavali važna 1 aktuelna pitanja Ove godine je program naročite izo-bllan i raznovrstan. Nadamo se samo da neče ni sada, ovde u Ljubljani, izostad ono dobro raspoloženje koje je stvori;o gosto-primstvo Beograda i Srbije, i -lamog sip-skog seljaka. Ono, što je možda bilo najlepše u Beogradu, to je b:!a ona prosto-srdačnost, ona intimnost, iskrenost, ono izvršno raspoloženje koje se pelo do ushiče-nja i koje se dugo pamti.
Danas je ceo kulturan rad, i sam naučni rad, čak 1 filozofija, u kcjoj se individualnosti najviše izražavaju, u znaku udruži-vanja, svtaranja organizacija, čvrščih ill la-bavijih. Pravna udruženja i pravni kongresi možda imaju jedvj naročitu vrednost. Pitanja, koja raspravljaju pravnici, tiču se uredjenja države, regulisanja odnosa peje-dinaca, podele njihovih prava i dužnosti, i izraz su s jedne strane materialnih društvenih odnosa (ekonomskih ill političkih) i s druge moralnih činioca (pravne svesti, pravičnosti, poštenja, religije itd.). Udružujuči se i sastajuči se u kongrese, čiji rezultat treba da bude, posle jedne ozbiljne diskusije ili izlaganja raznih gled:š:a, izglasava-nje zajedničkih rezolucija, oni se pijavljuju kao jedna celina, koja prema vladi i narr.du igra ulogu jednog veoma koilsnoj savetni-ka i kritičara. Zakone ne irnse ni sudije nI administrativni Hnovnici ili advokati, več narod; ali oni kao najbližl p ravno m životu mogu da prate jedan zako" u njegovoj primeni, da vide njegove nodostatke i vrline, i za izvesna pitanja oni su jedini pozvani da ih reše (svejedno, ako su to teh-nička pravna pitanja). Korist od njih če biti u toliko veča, u koliko je njihov nivo viši i u koliko pravna nauka bude jedna prava nauka.
Naši pravni kongresi imaju jednu speci-alnu ulogu prfcllžavanja pravnika Iz naših raznih krajeva. Nacija nije mkada jedna masa, sastavljena iz istovetnih atoma več pre jedan organizam, sastavljen od delova koji vrše razne funkcije prema svojoj individualnosti 1 poziciji. Naša nacija, na žalost, ne pretstavlja još jednu dovoljnu du-
hovnu celinu, i naš zadatak je da nadjemo sredstva (bez obzira čak na političko ustroj-stvo države) da je stvorimo. Jedno od rih sredstava su pravni kongresi Oni su ti, koji pre svega pribUžavaju lično naše pravnike. I to bi bilo čak za prvi moment do-voljno. Ali oni vrše jošte jednu važniju funkciju ujednačavanja mentaliteta naših' pravnika. Na prošlom kongresu se pokazalo da u nekim pitanjima (pitanju porote 1 upotreba svedoka u civilnom postupku) po-stoji jedna principielna razlika u gledišti-ina pravnika iz Srbije i pravnika prečana. Nisu to samo Hrvati i Slovenci koji su bi-li za porotu i naročito upotrebu svedoka, več i Srbi iz Vojvodine. Razume se da kod ovih poslednjih politički to neče značiti što znači kot Hrvata i Slovenaca; ipak to je jedna stvar koja i njih na jedan način udaljuje od Srbijanaca). Očevidna je tu jedna stvar, da su različni pravni režimi, različite pravne tradicije formirale različite načine mišljenja i reagiranja (Ah, kako su ti načini mišljenja, na prvi pogiea tako jedna beznačajna stvar, od koiosalnog značaja!). Da li je to s toga, jer pravnici iz Srbije polaze neposredno od iskustva i drugi od naučnih principa (kako je oštro-"mno formulisau tu razliku Vlajič u Sirp-skom književnom Glasniku, 1925) ili je to takodje i razlika u temperamentu, ili jedno i drugo, ili najzad nešto treče — ovde ne možemo to raspravljati. Ne možemo medju-tim pretpostaviti da je u Srbiji narod ne-pouzdaniji kao svedok nego u drugim kra-jevima, jer svakako to je vrlo neverovat-no. (Sudija Lajovic je u diskusiji prošle godine našao vrlo dobru formulu, obele-žavajuči negativan stav srbijanskih pravnika u tom pitanju kao njihov »pesimizam«).
U toj stvari za nas je od bitnog značaja pitanje kako čemo naše pravnike približi-ti, kako čemo stvoriti onu najsolidniju pod-logu unificiranja zakonodavstva, izjednača-vajuči mentalitete pravnika koji, i ako od-vojeni kao jedna profesija od naroda, čine jedan njegov organ, barem u izvesnoj meri. Meni se čini da bi tu mnogo pomoglo, ako se nadje jedan što je moguče objektivni ji način diskuslie tih pitanla- S jedne strane valjalo bi utvrditi tačno u čemu se oni upravo razilaze ili, tačnije, usted čega, usled koje tačke, kojega argumenta. Radi toga je potrebno siči do kriteriuma o vred-nostima (utvrditi šta ko čemu više pret-postavlja) i do razsvetljavanja osnovnih' pravnih načela, do ustavno pravnih i filo-zofskopravnih, koji (oba) leže uvek nužno u pozadini stvari. S druge strane pak, valjalo bi upotrebitl koliko je to moguče jednu soclološku metodu (iduči do statističkih podataka, pored socialnopsiholoških analiza ili analize društvene strukture). I to Je možda važnije nego prvo O sociologiji se može misliti šta se hode; ali izvesno Je da se bez poznavanja socialnih pojava ne može daleko otiči. Lično iskustvo može biti izvrstan putokaz, ali ono nije dovoljno i izdaje kad stojimo pred dijametralnim gledištima v istoj stvari . . . Na taj način bi nauka izvršila ovde jednu ulogu pomire-nja ljudi i pomogla rešenju i samog nacio-nalnog pitanja. No u ovom cilju je potrebno da se podigne nivo naših pravnika 1 njihova kulturna orientacija okrene u dru-gom pravcu.
Naši pravnici raspravljaju na kongresi-raa pravnopolitička pitanja (ne tumače zakone več rešavaju kakve mere ima da du-nese zakonodavac), i to je odista vrlo važno i kolosalno važno. Ali to neče imati pot-punog uspeha, dokle god se pravna politika (na pr. kriminalna) ne obradjuje sistematski, uz pomoč socialnih nauka. Pravni kongresi bi trebali da daju potstreka za mnogostruku akciju u tome pravcu.
Pri rgšavanju pravničnih pitanja, pravnici če se na svojim kongresima, više sili manje svesno, služiti komparativnom metodom (utvrdjujuči tipove i tendencije). Ali sama komparativna metoda nije dovoljna bez poznavanja uzroka (zbog čega je na pr. tendencija modernog prava u smislu ogra-ničavanja individualne svojine ili proširiva-nja odgovornosti države). Naročito če pak biti potrebno u mnogim slučajevima poznavati ekonomsku stranu problema. Pravnici cesto nekritički prelaze na teren, gde možemo dobiti odgovora samo od ekonomista. Milo mi ie kad konstatujem učešče jednog ekonomista na ovom kongresu f?. Bajkiča u pitanju valorizacije) Ali. po tnoin mišljenju, učešče ekonomista treba uvesti kao jedan princip. To može komplicirati rad, ali tu se mogu nači lako potrebna teh-nička sredstva da se ta kompliciranost sa-vlada.
Ima više zadataka, pred kojima danas stoje pravnici. Danas je životno pitanje osloboditl pravo od individualističkih okova i shvatiti ga kao socialnu funkciju. To če se reči da pravnici treba da budu na čisto sa razlikovanjem individualističkih i univerzalističkih (solidarističkih) koncepcija, tako aktuelnih u svima oblastima socialnih nauka, i da se pravo, kao i druge socialne pojave, može objasniti samo univerzalizmom koli čoveka shvata samo kao člana jedne celine Isto tako danas je životno pitanje imati precizan gojam o tome šta je pravo (po njegovoj razlici od drugih socialnih norama, morala, religije i dr., i naročito po njegovoj internoj strukturi). Da se uvidi koliko je to tačno, treba samo letrmično pregledati jednu lepu knji-žicu poznatog pravno filozofa R. Stammle-ka: Der Rkhter, gde se pokazuje kako je sudiji u praksi neophodno da bude svestan šta je pravo. Načetao medjutim to važi kod
sviju praktičnih nauka (koje tretiraju praktične domene ljudske aktivnosti), jer su tamo teorija i praksa neposredno vezani — stvar koju mislimo, da jednom specialno razvijemo i dokažemo. Ali možda najvaž nije i najaktualniie pitanje od svih to je metod tumačenja zakona. Poznata je stvar kako se mi pravnici stalno razilazimo u gledištima i lajici več misle kako je zakone moguee tumačiti kako se hoče i često nas ironiziraju. Glavni razlog za ovakvo stanje stvari valja tražiti u tome, što pravnici bez dovoljne svesti i kritičnosti vrše Inteppretaciju zakona, oslanjajuči se na svo-ju moč logike i intuicije. Srečom što tu ima tradicije i autoriteta čija se mišljenja poštuju. Danas je došao moment da sves-no utvrdimo kako su se tumačili zakoni, kako se mn.eu tumačiti i kako treba, i da na taj način izadjemo iz mraka gde lutamo na svetlost gde četno imati odredjene i sigurne puteve. NajKore ie medjutim u čelni stvari, što današnji pravnici zloupotreb-ljavaju logiku i hoče da reše pitanja, često sudbonosna, na jedan sholastičan način, iz čiste logike, iz nekih apriorističkih pojmo va. da zakonodavcu poture što on ni mislio nije, da fingira.iu da je on hteo nešto. sta-rajuči se stalno da uhvate njegovu volju koje često i nemi ili koja je prosto izražena neodredjeno i nejasno itd. Medjutim ako mi hočemo da pravo bude nauka, on-da ga moramo racionalizirati i. kako se obično kaže, zakone moramo adaptirati socialnim potrebama i novim uslovima.
Fto, to su sve zadaci prema kojima kongresi ne bi trebali biti indiferentni. Ali če možda biti bolie. ako ta pitanja uzme na sebe jedna naročita organizacija pravnika, koja u krajniem slučaju može biti i potpu-no nezavisna nd kongresa.
Medjutim ima .iedan zadatak koji bi po svom autnritetu baš kongresi mogli uzeti na sebe. U položaju pravnika danas ima nečeg tragično?. Oni upotrebe duge časo-e napornog mišljenja. Medjutim, u praksi političari ne samo da ne vode računa o svima suptilnostimi i nijansama, do kojih ie pravnicima takodie stalo, več grubo 1 ftemilosrdno se ne obziru i na propise jasne kao dan. Ne izgleda li onda naš posao jalov i besmislen, ako čutimo? Nije li onda naša moralna dužnost da podignemo svoj glas da spasimn smlsao svoga rada i svo-ga života? I. ako čutimo da se gazi pravo, nismo li sa svojim diskusijama kao »zvono koje zvoni i praporac koji žveči«, ljudi bez Ijtrbavi, jedna mašina koja obavlja nesves-nn svoj po^ao? Zadatak je smeo. ali kate-foričan, zadatak koji je u smislu današnje? doba, u k-sne se ljudi grupišu da odbrane one tekovine i vrednosti koje su im najbliže na kojima oni saradiuju i čiji su tvorci, današnjeg d' ba u kome je više nego ikada potrebno povečati aktivnost i ulo-gu stručnih elemenata u jednom poljulja-nom parlamentarizmu. U svakom slučaju, 1 kad vodimo računa o škakljivosti i ovakve ledne uloge, potrebno je da branimo u pravu barem elementarne etičke uslove (da ne dopuštamo na pr. da premlačuju ljude na brutalan i nezakonit način po zatvorima).
Ima još jedan važan zadatak koji bi mo-eao da preduzme kongres ili za koji bi mogao da da iniciativu. Danas su univer-ziteti razdvojeni jedan od drugog. Ne bi li trebalo s tvoriti iedan tešnjiii kontakt medju njima, u interesu nacionalnom in u interesu stručnom? To neprekidno mešanje pro-fesora ne bi moglo, a da ne izazove uza-jamno uticanje ili bar da impulsa za to u više pravaca I, za tim, kolika bi to bila naučna dobit, ako študenti poledinih uni-verziteta mogu da čuju priznate kapacitete ili bar profesore naročito posvečene u izvesnu vrsu problema? Kako bi to bilo lepo, kada bi na pr. slušaoci Ljubljanskog pravnog iakulteta mogli da čuju prof. S. Jo-vanoviča ili Perica, a Beogradskog prof. Kreka ili Pitamica! To je barem stvaT koja se može praktično lako izvesti, kad se ima samo /a to dob-e volje.
Završujuči ovaj članak, izjavljujem svoju željtj za uspeh ovog i idučih kongresa koji mi treba uvek da osetimo, ma gde se oni držati, kao svoj sppstveni uspeh, uspeh jugoslovenskih pravnika.
Odhod gojencev vojne administrativne šole v Beograd
Celje, S. septembra Kakor je našim čitateljem že znano, so prišli dne 27. avgusta v Celje gojenci vojne administrativne šole v Beogradu in se mudili na svojih poučnih vajah vse do torija tamkaj. Ves čas svojega bivanja so napravili najboljši utis na prebivalstvo, ki je bilo presenečeno nad toliko disciplino in lepim vedenjem mladih naših bodočih oficirjev. Gojenci so obiskali tudi vsa celjska industrijska podjetja in dobili od svojih oficirjev in profesorjev ter podjetnikov vsa potrebna pojasnila o vsakem podjetju. Poteg tega so vršili orožne vaje in vojno službo v okolici Celja proti Sp. Hudinji, Voj-niku itd. na terenu, ki je za študij velike važnosti. Dne 6. t. m. so prisostvoval; paradi povodom rojstnega dne prestolonaslednika, kraljeviča Petra in na čelu 39. pp. defilirali tako vzorno, da so vzbudili splošno pozornost prebivalstva.
To po vojni prvo administrativno šolo je osnovi simpatični intendaniski polkovnik, Stanoje Ristič, ki si je nadel nalogo, da šolo po možnosti izpopolni do najvišje stopnje. Mudil se je Tavno na letovišču v Dobrni pri Celju, ko so prispeli njegovi gojenci v Celje. Zato je takoj prekinil letovanje in prihitel k njim, da jim pomaga čim natančnejše proučiti industrije, podjetja in ustanove Celja. Z izredno ljubeznivostjo mu Je šel posebno na roko posta-jenačetaik g. Jakelj, ki mu je pomagal pojasnjevati gojencem delo posameznih oddelkov stanke.
Dne 7. t. m. so se gojenci vojne administrativne šole v spremstvu meščanstva ln vojaštva, z nacijonalnimi pesmimi, s pozdravom komandanta mesta ter vzklikom: Živel naš kralj Aleksander L odpeljali proti Beogradu- Na svidenje prihodnje leto!
Domače vesti
*	Rumunski kralj na Bledu. Rumuaski kralj Ferdinand, oče naše kraljice, je prispel na Bled v posete naše kraljevske dvojice,
*	Minister Maksimovič v avdijenci. Notranji minister Boža Maksimovič je bil sprejet včeraj na Bledu od kralja v avdijenci.
*	Nova železnica Rogatec-Krapina. Kakor čujemo, je direkcija za gradnjo novih železnic v Beogradu zaprosila pri velikem županu mariborske oblasti za pregled trase za nameravano železnico Rogatec-Krapina. Tozadevna komisija se bo vršila še tekom tega meseca in se bo morala izjaviti o položaju in pravcu nove želeizniške proge, o razporedu in legi posameznih postaj z ozirom na upravne, trgovske in narodnogospodarske rotrebe krajev, skozi, katere bo šla ter končno o potrebi in dopustnosti te železniške proge v obče. Razpravljalo se bo tudi o eventualnih varijantah te proge. Kakor torej izgleda je vzela vlada vprašanje železniške proge Krapina-Rogatec, ki je za mariborsko oblast vsled . bližje in hitrejše zveze z Zagrebom življenjskega pomena resno v pretres. Na naših gospodarskih in pridobitnih krogih pa ie ležeče, da stvari ne pustijo iz vida, dokler ne bo stekla v resnici ta prepotrebna železniška proga, za grad -njo katere je že v Rogatcu ustanovljena posebna sekcija.
*	Iz državljanskega statusa. Za podelitev našega državljanstva so zaprosili: Gregor Prilukcij, hipidrotehnik pri velikem županu mariborske oblasti v Mariboru, pristojen v Harkovsko gubernijo v Rusiji; Aleksander Novoselski, dnevničaT finančne kontrole v Dolnji Lendavi, pristojen v Lokvice, Pol-tavska guberniia v Rusiji; Ernest Kohnstein tehnični direktor tovarne usnja Viljem Freund v Mariboru, pristojen v Trebič na Moravskem, Marija Košutnik, zasebnica v Libučah pri Prevaljah pristojna v Dobrlovas pri Velikovcu na Koroškem; Oton Pelko, strojni inženjer v Mariboru, rodom z Dunaja. Rudolf Piščane, delavec v kemični tovarni v Rušah, pristojen v Trst. Naše državljanstvo je bilo podeljeno Janu Sedlačku okrožnemu zdravniku v Radenski Slatini. Za izpust iz našega državljanstva je zaprosi, Jožef Perkič, studenčar v Dolnjih Sla-večih pri Murski Soboti..
*	Napeljava električnega daljnovoda v Ormož-Središče in Mursko Soboto. Zadnje dni minulega tedna se je vršila razprava radi gradnje električnega daljnovoda visoke napetosti 35.000 voltov iz Ptuja preko Ormoža v Središče in iz Ormoža preko Ivanj-kovcev in Ljutomera do Murske Sobote. Razpravo je razpisal veliki župan mariborske oblasti na prošnje ialske elektrarne. Udeležili so se je poleg zastopnikov velikega župana, zastopniki gradbene direkcije v Ljubljani ter direkcije državnih železnic, poštnega ravnateljstva in prizadetih občin. S to razpravo so odstranjene zadnje ovire za razširjenje električnega omrežja ialske elektrane ter je upati, da bo daljnovod do pozne jeseni že izpeljan in s tem storjen velik korak naprej v našem narodnem gospodarstvu. Ker so privolili pri razpravi v usta novitev služnosti radi postavitve Ln vzdrževanja električnega daljnovoda še oni posest iiiki, s katerimi se falska elektrarna ni mogla prej mirnim potem sporazumeti so izpolnjeni vsi pogoji, da dob! falska elektrarna zaprošeno koncesijo. Kakor čujemo, je z napeijavanjem daljnovoda elektrarna že začela. Transformatorske postaje se bodo zgradile v Ormožu, v Središču, v Ivanjkov-cih v Ljutomeru in Murski Soboti. Bilo bi želeti, da se elektrarna ozirala na potrebe po električni energiji tudi manjših kmetskin občin na deželi in pripomogla tudi s svoje strani k čimvečji elektrifikaciji naše pokrajine.
*	Škandalozno ravnanje z vpokojenci In
vdovami. K notici, ki ste jo objavili v svojem c. listu z dne 8. t. m. str. 4., blagovolite priobčiti sledeče pojasnilo: Da bi se delegacija »protivila« izplačilu pokojnin, ako so dani vsi pogoji za izvršitev nakazila smatram sicer za popolnoma izključeno, prosim pa »prizadete vpokoience«, da mi direktno ali pa s prijaznim posredovanjem P- t. uredništva stavijo na razpolago individualne podatke, da se morem še v vsakem slučaju posebej prepričati, kdo in kaj zadržuje izplačilo, ter po potrebi odrediti remeduro. — V Ljubljani, dne 8. septembra 1926. Finanč-i delegat: Dr. Šavnik, m. p.
*	Spomenik Čefoom, ki so padli pri Kra-gujevcu. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru, Jan Šeba, se je obrnil na župana v Kragujevcu s prošnjo, naj zbere ves material, ki se nanaša na padle in usmrčene češkoslovaške državljane v Kragujevcu, ker namerava po želji predsednika Masaryka češka vlada izdati tozadevno na svoje stroške veliko spomenico ter postaviti češkoslovaškim žrtvam v Kragujevcu skupno častno grobnico.
*	Dva tečaja za kouserviranje sadja bosta na srednji vinarski šoli v Mariboru, in sicer a) od 22. do 25. septembra štiridnevni tečaj za konserviranje sadja m zelenjave; b) 28. septembra enodnevni tečaj za napravo sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. V oben tečajih je pouk teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Zanimanci obojega spola, ki se žele enega ali drugega tečaja udeležiti, naj prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 20. sept. direkciji sTednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru.
Oceanografski institut v Dubrovniku. Minister prosvete je dovolil 25.000 Din izrednega kredita za oceanografski institut po vzorcu podobnih zavodov, katere ie ustanovil znajti oceanografeki učenjak knez Albert Monaški.
*	Z uradne strani sitno prejeli pojasnilo, da ostane gJede vporabe zvezkov in risank na osnovnih šolah v Sloveniji za šolsko leto 1926-27 do nadaJjnega dosedanja uTedba t j. rabiti se morejo zvezki in risanke one izdaje kakor dosedaj.
*	Cerkev lz dobe Nemaniičev. V Stonu pri Dubrovniku so izkopali cerkev, ki je bila sodeč po njenih freskah in ahitekturi, zgra-
jena v devetem stoletju po Kristusu. Freske so enake onim, ki se vidijo na samostanih, zgrajenih za časa Nemanjiča. Zato se splošno domneva, da ie bila to pravoslavna cerkev.
* Važno za železničarje in druge državne uslužbence. Minister za notranje stvari je izdal z dne 8. julija 1926, br. 10306-111 naslednji odlok: »Povodom molbe »Zemelj-skog društva opštinskih črnovnika« u Zagrebu, iz koje se vidi, da se svedožba o svršenem VEH. razredu više pučke škole u Hrvatskoj i Slavoniji ne poznaje svagda za kvalifikaciju činovnika III. kategorije, čast je ovoci ministarstvu izvestiti, da je viša pučka škola ravna gradjanskoj školi, a grad-janska škola u pitanjima činovničkog ranga izravna je svršenoj četverorazrednoj sred-njoj školi-gimnaziji. S tem odlokom je ustreženo mnogim onim, ki so polagali svojčasno izpite na ose;nrazrednih osnovnih šolah, pa jim nekateri uradi tozadevnega izpričevala niso hoteli priznati veljavnim za napredovanje v Tli kategorijo državnih činovni-kcv.
+ Odlikovanje »Ratna spomenica« za dobi ovoljce. Obl Savez dobrovoljcev za Slovenijo v Ljubljani sporoča spodaj naštetim tovarišem dobrovoljcem, da naj dvignejo odlikovanje »Ramo spomenico« pri tajniku tov. Velkavrhu (Cegnarjeva ulica št. 4., I. nadstropje v Ljubljani). Ti tovariši so: Dra-gotin Fonda, dr. Mirko Kambič, Andrej Ru-stja, Rudolf Uršič, Josip Samec, Grga Ruko-nič, Vinko Rom, Kamilo Firinger, Ignac Bukovec, Rajko Peterljn, Ivan Levstik, Pavle Pavlovič-Šura, Vladimir Miselj, Engelbert šmit, Anton Flander, Stanko Stanič, dr. Via dimir Graldi, Dragotin Lapajne, Anton So-sič, Jože Cijak, Ivan Gombač, Julij Hmelak, Franjo Savli, Ludovik Jager, Ivan Stres, An ton Starec, Jakob Jakobčič, Anton Medve-šček, Iv. Stergulc, Jos. Mihelj, Ciril Schwei-ger, Ivan Steie, Andrej Kavčič, Karol Cim-perman. Karal Miklavčič, Jože Hovar, Ignac Tanko, Avgust Uršič, Ivan Zagorjan. Adolf Huter, Jože Kumar, Jos. Kriškovič Janko Daljnšek, Juro Dučič, Joško Škof, Friderik Končenik, Fran Kostanjevec, Jože Jančič, Rudolf Šajn, Josip Ota, Lovro Ramovš, Josip Kuhar, Ivan Paznik, Jurij Vodušek, Leopold Pertot, Fran Vovk Janko Kos, Anton čuden, Tomaž Lapajne, Josip Soban, Grga Zukon. Oni tovariši, ki bivajo v Ljubljani, lahko dvignejo odlikovnje osebno pri tov. tajniku (med 3. in 4. uro pop.), drugi pa naj mu pošljejo točen naslov in 10 Din za poštne stroške za dostavitev kolajne. Akt s podpisanim reverzom je vrniti takoj po prejemu na Savez dobrovoljcev. Oni tovariši dobro-voljci, ki še nimajo te spomenice, a nanjo reflektirajo, naj se javijo Savezu v Ljubljani s potrebnimi podatki.
*	Povratek srbskega komunista iz emigra cije. Te dni se je po enajstletni odsotnosti v emigraciji povrnil v Beograd Ilija Milkič znan komunistični prvak 'iz proletarskega gibanja pred vojno in po njej. V inzemstvu je odšel 1915 po katastrofi Srbije ter je odtlej bival v Franciji, Italiji, Švici in deloma tudi v sovjetski Rusiji. Zdaj se je vrnil z Dunaja v domovino, kjer se bo najbrž nadalje udejstvovai v proletarskem gibanju.
*	Zopet požar na Bledu. Komaj se je Bled pomiril radi nočnega požara v nedeljo, že je zanetila zlobna roak nov požar na Rio-nem. V noči od pondeljka na torek je okoii polnoči izbruhnil požar na Ribnem. Zgorelo je celo gospodarstvo in dobro urejena špecerijska trgovina in le naporu gasilcev se je zahvaliti, da je bil požar omejen. O vzro-kin požarov se ugiblje različno. Gospodarska škoda je še večja, ker je poleg poljskih pridelkov zgorelo mnogo špecerijskega blaga.
*	Avtomobilska nesreča pri Zadru. V torek se je odpeljala družba treh gospodov z avtomobilom iz Splita v Zadar. Na potu je počila pnevmatika, nakar je avto pri Zadru izgubil ravnotežje in se prevrnil. Vsi trije potniki so bili težko ranjeni, med drugimi tudi prof. Belič.
*	Ubegli kaznjenec strelja na orožnike. Pred meseci je bil od dubrovniškega okrožnega sodišča obsojen kočijaž Nikolaj Ilijaž radi velikih tatvin na več let težke ječe. Pri prevozu v kaznilnico v Zenici pa se mu ie posrečilo pobegniti spremljevalcem in se je od tedaj klatil po raznih krajin Hercegovine ter ogrožal življenje in imetje tamkajšnjega prebivalstva. V torek ga je neki detektiv zasačil v Gružu in ga takoj spoznal, čeprav je bil spretno maskiran. Obvestil je o dogodku takoj arožnice, nakar je pričel lov nanj. Zavedajoč se, da ima opraviti z nevar nim zlikovcem, ga je orožnik udaril s puškinim kopitom in ga podrl na tla. V tem hipu pa je potegnil zlfkovec iz žepa samokres in oddal dva strela, ki sta težko ranila orožnika b detektiva, nakar se mu je zopet posrečilo ubežati roki pravice.
*	Mesto volka sama v smrt. V vasi Risto-vac v Hercegovini je napadel v pondeljek volk čredo ovac delavca Vitakoviča. Njegova žena ga je hotela prepoditi z gorečim polenom. Pri tem pa se ji je vnela obleka in je dobila tako težke opekline po vsem životu, da je kmalu nato umrla.
*	Strašna smrt pod kolesi lokomotive. V nizu nesrečnih slučajev, ld so se dogodili zadnje čase na beograjski postaji, se Je pripetil v torek edea, ki Je mnogo strašnejši kakor vsi dosedanji. S subotiškim vlakom se je pripeljal popoldne v Beograd delavec Bažik Alajoš iz Kamenice. Ko je vlak vozil še s polno paro proti postaji, ie Alajoš skočil iz vagona, kar Je postalo zanj usodepol-no. Padel je namreč tako nesrečno, da Je prišel pod kolesa vagona, ki so ga strahovito razmesarila, nato pa Je šla čez njegovo truplo še druga lokomotiva, ki ie manevrirala v bližini. Prizor je bil strašen. Glava nesrečnika je bUa odrezana od telesa in je ležala med tračnicami, život v jarkn desna noga pod kolesi, roke daleč proč. Truplo siromaka, ki Je svojo neprevidnost plačal s tako strašno smrtjo, so prepeljali po komisijskem ogledu v prosekturo splošne bolnice v Beogradu.
Veliko zanimanje vlada v Ljubljani za film	p
IT »RAZKRINKAN"	i
Kdo?? Kako je razkrinkan — - — to je velika uganka, ki seVam raziasni se danes ■
in jutri v	KINO IDEAL ■
a
Predstave ob 4., 7. in 9. uri (dveurni program)	g
<tiw
Iz Ljubljane
u— Nesreča ali samomor? V torek zvečer se je pripetila na kolodvoru zagonetna nesreča. Nekaj minut pred 21. uro je javil nadkurjač Kamnikar, da se je nadkurjač Iv. Omahen že pred eno uro odstranil iz službe. Takoj je obvestil kurjača Bizilja, da je prevzel službo. Približno ob 21. pa je našel kurjač Stražar v severni kurilnici na drugem tiru Omahna mrtvega. Truplo je ležalo v jarku med tiroma, dočim se je zakotalila glava poleg tračnice. Iz lege trupla je mogoče sklepati na somomor. Na odredbo policije so truplo odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Omahen je bi! star 44 let.
u— Aretovan pustolovec in goljuf. V Ljub Ijani se je nedavno pojavil eleganten starejši človek, z belo brado, sivimi, nazaj počesanimi lasmi in zibajoče hoje. Mož je imel izborne manire in je v raznih kavarnah sklenil poznanstva z vsakojakimi boljšimi ljudmi. Predstavljal se je za dr. Milana Bu-garskega iz Beograda, bivšega generalnega konzula v Rusiji, bivšega delegata naše kraljevine pri sklepanju senžermanske pogodbe ter namestnika dr. Rybafa itd. Svojim novim znancem je obljubljal službe pri Steinbeisovih podjetjih v Bosna ter zahteval od njih velike svote. Ogoljufal je na ta način več oseb za več tisoč dinarjev. Goljuf je čez nekaj dni nato nenadoma izginil v torek pa se je zopet pojavil v LJubljani. Ko se je ob 5. popoldne ravno naslajal nad godbo v »Zvezdi«, je nenadoma stopil k nje mu detektiv in mu napovedal aretacijo. Tujec se v istini zove dr. Bu^arski ter ima za seboj že izredno burno preteklost. Kot goljuf je že sodnijsko žigosan. Ker je verjetno da je ogoljufal tudi več oseb na deželi, bodo imeli i ti z vestjo o njegovi aretaciji svoje zadoščenje.
u— Nezgoda kolesarice. Na Kongresnem trgu se je v torek ob 14. uri težko ponesrečila 18 letna Gabrijela Volk iz Rožne doline, ki je pa ni zamenjati z znano Gabrijelo Vovk z Viča. Hotela se je v precej močnem diru s kolesom umakniti dvema pasantama, nenadoma pa Je popustila krmilo in z vso silo treščila na tla. Volkova je pri padou dobila težke poškodbe na glavi in rami ter so jo morali nezavestno takoj z rešilnim vozom odpeljati v bolnico.
u— Nepreviden šoier. V torek popoldne je vozil po Dolenjski cesti v smeri proti Rud niku neznan avtomobilist. Pred Jelačinovo trgovino pa je ravnal z vozilom tako neprevidno, da se je zaletel v ob cesti stoječi električni drog in ga podrl. Vsled padca se je razhila tudi električna žarnica. Neznani neprevidnež je napravil .-nestni občini 250 dinarjev škode.
u—- Tatovom pride vse prav. V torek med opoldanskimi urami se je vtihotapil v stanovanje Nežike Trhlen na Riimksi cesti št. 23. okrog 40 leten moški ter ji odnesel iz spalnice dve beli odeji vredni 250 Din.
u_Policijski drobiž. Noč na sredo je bila
v pogledu kaljenja nočnega miru precej živahna. Stražniki so imeii na vseh delih mesta dokaj opravka z raznimi razgrajači. Ponoči se je moralo zagovarjati na policijski direkciji kakih 5 družb, nekaj prehudin petelinov pa so spravili kar tamkaj v kurnik. V torek in sredo tudi tatovi niso počivali. Tako je bilo izvršenih na trgu več žepnih tatvin. Vlomljeno pa je bilo med opoldanskimi urami zopet v več stanovanj. — Policiji je bil dalje prijavljen 1 slučaj nevarne grožnje, 1 nezgoda, 1 poškodba tuje lastnine 1, prestopek pasjega kontumaca in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Areto-vanih ie bilo več oseb radi vlačugarstva, 3 tajne prostitutke in 1 goljuf.
Iz Maribora
a— Mariborski politikarji. V torek zvečer so imeli Jelačinovi kandidati zopet svoj shodič pri Gambrinu. Čeprav ni bilo niti 50 volilcev, so vendar včeraj po »Slovencu« fantazirali o sijajnem shodu. V resnici so se pa vsi udeleženca le zabavali nad otrobi, ki so jih vezali Jelačinovi govorniki pod varstvom navzočega kaplana SLS Marka Kranjca, ki se je seveda tudi oglasil k besedi kot pristen interesent Trgovske zbornice. Kaplan Marko Kranjc sploh vodi vso volilno akcijo v mariborski oblasti in je tudi včeraj na pr. razposlal pod svojim ©odpisom vabila za shod v Šmarju, kjer bodo zborovali Jelačinovi kandidati v Katoliškem domu. Poleg Tavčarja in radičevca gostilničarja Lipovška je govoril še nemški kandidat Zveze rndustrijcev stavbenik Julius Glaser, ki pa ni povedal, kdo ga je legitimiral govoriti za Nemce. Po končanih govorih je bilo med navzočimi enodušno mnenje, da je bil ves shod vulika oslarija. Dobesedno tako so govorili navzoči trgovci, češ da tako lanko Tavčar, Lipovšek in drugi SLS-arski trabanti govorijo klerikalnim avčicam ne pa inteligentnim mariborskim trgovcem in obrtnikom. Od Tavčarja, Lipovška in kaplana Kranjca se mariborski gospodarski krogi ne bodo pustili učiti hi še mani voditi, ravno tako ne od g- CHaserja, ki ga sami mariborski Nemci ne marajo, predvsem radi tega, ker povsod preveč govori.
jersko. Kajti od 41 kandidatov, ki bodo prišli v ta tečaj, jin pride iz ljubljanske oblasti v poštev 32, iz mariborske pa samo 9. Izmed 32 kranjskih kandidatov je sprejetih samo iz mesta Ljubljane 12 poduradniko\. Iz kakih nagibov je komisija za sprejem kandidatov tako odločila, je neumevno, kajti v mariborski oblasti so poduradniki finan; ne kontrole ravnotako dobro izvežbani — ako ne bolje — kakor ljubljanski. Vsled tega se čutijo oni iz mariborske oblasti zapostavljene, ker jih ie bilo tako malo sprejetih v tečaj.
a-« Deset porotnih razprav. Maribor ima po prevratu v Sloveniji običajno vedno najmočnejše porotno zasedanje in tudi najbol: »krvavo«. Poleg ptujskega polja prispevd k temu največ Prekmurje, kjer so skrajm-žalostne sociialne in zlasti družinske razmere, ki rodijo neprestane tragedije. Sedaj s., zopet razpisane tri novi porotne razpravi, tako da bodo imeli v tem jesenskem porotnem zasedanju 10 razprav, če ne prid«-še kaj poleg. Razen že javljenih so razp: sani še sledeči slučaji: prvi dan 14. t. m Franc Zemljarič, posilstvo, zagovarja di. Avguštin Reisman; 16. t. m. se bo zagovarjalo 7 obtožencev radi ponarejanja mono-polskih trakov; Huptmann. Vrabl, Puch, Nemec. Sever. Podplatnik in Javor. Dne 2Ti. t. m. pa bo razprava proti Ivaauši. Nemcu in Trstenjaku radi umora. Zanimiva razprava bo 21. t. m. proti 5 ciganom iz Prek-murja, Antonu Baranju in tovarišem, ki so obtoženi dveh vlomov v avstrijskih vaseh Halberrrein in NVindaschgeritz.
a— Strokovni karzi Ljudske univerze Mariboru. Kakor lani, bo Ljudska univerza tudi letos priredila razne strokovne kurze in se vabijo vsi, ki se jih hočejo udeleževati, da se prijavijo čim prej, vsaj do 15. t m. Predmeti kurzov bodo: 1. meščansko-šolski; 2) srednješolski; 3.) splošni: iz državljanskih ved, iz socijologije, filozofije, literature, umetnosti; 4.) jeziki: slovenščina za Slovence in posebe za Nemce, srbohrvaščina, ruščina Oživotvorjenje kurzov je odvisno od števila prijavi j encev. Začetek približno 14 septembra oziroma 1. oktobra. Učnina za ure okrog 3 Din. Program meščansko- in srednješolskih kurzov se bo tako sestavil, da bodo mogli udeleženci napraviti izpit čez meščansko, oziroma srednjo šolo v čim krajšem času. Gospodje in dame naj (z dopisnico) prijavijo svoj naslov in poklic, nadalje, za katere stroke bi se zanimali, cb katerih dneh in urah b. najlažje utegnili posečati in kakšno šolsk. izobrazbo imajo. Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg 17.
a— Mariborska realka. Letos je vstopilo v prvi razred 86 učencev, med temi 8 deklic Skupno je na zavodu 456 učencev in 65 učenk. Pri ponavljalnih izpitih, ki jih je pravkar polagalo 78 učencev in 18 učenk, so bili sledeči uspehi: 7 jih je odstopilo, 10 učencev in 6 učenk padlo, dTugi pa so zdelali. Zaključna kvalifikacija za leto 1925-26 je sledeča: učencev 446, učenk 62, med temi 15 odličnih, 43 prav dobrih, 204 dobrih, 19S zadostnih. Izdelajo je 92%. Zavod še ni imel doslej tako dobrega uspeha.
Iz Ceij
a
Pariz o polnoči
Po romanu .Oče Goriof slavnega Irancoskega pisatelja Honore de Balzac pride . . .
a— Tečaj za starešine oddelka finančne kontrole se otvori v Ljubljani 15. t. m. Kandidati za tečai pridejo v poštev samo iz Slovenije. Toda iz imenika je razvidno, da se Slovenija še vedno deh v Kranjsko in Šta-
e— Volitve v trgovsko zbornica Iz Celja nam pišejo: Ker smatramo volitve v trgovsko zbornico za strogo stanovsko zadevo trgovcev in obrtnikov samih, se iz lokalnih vidikov načeloma ne vmešavamo v volilno borbo. Ko smo pa čitali na konzu-tnarski listi gg. Jelačina in Ogrin a imena niu nih kandidatov, ne moremo ravnodušno preko njih. Ako so že noteli klerikalci in iBzni dezerterji iz naprednih vrst postaviti na tej listi kot vabo tudi nemške obrtnike in trgovce, slobodno jim! Tudi stanovska lista je dala prostora poštenemu nemškem;; imenu. Ni pa bilo treba tako krepko pljuniti na vso našo nacijonalno preteklost ter privleči na dan najbolj pronosirane tipe nekdanjega, po obmejnih krajih bujno se razvijajočega štajercijansrva. Kdor je Sokol po mišljenju in prepričanju, ta se bo tudi sedaj še z gnjevom v srcu spominjal dogodkov na nekdanjih vročih celjskih tleh, ko jc ga-berski Petschucn pod zaščito nemškem- avstrijskega režima prednjačil v sovraštvu do slovenskega Sokolstva in slovenskega meščanstva. Kdor ljubi našo Koroško in še n: pczahil, da je prepojena s slovensko krvio. ta bo pri imenu Scbuller vedel, da je bilo med onimi, ki so j>o krepki proti ofenzivi naše hrabre narodne vojske zbežali preko jugoslovenskih mej, da so se odtegnili zasluženi kazni. Danes pa si štejejo naši ljudje kakor g. Stermecki in Eduvard Kukec menda celo v čast, da smejo kandidirati na isu listi z najbolj znanimi zastopniki nekdaire^J spodnještajerskega nemškutarstva. Frava nemška obrt in trgovina ni dala svojega imena na konzumarsko listo gg. Jelačina in Ogrina in je imela prav, da je ostala loial-' na napram ogromni večini svojih stanovskih tovarišev. Kdor kaj da na možatost in zna-čajnost v javnem in gospodarskem živi;e-nju, pa naj si bo Nemec ali Slovenec, ne more glasovati za listo, ki izziva Slovence a istočasno kompromitira resno voljo nemških obrtnikov in trgovcev živeti v miru i:i slogi z našim narodom.
e— Celjski trg. Konzumentni krogi se zad nje tedne zelo pritožujejo nad neprimerno visokimi cenami mesa. Dočim so cene pri pitani živini in tudi pri teletih znatno padlo ne moremo opažati kakega znižanja cen pr mesarjih. Umestno bi bilo, da mestni magistrat celjski po svojih strokovnjakih ugotovi, ali odgovariajo tržne cene pri mesu današnjim cenam po mesnicah in pri stojni-čariih na trgu.
Protestni shodi delavstva v revirjih TPD
Velika deprimiranost v Trbovljah, Hrast niku in Zagorju. — Ostre obsodbe vlade in TPD. — Pred odhodom deputacije Delavske zbornice in Zbornice za trgovino. obrt in Industrijo v Beograd.
Trbovlje, 8. septembra.
Danei popoldne se, je vršil pred Delav« akim domom protestni shod delavstva proti postopanju vlade kakor tudi proti postopa« nzu TPD. Proti vsakemu pričakovanju se je shoda udeležilo le 800 do 1000 ljudi, med tem ko se je računalo na najmanj 3500 ude« ležencev. Opazilo se je, da so delavci sil« vo deprimirani. Poznavalci razmer trdijo, da je bila udeležba radi tega tako majh« na, ker je sklicala shod Unija rudarjev, ne pa združene strokovne organizacije ali pa Delavska zbornica sama. Delavci so se tu« di že zelo naveličali besed ...
Shod je otvoril g. Krušič, ki je dal be« sedo g. Sedeju, zastopniku Delavske zbor« niče v Ljubljani. Ta je podal kratek pre« gled dogodkov zadnjih dni, nakar je po« ročal o ukrepih, ki jih je storila Delavska zbornica v prid rudarskega delavstva. Opo« zoril je na nevarnost, ki preti delavstvu, da bo namreč vrgla TPD. v slučaju spora* zuma s prometnim ministrstvom vso težo kompromisa na ramena rudarjev. Na vsak način je pozdravljati ukrep vlade, da se odpravijo previsoke cene premoga, da se odpravi v tem oziru korupcija med uradni« štvom, o kateri so vedli povedati odlični krogi, ter da se odpravijo posredovanja pri« vatnih družb. Nikakor pa ni odobravati na« čina, kako je vlada začela reševati to vprašanje. Žal, da so moči Delavske zbornice omejene in da bodo uspehi bržkone mini« malni. Že zopet je potrebno poudariti ze= dinjenje rudarskega delavstva. V Beograd se napoti jutri deputacija Delavske zborni« ce in Zbornice za trgovino, obrt in indu« strijo. Rudarji naj mirno čakajo na poro« čila te deputacije.
Za g. Sedejem je .spregovoril kot zastop« nik Narodne strokovne zveze g. Jitvan. Tu« di on je poudaril potrebo zedinjenja ru«= darskega delavstva in obsodil postopanje vlade kakor tudi TPD., kajti vse zle po« sledice gredo na račun delavstva in malih ljudi. Po redukcijah so cene premoga iste kot poprej. Razlike v dobro TPD pa gredo v milijone. Delavstvo nima več draginjskih doki a d. Ne dela več polnih dni m ne do« biva plače za nadurno delo. L. 1920. je do« bila del revirjev Dukičeva družba v zakup. Pri Dukiču je delavstvo slabše plačano kot pri TPD. in ta se vedno sklicuje na to okol« nost. Ako je prišlo do konflikta med vlado in med TPD, ne bi smel ta konflikt iti na račun delavstva. Skrajni čas je že, da bo rudar dobro plačan. V imenu NSZ. po« zdravljam zbor in vam kličem, da bodite na straži!
Kot zastopnica Zveze delavskih žen in deklet je še spregovorila Ajdiškova. Za« ključno besedo je imel nato g. Krušič, ki se je obregnil tudi ob občino, češ da se še ni zgenila v prid rudarjev. Krušičeva trditevs je izzvala veliko začudenje, ker je splošno znano, da je bila občina po gerentu g. Vo« dušku prva, ki je takoj po usodnih vesteh iz Beograda stopila v stik z vsemi mero« dajnimi faktorji in zahtevala čimprejšnje ralčiščenje položaja.
Hrastnik, 8. septembra.
Danes se je vršil v tukajšnjem Delav« skem domu protestni shod rudarjev, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije. Na« bito polna dvorana je pričala, da se rudar« ji zavedajo resnosti položaja in so zato prihiteli v velikem številu. Ob 4. u<? je shod otvoril g. Verden, ki je pojasnil tla« men sklicanja shoda in dal lesedo zastop« niku Delavske zbornice g. Fr. Sveiku.
Govornik je v daljšem izvajanju orisal nastali položaj in ostro žigosal ITD. De« lavstvo bo stalo vladi ob strani, ako bo vla« da znala zaščititi interese rudarjev. Govor« nik obsoja one, ki so smatrali za potrebnej« še, iti na ta dan na božjo pot.
Zastopnik Narodno strokovne zveze, strokovni tajnik g. Kravos pozdravlja shoh v imenu NSZ in izjavlja, da je narodno delavstvo takoj dvignilo svoj glas v zaščito rudarjev in je solidarno ž njim. Obsoja TPD, obsoja pa tudi početje vlade, ker je s svojim nastopom neposredno pripomogla k nesreči rudarjev. Poziva rudarje naj bo= do složni in naj v teh resnih časih ne gle« dajo na politično pripadnost, temveč na za« ščito rudarjev.'NSZ bo tudi v bodoče po« svetila vso skrb rudarjem.
Vsa izvajanja so vzeli zborovalci z odo« hravanjem na znanje.
Zagorje, 8. septembra.
Danes popoldne se je pred rudniško re= stavracijo vršil javen protestni shod ru« darjev, ki ga je sklicala Unija slov. rudar« jev. G. Kopač je kot delegat Delavske zb\r niče poročal o nastalem sporu med vlado in Trboveljsko družbo ter o ukrepih, ki jSi je DZ ukrenila v zaščito delavcev, ki jim grozi nova beda z ustavitvijo oz. omejitvi« jo obrata.
Nato je g. Šober, podpredsednik glav« nega odbora Bratovske skladnice poročal o kongresu Bratovskih skladnic, ki se je vr« šil v Beogradu.
Tajnik kraj. org. Unije g. Arh je tempe« ramentno napadel Trboveljsko družbo.
Delegat NSZ g. Kozinc je predvsem gra« jal vlado, ki se pri svojem nastopu proti TPD ni ozirala na delavstvo in ni poskr« bela, da se ves boj med vlado in TPD ne bi odigraval na plečih rudarjev. Ostro je nastopal tudi proti TPD, ki za delavstvo nima srca. Narodno delavstvo bo solidarno nastopalo z vsem ostalim delavstvom v tej kakor tudi v vseh bodočih akcijah, kadar bo šlo za njegove socijalne in razredne in« terese.
Kot zadnji govornik je nastopil g. Koz« mus, ki je predlagal regulacijo, katera po» živa vse delavske strokovne organizacije v državi na skupno akcijo n na delo za stro« kovno ujedinjenje delavstva.
Shoda se je udeležilo okrog 600 rudarjev.
Popisi
VRHNIKA. Kaj zmore ljubezen do napredka je pokazalo naše novoustanovljeno »Gcdbeno društvo« na pihala. Prvo slavje
in prvi nastop društva v soboto z mirozo-vom in nedeljo z dopoldanskim promenad-nim koncertom ter popoldansko veselico je izpadlo nadvse sijajno. Pod spretnim in stiokovniaškim vodstvom g. kapslnika Petroviča je naša godba v ,oar mesecih napravila pravi čudež. Ce bo v društvu vedno vladala taka sloga in požrtvovalnost, bomo imeli prihodnje poletje prvovrstno godbo. Občinstvo se ie pa .jdi revanži-raio in posetilo veselico v takem številu, kot še nobeno pri nas. In tako je prav! Tako agilno društvo zasluži splošne simpatije in upamo, da se bodo kot do sedaj, tudi za naprej vsi potrudili, da si ohranijo te simpatije.
IZ DRAVSKE DOLINE. Narodni poslanec dr. Pivko .ie imel v nedeiio dne 5- septembra nekoliko sestankov in zborovanj v Dravski dolini in na Pohorju. Prehodi! je občine Brezno, Pod Velko in Lehen. Večje zborovanje se je vršilo popoldne v prostorih g. Maksa Urbanca v Lehnu, kojega so se udeležili tudi pristaši "z Ribnice, Jo-sipovega dola in okolice. Zborovanja v Breznu, pri Sv. Lovrencu in v Ribnici javimo v prihodnjih dneh.
VRANSKO. Prostovoljno gasilno društvo na Vranskem priredi v nedeljo dne 12. t. m. ob priliki svoje 40Ietnice in blagoslovljena društvene zastave, ki ji bo kumova-la g. Schwentnerjeva, veliko galisko slav-nost na vrtu hotela »Slovan« z najrazličnejšim sporedom. Začetek ob 2. popoldne. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Prijatelji gasilstva se najvljudneje vabijo.
MOSTE PRI LJUBLJANI. Sokol v Mostah priredi dne 12. t. m. na vrtnih prostorih gospe M. Slapničar poleg šole veliko vrtno veselico s telovadnim nastopom. Po telovadbi ples, šaljiva pošta, srečolov itd. Med telovadbo in plesom svira želez-ničarska godba »Sloga«. Začetek ob 15. uri.
M\ onstran sranfc
p— Vojaška vzgoja mladine. Visoki ko« misar Ricci hoče imeti v deželi vojaško vzgojo mladine. Pričeti se ima v ljudski šo» li in učitelji imajo skrbeti za razvoj orga« nizacize «Balilla». V Trstu šteje sedaj legija «balilla» 1850 malih miličnikov, dobro or« ganiziranih in opremljenih. Nastopajo pri vojaških paradah, vodijo jih na veliko vo« jaško pokopališče Redipuglia (Sredi polja) pod Krasom in pripravljajo jih na bojne nastope. Za prihodnje leto je izdelan ve« lik program za vežbanje te mladine, katero popeljejo tudi na grob neznanega vojaka v Rimu. V tržaški provinci so med Slovenci društva «balilla» v Sežani, Nabrežini. Po« stojni in Košani. Meseca marca že je govo« ril Ricci o nalogi osnovne šole v deželi, poudarjajoč, da gre za mobilizacijo mla« dih duhov, katere treba spraviti do zave« sti in pripravljenosti za imperijalno Italijo. 500.000 dečkov čaka, da bodo duhovno uvr« ščeni med sprednje straže. To mobilizacijo mora izvršiti šola. Ricci je takrat ukazal učiteljem: Vi morate vzgajati tržaško mla' dino, katera bo jutri korakala v legijah imperijalne Italije ... Pripravljanje za to je v polnem teku.
p— Fašij v Tomaju na Krasu. Tržaško fašistovsko glasilo naznanja, da se je konč« no konstituiral fašij v Tomaju na Krasu, kjer je bilo toliko tajnih sestankov slo« venskih hujskačev in kjer še pred enim le« tom niso hoteli poznati besede »fašist«. List meni, da fašizem na Krasu sijajno napreduje in da dobijo slovenski voditelji kma« lu zadnjo brco. V Tomaju je v fašiju se« daj okoli 80 domačinov. Začasni komisar, ki ima fašij urediti, je podeštat Giuseppe Gerbec. Fašistovski tajnik Grazioli iz Se« žane je razlagal Tomajcem z ostrimi bese« dami, da postanejo šele z vstopom v fašij lojalni italijanski državljani. Ako ima kdo v svojem srcu še kako drugo čustvo naj kar takoj odstopi in izgine... V Tomaju se napravi tudi večji oddelek milice.
p— Izborni slovenski miličniki. Visoke« mu komisarju Ricciju je poročal konzul Roberti o organizaciji milice v drugoiodni coni. Visoki komisar je mogel ugotoviti, kako drugorudei nadaljujejo s pristojanjem k milici in kako vršijo na vse hvale vreden način službo ob meji. Sporazumljena je ureditev fašijev v Tomaju, Divači in Zgoni« ku. Mladinske organizacije v teh krajih se razvijajo ugodno.
p— Za fašistovskega zaupnika se je iz« dajal 321etni Fran Kragelj, včasih se je pred stavljal kmetom po Krasu tudi za uradnika sodne policije in hotel je iztirjevati razne zneske. Da mu preide veselje za tako pred« stavljanje, ga je obsodilo sodišče v Gorici na eno leto ječe in sicer bo sedel sam v ce« lici, da se bo lažje kesal svoje lahkomisel« nosti.
p— Novo dramo «Skozi ognjeno konjes nicox je sestavil g. Karlo Kocjančič. Dra« ma se vprizori še letos na šentjakobskem odru.
p— Premeščen je iz Gorice v Sondrio v Lombardiji preiskovalni sodnik dr. de Gi« roncoli. Premeščenec je rojen Goričan.
p— Pivovarna v Senožečah je v likvida« ciji. Nad sto let staro podjetje je propad« lo. Baje gospodarstvo ni bilo najbolje, ali pivovarno so dnšile davčne naklade in drag uvoz potrebščin. Italija je polna vina, zato je umevno, da oblast nima baš simpatij za pivova rniš tvo Ogromne pivovamiške stav« be je kupil neki Tržačan za bagatelo 230 ti« soč lir. Sploh gre gospodarstvo v Senože« čah rakovo pot.
p— Požar v Opatjemselu. Začelo je gore« ti v seniku Andreja Marušiča. Zgorel je senik in hlev. Škoda je velika.
p— Brezposelni delavec pod vlakom. Pri Miramaru se je vlegel na železniški tir mlad človek baš, ko se je bližal brzovlak iz Vidma. Tam popravljajo progo. Vlak je vozil nekoliko bolj počasi. Ko je odšel, sta zagledala dva v bližini poslujoča orožniRa sredi tira nekega človeka. Odpeljala sta ga ✓a postajo, kjer je povedal, da je Jurij Rovacs iz Ogrske, da je bil v Gradcu in Ljubljani, odkoder je prišel v Trst iskat dela. Ker ga ni našel in je trpel lakoto, je sklenil umreti ali na tiru se je zadnji tre« notek premislil in hitro umaknil pred vla« kom na srenji globlii prostor.
Šport
25letnica TKD Atena
Dve zanimivi hazena tekmi.
Kot nadaljevanje jubilejnih prireditev TKD Atena sta se vršili včeraj dve zanimi« vi hazena tekmi. Stali sta si nasproti hazena družini starih ljubljanskih rivalov Ilirije in Primorja, še bolj zanimiva pa je bila tek« ma med Ateno in najboljšo hazena druži« no mariborskega okrožja. S sledečimi po« ročili:
Ilirija : Primorje 8 : 2 (5 : 2)
Družina Primorja je pokazala precejšen napredek. V prvem polčasu je nudila naj« večji odpor Iliriji in držala igro docela od« prto, v drugi polovici pa je precej popu« stila, predvsem v napadu, ki .se ni mogel
firoti robutni obrambi Ilirije nikakor uve« javiti in je vsled tega prehajal v hij>erkom binacijo. Napad zmagovalne družine je s hitrimi potezami prihajal pred gol Pri« morja, kjer jc večino akcij zaključila Ber« nikova z ostrim strelom na gol. Ta igralka se pri vsaki tekmi zboljšuje; opozoriti pa jo moramo na to, da se odvadi predolge« ga držanja žoge pred golom, ker s tem ska« zi marsikatero že sigurno šanso. V obrambi je Tratnikova dala eno svojih najboljših iger, bila pa je nekoliko preostra, kar smo opazili tudi pri branilki Widrovi, ki je mno go prepočasna. Jermolova v golu nekoliko nesigurna, odvadit se pa mora odbijanja lahkih strelov.
Pri Primorju moramo predvsem omeniti v napadu Zannerjevo, ki je zmiselno vo« dila svoj napad, pred golom pa je s svojo taktiko nezmiselnega podajanja visokih žog pokvarila precej. Napadu manjka sigurno« sti v streljanju na gol. V obrambi najbolj« ša Jenkova, dočim je branilka Prekuhova igrala eno svojih najslabših iger in je bila precej ostra. Križeva v golu boljša kakor po navadi. V krilski vrsti je debitirala mla* da Podbojeva, ki obeta postati zelo dobra igralka. Sodil g. Baltesar dobro, sedmi gol za Ilirijo po Bernikovi pa ne bi smel pri«' znati, ker je bil dosežen iz prestopa.
Atena : Maribor 7 : 6 (3 : 3)
V	drugi tekmi med Mariborom in Ateno se je družina Maribora predstavila v naj« boljši luči. Igralke so bile precej handica« pirane s tem, da so nastopile takoj po pri« hodu iz Maribora in je bilo opaziti na njih precejšnja utrujenost. Atena je predvedla interesantno igro dolgih pasov, ki je dose« daj nismo bili vajeni videti v Ljubljani. V napadu je bila najboljša Zupančičeva, ki je briljirala s svojimi vijaki in zabila pet efektnih golov ra svojo družino. Izvrstna je bila vratarica Cimpermanova, ki je sijaj« no branila svoje svetišče pred bombami Mariborčank, en gol pa gre vendar samo na njen račun, ker je brezraiseino zapu« stila vrata. Zveza med napadom in obram« bo je bila zelo dobra, obramba je bila ir« borna, Saplova v beku nekoliko slabša. V napadu smo opazili pri Černetovi bolj zmi« selno in mirnejšo igro, kakor v nedeljo pro« ti Hajduku; .Tancigajeva pa se razvija v vedno boljšo voditeljico napada.
Družina Maribora je takoj od začetka prevzela inicijativo in diktirala najostrejši tempo, katerega pa ni vzdržala. Zlasti se je to opazilo pri napadu, ki je v prvem polčasu predvcdel krasno kombinacijsko igro s hitrimi prodori, v drugem polčasu pa je bil znatno slabši. Najboljša je bila vse« kakor Vuga na desnem krilu. Vode bo v a na levem krilu nam ni pokazala one igre, ki jo sicer u-sposoblja kot najboljše krilo ma« riborske oblasti. Tudi Ozvatičeva kot sred« nja napadalka je v drugem polčasu popu« stila. Predvsem je njena krivda, da je na« pad v drugem polčasu predvedel znatno ležernejšo in netočno kombinacijo Krilska vrsta v prvi polovici ofenzivno in defenziv« no dobra, v drugi polovici je delala bolj defenzivno. Branilka Starčeva Zora taktič« no in tehnično precej nesigurna. Iznenadila je s svojo dobro obrambo Staliva O v golu. mora se pa navaditi sigurnega lovlje« nja žoge. ker z odbijanjem si ustvarja pred golom ponovne nevarne situacije.
Priporočamo družini Maribora, da opu« sti ostrost v igri, ker s tem samo škoduje renomeju, ki ga uživa.
Sodnik g. Vončina dober, mora pa v svo« jih odločitvah in žvižgih biti hitrejši, ker s tem po nepotrebnem zavlačuje igro. Prvi gol Atene gre na njegov račun, ker je bil po Zupančičevi dosežen iz prestopa.
Želimo si v Ljubljani mnogo tako lepih tekem, kot sta nam jo nudili družini Mari« bora in Atene, ki smo prepričani, da bo hazena šport po takih tekmah pri nas pri« dobil še mnogo novih prijateljev in pro» paga*orjev.
SD Rapid : ASK Primorje 7 : 2 (2 : 0)
Nesimpati5en nastop Primorja.
Včeraj je gostovalo v Mariboru nogo« metno moštvo ljubljanskega Primorja, in sicer proti SD Rapid. Tekmi je prisostvo« valo mnogo publike.
Obe moštvi sta razočarali, zlasti pa Pri« morje. Igra Primorja je bila v vseh ozirih jako slaba. V taktičnem oziru je moštvo igralo skoraj brez vsakega zmisla za kom« binacije. Le redke kombinacijske poteze skoraj niso prišle v poštev. Krilci napada sploh niso podpirali ter je bil napad vsled tega navezan sam na sebe. Obramba, po« sebno desni krilec, ki je bil najboljši od svoje enajstorice. je bila nekoliko boljša. Vratar bi bil lahko obranil nekaj golov. Moštvo ni napravilo dobrega vtisa. Sod« nik je moral izključiti Uršiča. S surovo igro si Primorje v Mariboru ne bo prido« bilo simpatij.
Tudi Rapid je razočaral. Edini napredek se more konstatirati glede igre z glavo. Si« cer je moštvo jako borbeno in vztrajno. Duša moštva je bil srednji krilec. Dobro je bilo tudi desno krilo. Na sprejetih golih nosi krivdo vratar. Moštvo se je napram nediscipliniranemu nastopu gostov vedlo še dovolj korektno.
Sodnik g. Radolič je bil slab. Da je bila igra surova, je pretežno njegova krivda.
Prvo moštvo Maribora je igralo proti re« zervi ter zmagalo s 5 : 2.
Ilirija : Maribor
Finalna pokalna tekma.
V	nedeljo nastopi v Ljubljani dosedanji pokalni prvak I. SSK Maribor, kateri se je tudi letos kvalificiral za finale s tem, da ie zmagal v semifinalu pokalnega prvaka celjskega okrožja.
SK Ilirija, prvak ljubljanskega okrožja, ki je v lanskem turnirju izpadi«, bo skušala
letos doseči tudi pokalno prvenstvo. Raz« umljivo je, da bo boj hud in oster in da bodo Mariborčani skušali na vse načine, da si ohranijo pokal. Vsekakor se pričaku« je zanimiva igra, ki naj bo nekak uvod v
Frvenstveno sezono. Tekma prične ob 16.30. redtekma bo tudi zanimiva, kajti tu na« stopi takozvana B reprezentanca, sestavlje« na iz najboljših igralcev Jadrana, Hermesa in Slovana proti kompletnemu moštvu ASK Primorje.
BUDIMPEŠTA: AC Bilbao : Hungaria 2 : 1 (1 : 0).
INOMOST: NVAC (Dunaj) : reprezen« tanca Inomosta 9 : 1 (1 : 0).
OEDENBURG: Simmcring : Sopron FAC 5 : 1 (4 : 1).
Včerajšnji nogomet v Zagrebu. Grad« janski : Viktorija 2 : 0, Hašk : Gradjanski (Karlovac) 4:1, Hašk rez. : Olimpija (Kar« lovac) 5:1.
Dunaj : Praga 3 : 2 (1 : 2). Včeraj se je vršila na Dunaju tekma med Dunajem in Prago. Zmaga Dunajčanov je bila v splo« šnem zaslužena. Bili so posebno v tehnfč« nem oziru boljši. Predtekmo jc igrala re« prezentanca I. amaterskega razreda proti II. neamaterski ligi in zmagala s 3 : 2 (2 : 1).
DARILA:
čajni servis vreden Din 5200-— kavni servis , , 3000-— 8 manikir kaset vred. , 2000'— in še 240 drugih daril bo razdeljenih med kupovalke
CREME MOUSEN
Gospodarstvo
Narodna banka SHS
Stanje 31. avgusta 1926.
(V milijonih Din; v oklepajih razlike napram prejšnjemu izkazu.)
Aktiva: kovinska podloga 397.0 (4- 3.7); posojila 14S2.1 (4- 54.6); račun za odkup kronskih novčanic 1151.9: račun /.ačasnr razmene 350.8; državni dolg 2966.4; vred nost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.4; saldo raznih računov 218.2 f-f 41.5). Skupno 8714.9.
Pasiva: vplačani del glavnice 30.0; re-servni fond 7.8; novčaniee v obtoku 5470 1 (-1-64.8); državni račun začasne zamene 350.8; terjatve države po raznih računih 82.4 (— 86.8); razne obveznosti 602 4 (-(- 121.8); terjatev države za založene domene 2138.4; nadavek za nakup zlata za glavnico in fonde 830. Skupno 8714.9.
Obrestna mera po eskontu menic za vse bančne dolžnike brez razlike 6 odstotkov na leto. Obrestna mera za posojila na zastave S odstotkov na leto.
Hmeljska poročila
2a.!ec (CSR). 6. septembra. Mirno naku. povanje. Čvrste cene od 3800 do 4200 Kč za 50 kg.'
Niirnberg (Nemčija). 6. septembra. Dovoz 130, prodanih 80 bal. Cene nespremenjene. Zeleni hmelj čvrst, drugi miren.
Žalec (SHS), 7. septembra. Včeraj in danes prejemauje blaga. Mirno.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.). Ameriške borze so bile zaradi narodnega praznika zaprte. Iz Budimpešte so prispela čvrstejša poročila za pšenico in rž, kar pa na Dunaj ni vplivalo. Uradne notice z izjemo madžarske rži. ki se je podražila. nespremenjene. Notirajo vključno bla-govnopiometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 37.25—38.25, potiska 42—43: rž: 25—26.75: ječmen: I. 34—38; turščica: 24.50—25.50; oves: domači 24—24.50.
— Stanje hranilnih vlog v naši državi. Po
statističnih podatkih je bilo stanje hranilnih vlog v naši državi 1. 1925.: pri domačih denarnih zavodih 5677.3 milijona Din (v letu 1024. 4800 jnili.ionov, v 1. 1923. 3581.5 milijonov); pri Poštni hranilnici 348.2 milijona Din (v 1. 1924, 298.8 milijona, v 1. 1923. 244.5 milijona): pri Državni hipotekami banki 130.5 milijona Din (v 1. 1924. 130.3 milijona, v 1. 1923. 99.8 milijona). Iz tega izhaja. da so hranilne vloge koncem minulega leta znašale v naši državi 6155 milijonov Din. Te številke pa niso popolnoma točne, ker niso v tej statistiki upoštevane mnoge zadruge, ki zbirajo hranilne vloge, ter šte-\ilne podružnice inozemskih bank. Ne bo pretirano, ako sklepamo, da so celokupne hranilne vloge v naši državi znašale koncem minulega leta okrog 7 milijard dinarjev.
= Prošnje za izdajo urerenj za carine prost uvoz. Interesenti, ki vlagajo na ministrstvo trgovine in industrije prošnje za izdajo uverenj za carine prost uvoz, se opozarjajo, da morajo poleg originalne fakture priložiti prošnji še navadeu prepis in prevod fakture, da se na ta način izdajanje omenjenih uverenj čim bolj pospeši. Kljub svoječasni zadevni opozoritvi ministrstva dobiva 6lednje še vedno nezadostno oprem ljene in nepravilno kolkovane vloge. Opozarja moj interesente, da se po tem ravnajo in da kolkujejo vsako vlogo s kolkom za dva dinarja.
= Tvornica cementa r Zidanem mostu pred ustavitvijo obrata. Kakor poročajo, bo tvornica cementa v Zidanem mostu s 1. oktobrom t. 1. ustavila obrat zaradi nedostaja-nja naročil spričo mrtvila gradbene delovno-sti. Obenem bo jiodjetje odpustilo delavstvo.
= Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: 29. t. m. pri glavnem sani-tetskem slagalištu v Zemunu glede dobave sanjtetskega materijala; 30. t. m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 1700 kg bele okvine ter glede dobave klosetov za osebne vagone; 4. oktobra pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegrafskih drogov iu drugega potrebnega materijala (telegrafska železna žica, žebljički za žicc itd.); pri direkciji državnih železnic v Sarajevi glede dobave dobave sestavnih delov za telefone; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ležiščne volne ter glede dobave dvoj-natih žicovodnih koles; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave rezervnih delov za parno kurjavo; 5. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gumijevih plošč, cevi in drugega materijala; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2000 zvitkov brzino-merilnih trakov ter glede dobave 5000 komadov vodokaznih in 2500 komadov gledal-nih stekel; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 197.000 m blaga iz konopnine šir. 75 cm in 50.000 komadov zvitkov a 6 metrov konopiiene vrvi; 6. oktobra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega steklenega materijala; 7. oktobra pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 430 m3 bukovih drv; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 1200 kg letnega in 500 kg zimskega avto-olja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala (katran za ličenje, dekstrin, klej, dena-turiran špirit, kalcinirana soda, naftalin, grafit v prahu, salmijak v prahu in komadu, steklarski kit itd.); 8. oktobra pri intendan-turi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobeve raznih pisarniških potrebščin; pri
direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave zavornjakov; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 8945 komadov blazinic za mazanje ležajev. Predmet'ii oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in Industrijo v Ljubljani na vpogled.
—	Znatno znižanje zakonitih obresti v Avstriji. Z Dunaja poročajo: Po baš objavljeni odredbi, ki je stopila v veljavo 1. septembra t. 1., se znižajo nazadnje z 10 odstotki odmerjene zakonite obresti po državljanskem zakoniku na 7 odstotkov in naza<lnje z 12 odstotki odmerjene obresti po trgovinskem zakoniku in meničnem redu na 9 odstotkov. V obstoječih predpisih za gotove primere predvidene posebne obrestne mere ostanejo nespremenjene.
= Madžarski tekstilni industriji pred priseljevanju češkoslovaških tekstilnih tvor nic v Madžarsko. V madžarskih gospodarskih krogih se je razširila vest, da se nameravajo nekatera češkoslovaška tekstilna podjetja preseliti v Madžarsko. Zaradi tega so madžarske tekstilne industrije sklenile spomenico, v kateri zahtevajo od vlade, da ne sme dovoliti naseljevanja teh tvornic v Madžarsko in da ukrene najodločnejše mere v zaščito madžarske tekstilne industrije.
= Nazadovanje veletrgovinskega indeksa v Nemčiji. Na 1. t. m. izračunana veletrgo-vinska indeksna številka državnega statističnega urada je zabeležila napram 25. avgustu t. 1. padec za 1.3 na 126.5. Od posameznih skupin so popustili v cenah zlasti agrarni proizvodi. Industrijsko blago se je za malenkost podražilo.
-	- Cenitev hmeljskega pridelka v raznih državah. Mednarodni hmeljarski kongres na Dunaju je ocenil letošnji hmeljski pridelek v nekaterih evropskih državah tako-le: v Češkoslovaški 140.000 do 153.000, v Nemčiji 88.000 do 103.000. v Jugoslaviji 50.000 do 57.000, v Franciji 73.000 do 77.000, v Belgiii 37.000 do 40.000, v Poljski 90.000 do 35.000. v Avstriji 1000, v Madžarski 800, v Rumuniji 300 centov po 50 kg. Cenicev še ni končno-veljavna, ker še manjkajo podatki za več držav. Končno cenitev izdeluje te dni f>oseben komite v Karlovih Varih.
Borze
8. septembra.
CURIH. Beograd 9.1275. Berlin 123.15, New York 517, London 26.10875, Pariz 15.2625. Milan 18.825, Praga 15.325. Budimpešta 0.007240, Bukarešta 2.58, Sofija 3.80. Varšava 57, Dunaj 73.025.
TRST. Devize: Beograd 48.75—49.50, Dunaj 385—400, Praga 81—82. Pariz 81 do 82.50, Loudon 132—i33.50, Ne<w York 27.45 do 27.75, Curih 530—540, Budimpešta 0.0380 do 0.0395. Bukarešta 12.50—14; valute: dinarji 48.25—49.25, dolarji 27.25—27.50, 20 zlatih frankov 106—111, zlata lira 523.27.
DUNAJ. Devize: Beoarad 12.4975 do 12.5375, Berlin 168.37—168.87, Budimpešta 99.10—99.40, Bukarešta 3.51—3.53. London 34.3350—34.4350, Milan 25.74—25.87, New York 707 —709.50, Pariz 20.0—208.90. Praga 20.9425—21.0225, Sofija 5.1175—5.1575, Varšava 78.40—78.90, Curih 136.75—137.25; valute: dinarji 12,4875—12.5475, dolarji 704 do 708.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.57, v Berlinu 7.41.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene spremembe sedanjega vremena.
Tržaška vremenska napoved za četrtek:
Lahki vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jasn i. Temperatura od 23 do 29 stopinj. Morje mirno.
no mnogoštevilna
vprašanja naših kinoobiskovalcev sporočamo, da je Harold Lloydov film „1000 : l*1 indentičen z filmom
,.0N" kot topničar,
ki smo ga mi že predvajali. Film „0n se boji iensk" je
indentičen z filmom
„Strah pred srečo"
ki ga ravnokar predvajamo kot izven programa pri Conrad Veid-tovem velefilmu „Floretinski goslač"
ELITNI KINO MATICA.
vodilni kino v Ljubi ani
Velika izbera dežnih plaščev, Jopi-cev, pelerin
ravnokar došla
Jos. Roiina
LJubljana, Aleksandrova c. 3.
K platneni obleki Zapite platneno obutev
Moški 99 - Ženski 55'-
Otroški 49 "
ga t a
poskus. ;>. >;ajša vina kot: renski rizling, vina Cei.iske vinarske zadruge, štajerske nranilnice, J. Pirimerja ter Bouvierjev ši-pcu, ki je drugače le za kraljev dvor, Murski biser. :zbrani beli burgundec in šampanjec, ki se istotako toči v kozarcih. Razstavljene zaloge se vidno krčijo, zato na; se pcžuri vsakdo, ki ne mara biti prikrajšan za te nebeške kapljice. Resnejši obiskovalci pa se zanimajo sploh za vsa vina ter sodijo vsako vTSto in vsakega razstavljalca po svoje.
r— Iz avtomobilske razstave. Včeraj se je pojavila v avtomobilskem paviljonu znana beograjska trgovina z avtomobili »Vel-auto«, ki razstavlja dva tipa avtomobila D o d g e Kakor je znano, je D o d g e med največjimi tvomicami avtomobilov na svetu Te vrste avtomobili so znani po svoii vzdržljivosti. Kakor je zastopnik izjavil, vzdrže ti avtomobili 250.000 km. zaradi česar so najcenejši avtomobili. Ta velika t vornica dosle- ni bila znana v Sloveniji, sedaj pa se bo rudi tu ustanovilo zastopstvo. T vornica Dodge proizvaja dnevno 1500 avtomobilov. Posetnild se 73 tn vrs'o avtomobilov zelo zanimajo.
K čisti obleke rabite čisto obutev
Moški 99'- Žensk. 65*. Otroški 49"
g a ta
K beli obleki kupite belo obutev
Moški 99'" Ženski 55'~ Otroški 49 "
g a ta
_
\ kijuD krasnemu vremenu se je včeraj pri vseh štirih predstavah napolnila velika dvorana našega kinogledaiišča, v katerem se predvajata še danes dva velika popolnoma nova filma in sicer-
Fšorentinski goslač
Krasno minske delo osobito lepe vseoine, p; ekrasinli naravnal posnetkov in izbranih igralcev. — V glavnih vlogah tri sijajne filmske zvezde. Priljubljeni C o n r a d W odi: ^armantna Elizabeta Bergner (splošno zr.ana zaradi svoie krasne postave), ter elegantr \V a 11 e r R i!' a. .
upali na tobogan ker ie ta komedija na videz malo opasna.
Veseli.ni prostor s svojimi jazzbandi, tamburaškimi zbori in drugimi orkestri je včeraj prvič močneje oživel in bil živahen pozno v noč.
Za prihodnje nam Jupiter Pluvius prizanašaj. kakor si natn prizanašal dosedanje dni. pa ti bomo lahko povedali, i da si pomaga! naši razstavi do polnega uspeha.
Mednarodna razstava dsov
Ugodna ocena inozemskih strokovnjakov.
V torek popoldne so dospeli iz raznih krajev, po večini pa iz Avstrije. čla« ! ni različnih kinoloških savezov, da si ogle« i dajo našo drugo razstavo psov, ki jo je pri« redil včeraj v vsth prostorih Ljubljanskega velesejma Jugoslovenski kinološki savez, ter da sodelujejo kot sodniki.
2e v zgodnjih urah so prihajali včeraj posestniki psov in pa njihovi uslužbenci s psi. določenimi za razstavo, in okrog 9. do poldne je nudilo razstavišče prav ljubko sliko. V prvih predelih razstavišča, v bliži= i ni urada. so bili privezani ptičarji, in si. , eer nemški gladkodlakarji, poleg njih nem. | s'-;: resavci. za njimi en nemški dolgodh* kar. V drugi skupini so bili angleški pti. carji, prvi pointerji, drug-i seterji z dvema podvrstama. Poleg skupine ptičarjev so bili razstavljeni njihovi najbližji sorodniki špa» nieli tudi v dveh podvrstah.. Njihovi sosed, ie so bili barvarji in nato velika skupina brakov. ki so nudili zaradi lepega izbra« nega materijah prav čedno sliko. Razstav. ]jeni so bil alpski, balkanski, dalmatinski, dveh vrst domači istrski braki, in sicer gladkodlakarji in resavci. V drugem od» delku so stali braki jazbečarji, poleg njih njihovi sorodnik jazbečarji z več podvrsta, mi. in sicer gladkodiaki, resavci in dolgo* dlaki. Foksterijerji so bili tudi dveh vrst. Kot zadnja lovska pasja vrsta so bili Škot« ski terijerji in dva hrta. Vseh lovskih psov je bilo razstavljenih okrog 240.
Športnih psov so razstavili nekaj nad 100 m sicer nekaj prav lepih, kar kaže, da tudi te pasme znatno napredujejo. Razstavljeni so bili po naslednjem redu: bernhardinci, nemške doge. nemški ovčarji, mnogo dober, manov. en komondor, dva pasme kuvasz. en angleški buldog, več bokserjev. en špic, pinči resasti, malteški pinči svilarji, en opičji pinč, en podganar. precej airedaele terijerjev, buli terijerji, highhnd terijerji, kraški ovčarji, king.Charles in nekaj ne» določenih vrst.
Ob desetih so prišli na razstavo razni funkcijonarji in tuji sodniki, sami svetovni kinologi, in sicer dr. Kari Witzselhuber z Dunaja, grof NVurmbrandt iz Stuppach Steverberga, ritmojster Baumann iz St Leondarda Kari Hauswirth in dr Schober, cba z Dunaja. Takoj nato je Savezni pred. sednik dr. Ivan Lovrenčič v prisotnosti raz. nih zastopstev in javnih funkcijonarjev otvoril razstavo ter v lepem govoru pozdra. vil inozemske in domače goste, razstavljal, ce ter publiko, ki si je prišla ogledat zani. mivo razstavo Med govorom je obrazložil pomen razstave, nakar je zaključil s trikrat nim klicem «živic° našemu najvišjemu po. krovitelju Nj. Vel kralju Aleksandru I. Po končanem govoru so pričeli z oceno psov v dveh skupinah, toda zaradi velikega šte. vila razstavljenih psov oceno še danes na. daljujejo
Včerajšnji uspeh razstave je bil prav do* ber tako glede razstavljenega materijah kakor tudi obiska. Inozemski sodniki so se posebno pohvalno izrazili o naših lovskih psih. Med ptičarji so jim najbolj ugajali lepi setterji. med braki pa naši domači istri. janski braki. posebno resavci. Tudi brak: jazbečarji so po njihovem strokovnem mne nju lahko kosajo z istovrstnimi v raznih drugih državah. Manj pohvalno pa so se izrazili o športnih psih. čeprav so priznali, das mo že mnogo dosegli tudi na tem polju kinologije. Najbolj so jim ugajali naši Ai» redale terijerji, najmanj pa dobermani, ka. tero pasmo bo potreba znatno izboljšati. Ostale vrste športnih psov so ocenili po. voljno.
Ker ocena danes še ni bila končana, bo. mo točne rezultate priobčili v prihodnji številki.
u— Vinska razstava na velesejmu. Na vrn
ski razstavi se obiskovalci vedno bolj zanimajo za razstavljena buteljskj vina in pravi gurmani v družbi »dečjih glavic« slastno
PoWifisks
Izven programa še kompletna najnovejša burka najboljšega pomika sveta, znanegi
pod imeno/n
arrold Lloyd
srečo
Vslea izreiinu velike dolžine nima (14 ci V' v enem sporedu) se vrše dveurne
predstave ob
Pomnoženi uinetiiisi orkester svira pri vseh predstavah. Fred-aznanilo Na lepem plavem Dunavu« najnovejši Lya Mara-velefiltn
ELITNI KINO MATICA najudobnejši kino v Ljubljani,
moderna izvrstna ventilacija — Telefon št 124
Anton Pevc,
■Jekarski inštruktor, vodja mlekarske in sirarske razstave.
Izredno živahen dan na razstavišču
Včeraj je posetilo razstavo nad 18.000 DudL — Lepo uspela razstava psov. — Paviljoni vseh posameznih razstav ves dan natrpani. — Vrvenje v malem Pratru».
Izredno topel dan poslavijajočega se poletja je bil na včerajšnji praznik. Zato je privabil naravnost ogromne množice ljudi iz vseh krajev Slovenije na ljubljansko pokrajinsko razstavo na manifestacijo slovenskega dela in slovenske sposobnosti. Celo iz bratske Hrvatske in Srbije smo imeli številne goste. ki so zadivljeni nad Slovenijo v razstavil izjavljali odkritosrčno, da je le brat Slovenec zmožen organizacije take prireditve. Vrvenje na sejmišču je bilo zlasti popoldne takšno, kakršnega nismo videli niti za časa zadnje vele-»ejmske prireditve. Glavna zasluga pri tem, da so se zbrale tolike množice občinstva na razstavišču, gre nedvomno ; ljubljanskemu časopisju, ki složno brez razlike strank vrši propagando za čim večji uspeh naše slovenske razstave. Tekom celega včerajšnjega dne ie bilo vseh posetnikov gotovo nad 18.000.
Katera razstava je bila včeraj središče zanimanja, je težko reči, ker so bifi vsi paviljoni stalno polni gledalcev vseh slojev. V kmetijski razstavi so se 1 najdalie časa ustavljali seveda podeže-lani. in sicer največ pri strojih in orodju ter v mlekarskem oddelku, kjer je pač še mnogo za večino naših kmetovalcev neznanih novih pridobitev modernega kmetovanja. V vinskem oddelku je bilo kaj veselo pri pokušan.iu najboljših slovenskih kapljic.
Zadovoljni so lahko tudi naši umetniki. ker takšnega poseta umetnostne razstave gotovo doslej še ni doživel noben slovenski umetnik. Zanimanje je bfio prav za vse umetnine novejših in starejših smeri. Kolikor se je dalo videti. so gledalci postajali zlasti pred umetninami starega mojstra Jakopiča, potem Jame, Kosa in nekaterih drugih.
Vrtnarska razstavi je imela včeraj neštevilne občudovalce, največ od ženskega sveta, ki ima seveda tudi največ strokovnega umevanja za cvetice. V radijski razstavi so se številni intere- j semti zanimali za cene posameznih apa- t
Llška. dveletna mrzlokrvna belgijska žrebica. last Franca Škrge ta iz Središča, je dobila II. nagrado v svoji skupini.
Črnka, enoletna belgijska žrebica. last Franceta Petka iz Samušanov, je dobila
L nagrado v svoji skupini.
ijjuiijr
najboljše, najtrpeinejše,
Zcrto hajcehejšfc
Viljem Rohrman,
kmet. svetnik v p., predsednik kmetijske
ratov. Mislimo, da bo ta razstava zelo pripomogla k večji popularizaciji tega naiepohalneišega izuma novejšega časa. V liigijenski razstavi smo videli številne podeželane. dočim je Ljubljančanom ta razstava večinoma že znana, j V avtomobilski razstavi se je oglasilo j precej interesentov za razna vozila, j Dobro kupčijo na drobno so zabeležili včeraj kakor vse dosedanje dni razstave razstavljalci iz trgovine, obrti in ; industrije. SorLo bližajoče se jeseni se j je najbolj prodajala kožuhovina. Tudi j po preprogah je bilo precejšnje povpra- 1 ševanje.
Posebnost v čerajšnjega dne pa je bi-ia mednarodna razstava psov, o kateri pišemo na drugem mestu. Psi. med ka- j terimi smo videli nekaj prav lepih i eksemplarjev. so bili včeraj glavna ; atrakcija.
Naiživahnejš-.' vrvenje •••.. • . tudi
v «malem Pratru», samo da je a; bila okrog vrtiljakov, tobogana i Jrugih komedij znatno vecia gnječa ':akor prve dni razstave. Dasi je tobogan za Ljubljano nekaj novega, je bil i . endarle center zanimanja na 'malem ! Pratru* električni vrtiljak, okrog kate- i rega se je zbraia cela množica mater z deco in drugih radovednežev. Na konjičkih pa nismo videli samo dece. temveč tudi odrasle, zlasti dekleta. Razposajenost in dobra volja sta premagali vse pomisleke. Vrtiljak s stolčki na žičnatih vrveh .ie bil oblegan večinoma od deklet, ki so menda bolj pogumna kakor so fantje. Tobogan ie za ženski svei že bol; pomisleka vreden, toda proti večeru so pomisleki vedno bolj popuščali. Največ smeha je bil deležen baš tobogan, zlasti kadar je kak ne-rodnež pridrvel prav nespretno po valoviti drči. M.nogi b: radi ps s n i so
razstave.
Franc Gombač,
ti šli kletarski nadzornik v p., vodja vinar, ske razstave.
Pogled na vrtnarsko razstavo od vhoda.
Pokušatjie buteliskih vin na razstavi.
asi Kraji in ljudje
Veliki manifestacijski zbor hišnih in zemljiških posestnikov v Sloveniji
Hišni posestniki zahtevajo odpravo stanovanjskega zakona, izenačenje davkov naksimiranje občinskh doklad, dolgoročne hipotekarne amortizacijske kredite, ustanovitev lastnega denarnega zavoda in številne druge davčne olajšave.
Kot zaključek III. kongresa »Svojine« (lastnine) v Ljubljani se je vršilo včeraj dopoldne v nabito polni veiiki dvorani hotela Union manifestacijsko zoorovanje hišnih in zemljiških posestnikov v Sloveniji Navzoči so bili številni delegati iz Bet-gra da, Zagreba, Osijeka in drugih krajev Sr bije in Hrvatske, posebno častno pa so bila zastopana vsa večja mesta Slovenije, kakor Maribor, Celje, Ptuj, Novo mesto, Brežice, Jesenice, Bled, Kranj itd
Predsednik Glavnega Saveza, dr. M'haj-loM arinkovič iz Beograda, je uvodoma iskreno pozdravil mnogoštev Ino zbrane zborovalce, posebno zastopnika ljubljanskega in mariborskega velikega župana, vi. sv. dr. Mencingerja, zastopnika ministra za sociialno politiko, vlad. sv. dr. Goršiča in predsednik gerentskega sveta ljubljanskega dr Puca s posebno zahvalo za gostoljubje bele Ljubljane, dalje zastopnika Zbornice za trgovino, obrt m industrijo, davčnega konzuienta g. agarja, predsednika Zveze avstrijskih hišnih posestnikov, državnega poslanca Feliksa Pis.oria iz Gradca, odposlanca Zveze koroških hišnih posestnikov g. Vedama iz Beljaka in delegata dunajskih hišnih posestnikov dr. Oskar-
nih davkih naj . tavi po otvoritvi skupščine takoj nn dnevni red, da more stopiti v veljavo ži ' lanuarja 1927 Kongres zahteva dalje privično ureditev lestvice za 'idmero invalid: ega davka.
3)	Država m pliva na denarne zavode, da začno iopot dajati dolgoročne hipotekarne amortizacijske kredite po kar najnižji obrestni meri. Država naj zniža pristojbine in takse za hipotekarne transakcije, kakor za zadolžnice, vpisnino, izbrisne pobotnice in zlasti, da konverzije hipotekarnih dolgov oproste akih pristojbin in taks. Kongres vztraj. pri zahtevi po ustanovitvi lastnega denarnega zavoda za hišne in zemljiške posestnike in izreka obžalovanje, da je vlada do .sedaj ovirala izvršitev tega načrta. Dokler se ta zavod ne ustanovi, naj se izvrše vse priprave, da se ustanove v posameznih pokrajinah pokrajinske zadruge, katerim naj prizna država vse ugodnosti, ki jih uživajo slične organizacije. Državna Hipotekama banka naj v bodoče rezervira največji del kredita za zgradbo malih hiš
in izvršuje kreditiranje po posredovanju organizacij hišnih in zemliiških posestnikov.
4)	Da zavaruje hišne in zemljiške pose-
ja Trnko. Na predlog predsednika je bil od- j stnike pred nadaljnjimi napadi na njihovo
poslan nato z zbora kralju Aleksandru na Bled brzojavni pozdrav.
Otvarjajoč manifestacijsko zborovanje je dr. Marinkovič naglašal svoje izredno veselje in zadovoljstvo, da se vrši III. kongres v beli Ljubljani, ki je zadivila vse. Izročil ie tople pozdrave Beograda, onega mesta, ki postaja že skoro osovražen. Naglašal pa je, da nikakor ni vsega kriv Beograd oziroma srbski del naroda in srbski uradnik. Kajti ravno, kar se tiče dela, so najslabši radičevski ministri. Hišni posestniki dobro čutijo posebno nedelavnost ministra za trgovino, dr. Krajača glede vloge o Hipotekami banki. Prvi pogoj za omi-ljenje položaja hišnih, posestnikov v državi je enakomerno obdavčenje hišnih posestnikov, stanovanjski zakon pa se po 1. novembru 1926 nikakor ne sme podaljšati. Koncem svojega govora je predsednik pozval vse zborovalce še enkrat na kar naj-energičnejšo borbo za popolno zaščito privatne lastnine.
Manifestacijski zbor so brzojavno pozdravili sorodna društva v Parizu, Berlinu, Pragi, Budimpešti, Budjejevicah, na Dunaju, v Celovcu, Beogradu, Zagrebu iii Mariboru.
Imenom ljubljanske mestne občine je pozdravil zborovalce predsednik gerentskega sveta dr. Dinko Puc, ki je naglašal, da stanovanjska kriza nikakor še ni odpravljena, temveč se je v zadnjem času še poostrila. Stanovanjski zakon se kljub pričakovanju ni obnesel. Stanovanjsko mizerijo moTe odpravid le privatna inicijativa, občine pa mora podpirati državna zakonodaja in sicer z znižanjem davščine. Izrazil je željo, da bi rodilo. zborovanje v tem pogledu velike in trajne uspehe.
Zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Fran 2agar, je naglašal, da Zbornica z zanimanjem zasleduje stremljenja posestnikov in povsod podpira njihove uspehe.
Imenom koroških hišnih posestnikov je pozdravil zborovalce v slovenščini g. Vedam iz Beljaka, g. Nedič iz Beograda pa je navedel nekaj drastičnih slučajev, kako krivičen je stanovanjski zakon hišnim posestnikom. Predsednik Zveze avstrijskih hišnih posestnikov, poslancev P i s t o r, je deloma v hrvaščini, deloma v nemščini razložil zborovalcem kriičen položaj posestnikov v Avstriji. Zaščitni zakon najemnikov je tamkaj hišnim posestnikom šj bolj krivičen, kakor v Jugoslaviji Hišni posestnik v Avstriji dobi od hišne najemnine na
i privatno lastnino, poziva kongres vse hišne posestnike držav v Srednji Evropi, da v okviru obstoječe internacijonalne organizacije v Parizu ustanove permanentno delavno enoto, katere naloga bo, dn se z in-ternacijonalno pomočjo postavi nasproti velikemu valu komunističnih idej, ki se širijo od vzhoda. Kongres sklene posvetiti največjo pozornost vprašanju osnutka posvetovalnih komor in nalaga predsedništvu Gl Saveza, da izbere odbor, ki naj temeljito prouči to vprašanje in evetualno izdela primerno zakonsko osnovo. Kongres zahteva dalje, da naj se tudi hišni in zemljiški posestniki pozovejo v Gospodarski Svet.
5)Kongres protestira proti novemu načrtu zakona o ureditvi agrarnih razmer v Dalmaciji.
Vlada, TPD m industrija
Spor, ki je nastal med vlado in privatni« mi rudarskimi podjetji se poostruje, in ni izključeno da bo imel ta spor za naše na» rodno gospodarstvo globoke posledice
V	interesu naše industrije kot enemu glavnih konzumentov premoga je pravočas* na orijentacija v tem sporu, ker je mogoče da si pribori naša industrija ugodnosti, na katere je štiri leta zaman čakala
V	naslednjem omenjam na kratko nekaj podatkov, ki naj prispevajo k presoji gori navedenega spora. Pri tem je neizbežno, da se dotaknem največjega privatnega rudar« skega podjetja t. j TPD na katero odpade približno polovica celokupne produkcije dr* žave.
Znano je iz prvih povojnih let, da je tvo* rila cena trboveljskega kosovca nekako me* rilo za devaluacijo našega denarja. Postopa nemu zvišanju cene kosovca je sledila z matematično sigurnostjo podraženje življen skih potrebščin, prometnih stroškov in in* dustrijskih proizvodov. To je trajalo do leta 1923., in je notiral naš dinar 1. januar* ja 1923. v Zurichu 4.93 centimov. Pozneje se je pričel naš dinar dvigati vkljub naši brezglavosti in tuji zavisti tako, da se je ustalil na približno 9.13 centimih.
Tega za naše gospodarstvo razveseljive* ga pojava pa i i opazila, odnosno ni upo* števala TPD., ki prodaja še danes svoj pre* mog po skoroda ist" ceni kot leta 1923., dasiravno ima naš dinar danes skoro dva* krat višjo vrednost nego tedaj
Danšnja prodajna cena TPD premoga se ne da opravičit, ker imajo sosedne države pri višjih mezdah približno dvakrat cenej* ši premog nego mi
Antracit*kosovec, ki ima kakor znano pn
bližno dvakrat večjo kurilno vrednost ne* leto dohodkov kvečjemu Z3 košček kruha in ! g0 naš kosovec, stane v Nemčiji vštevši
še to samo posestnik, ki ima najmanj 100 tisoč zlatih kron vredno hišo. Napram dohodkom v mirni dobi znaša sedaj dohodek eno 28°/oo. Krivični zakoni za hišne posestnike v Avstriji pa so imeli to dobro stran, da so hišne posestnike prisilili k združitvi in so združeni dosegli tekom časa vsaj nekaj omilitev. V Avstriji obstoja sedaj čez 500 društev hišnih posestnikov, k; štejejo skupno 70.000 članov >n vzdržujejo strokovno glasilo, ki se tiska v 54.000 izvedb. Dr Oskar Trnka je izročil pozdrave dunajskih hišnih posestmk yv, povdarjaicč, da znaša hišna lastnina v Avstriji eno tretjino vsega narodnega pre.n iženja, ki ga ps uničujejo slabi zakoni :n st- stavlja r.a razpolago pljačkanju rdeči kotnimi. Vprašanje zaščite najemnikov mora bi-i vsekakor izločeno iz politike. Ekip'opria;iia lastnine se ne sme izvršiti brez odškodn.ne. sicer je to boljševizem.
Po živahnem aplavzu so bile nato soglasno sprejete sledeče
Resolucije:
1)	Kongresa zahteva brerto ;gDjao odpravo stanovanjskega zakoji. kakor tudi vseh stanovanjskih omejitev in protestira preti vsakemu podaljšanju stanovanjskega zakona in kakršnimkoli utesnitvam Likvidacij sedanjega stanja naj se izvrši nadalje v roku šestih mesecev, računajoč cd 1 novembra 1926.
2)	Uvede naj se čimprejšnje izenačenje davkov za vso državo, kakor tudi maksimiranje občinskih in drugih doklad. Posredni davki naj se znižajo do minima, zakon o taksah revidira in takse popolnoma ukinejo, zemljiški in hlšno-najemninski davek pa zniža najmanj na 12 %. Za vse nove stavbe se zahteva 201etna davčna prostost Novi zakonski načrt o aeposred-
davke in doklade toliko kot naš Trbovelj* ski kosovec (glej Reichskohlenverband Ber* lin 1926). Briketi iz rujavega premoga, ki so nekoliko izdatnejši nego naš kosovec pridobiva nemška industrija po 150 Din za tono medtem ko plačujemo mi naš ko* sovec po 320 Din. (Podatki od Industrie und Handelskammer Koln 2. I 1926.) Pri tem maromo še upoštevati, da znaša po* vprečna dnevna mezda v tem okrožju RUJ t. j. 100 Din.
Razumljivo je tedaj, da konkurira ino* zemski premog tuzemskemu vkljub uvoz. n: carini in tovornini, ki je znašala iz Tr. sta do Ljubljane začetkom t. I. 115 Din za tono Istotako je razumljivo da preskrbuje na premogu ubožna Avstrija nekatere več« je industrije Maribora s premogom. Na« sprotno je pa manj razumljivo dejstvo, da je mogla družba TPD dobavljati po konku* renčnih cenah svoj premog italijanski in* dustriji
Državne železnice kot glavni odjemalec družbe TPD so prejele leta 1924. tričetrt milijona ton premoga, iz česar je razvid« no, da je plačala naša država upoštevajoč svetovne cenc samo v tem letu približno 100 milijonov dinarjev preveč. Ta vsota odgovarja po izvajanjih vseučiliškega pro. fesorja g. dr. Kopača v »Jutru« z dne 24. marca t. 1. vsoto, katero je družba TPD let no investirala, in zaračunala v proizvajal« ne, oziroma prodajne cene premoga.
Našim drž. železnicam, ki so odjemale družbi TPD leta 1924. — 41 odst. cel&tne produkcije je sledili" tuzemska industrija kot drugi največji odjemalec s 29 odst. Isto kurilno vrednost bi dobila pod normalnimi prilikami naša itak z davki in drugimi da. jatvami preobremenjena industrija za pri« bližno 70 milijonov Din ceneje, kar hi ne« dvomno prišlo v prid našemu narodnemu gospodarstvu.
Znižanju cene premoga nasprotuje druž« ba TPD z nesocijalno nrctnio, da vrže na cesto če treba vseh 8000 delavcev, ki so zaposleni v njihovih obratih, in sicer z
družinami vred, ter upa da bo dobila po« zneji. delovne moči šc ceneje nego doslej, ne d^ bi ji bilo trrba zmanjšati stomilijon* skih dobičkov, ki ;>■ .do v naše breme Pri tem c družba Tr' i .icnda edina premoge* kop; družba ni. v u, ki je poklicala v lastr- ' :so njene '. večjo konkurentinjo, vodn -ntralo Fal od katere kupuje let. no :h 20 milijonov K\V ur, kar odgovar*
ja
iižno 4500 vagonom zdroba; dasirav*
no razpolaga z moderno kalorično napravo, ki ča/.a na boljše čase.
Tudi številne večje industrije Slovenije, ki so priključene na : alo bi ogromno pro* fitiralc s pocenitvijo premoga, ker bazira cena a KVVuro na i ni trboveljskega ko* sove Pocenitev premoga bi imelo blago* dejci vpliv v pi. irsti na proizvajalne str. :. opeke, cemcnta, apna, stekla, 'eleza tc vseh ostalih mdjstrij, ki so n zane
l orabo premoga
lada je energično načela to vpi ..anje, latuo mora v interesu naše bodočnosti prej ali slej izvojevati. Preskrba 8000 de* lavcev z družinam' vred, katerim grozi družba TPD z odp-JStitvijo, da bi odvrnila odij od sebe na m~ • vlado, je izvedlj. in je naloga naše vlad;, da reši istočacr tu* di to vprašanje. S tem vzame družb' TPD iz rok njeno glavno orožje, s katc. je bojevala v našo škodo skoro št.
Posledica pocenitve te prevažne bi po mojem mnenju zelo ugodno na naše gospodarstvo. Produkcija ga bi se vsled tega v občutni meri • ne v zadnji vrsti baš v prid onih, ' tej pocenitvi tako protivili.
se leta. vine va;e -TSO* 'ala, se
Ob stoletnici rojstva
Včeraj so odkrili v Brodu na Savi spominsko ploščo hrvatskemu historiku in prvemu rektorju zagrebške univerze Matiji Mesiču.
Mesič se je rodil letos pred sto leti. Prišel je na svet kot sin obrtnika v Brodu na Savi, kjer je obiskoval osnovno šolo, v Zagrebu pa je obiskoval gimnazijo. Dovr-šivši srednjo šolo, se je posvetil teologiji Kot izredno nadarjen dijak je bil leta 1842 določen za nadaljnjo šolanje v Paz-maneumu na Dunaju. Tu je študiral semit-ske jezike in filologMo. L 1849 je bil posvečen v mašnika, učakati doktorat pa mu ni bilo dodeljeno. Poslali so ga nazaj domov, kjer je dobil službo kaplana v Brc-kovljanih, kmalu nato pa je bil premeščen v Zagreb, kjer je bil imenovan za suplenta.
Filološka predizobrazba je Mesiča usposobila ne le za svečeniški stan, temveč tudi za posveten poklic. Njegovi predstojniki v Zagrebu, ki so spoznali Mesičev talent, so poslali zato mladega moža zopet na Dunaj, da bi nadaljeval študije. Na Dunaju je študiral potem zgodovino in zemljepisje. in odšel potem v Prago, kjer je postal slušatelj Čelahovskega, Palackega in Šafari-ka. Na praški univerzi je tudi položil profesorski izpit in po povratku v Zagreb je postal profesor ni tamošnji gimnaziji.
Bil je izborna učiteljska moč in baš to ga je usposobilo, da so ga kmalu delegirali na novo ustanovljen® stolico za avstrijsko zgodovino na zagrebški pravni akademiji, kjer je predaval z velikim uspehom. Ko je leta 1859 umrl profesor dr Molnar, je bil imenovan Mesič še za profesorja cerkvene zgodovine Pridobil si je toliko zaslug in priznanja, da je postal leta 1871. rektor najvišje hrvatske izobraževalne institucije. Ko je bila ustanovljena zagrebška univerza, je bi1 Mesič pozvan za profesorja hrvatske zgodovine, dne 4. oktobra 1874. pa ga je izvoH] univerzitetni senat za prvega rektorja vseučilišča.
Na univerzi je predaval Matija Mesič hrvatsko zgodovino samo tri leta. V noči od 5. na 6. decembra 1878 je nenadoma umrl. Mesič je bil zelo zaslužen hrvatski historik. Napisal ie celo vrsto zgodovinskih učnih knjig in bavil se je mnogo s splošnimi vprašanji. Obdelal je med drugim Ni-kolo Šubica Zrinjskega, življenje sv Cirila in Metoda ter mnogo sličnih stvari. Bil je tudj predsednik Ilirske matice in član Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti.
Iz življenja m sveta
Konjske dirke v Mariboru
Včeraj se je vršil na Teznu drugi del je* senskih konjskih dirk, ki so bile jako zani« mive. Publike ni bilo baš mnogo
Pri dirki za sistemizirano konjerejsko nas g rado je na 2200 n. dolgi progi po ostrem boju zmagala šestletna kobila Nadina, last g. Hadiča v času 1:38.7. Drugo in tretjo na. grado sta zasedla Nacek, odnosno Poldek. Poldek je popustil 10 m pred ciljem, raz. burjen vsled ploskanja občinstva, in ga je Nacek prehitel.
V beograjski dirki na 2400 m se je kot prva plasirala Gonda v času 1:38.9, drugi je bil Dinar, tretji Dillema
Jako zanimiva je bila čakovačka dirka na 2300 m, pri kateri je kot prvi prišel na cilj Sami v času 1:43.7.
Na 2300 m dolgi hondicap dirki jc zma. gala triletna kobila Blanca v času 1:46.2. Dirka je bila jako napeta. V drugi rundi je Nadina prekosila Bajazza ter dospela 4 m pred njim kot druga na cilj.
Prireditev je končala z dvovprežno za* grebško dirko na 2800 m. Zmagala sta Dil« Iema*DolIy v času 1:41. Dospela sta na cilj 100 m pred najboljšim parom Rodaun*Ma* ckensen.
S tem so zaključene letošnje kasačke dir« ke, ki so zozirom na dosežene rezultate, uspele prav dobro.
Pariz o polnoči
Po romanu .Oče Goriot" s avnega francoskega
pisatel a Honore de Babac pride . . .
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Poskus samomora v cirkusu
Življenje je komedija! Ta izrek bi lahko obrnili in rekli: ^Življenje je tragedija!« v nedeljo popoldne je imelo občinstvo v cirkusu, ki tabori na prostoru budimpeštanskega ljudskega vrta najpopolnejšo priliko spoznati to žalostno resnico. Pri predstavi so se pretvarja, trije klovni, med katerimi je bil pri občinstvu splošno priljubljeni mimik Morvay.
Po številnih akrobatskih trikih, katerim se je publika od srca smejala, jc absolviral Morvay s svojima tovariše-rali takoj odpeljati v bolnišnico. Vzrok burno odobravanje. Naenkrat pa ic mo-žicelj potegnil iz žepa zavitek, ga odprl in stresel na jezik neki prah. Občinstvo je menilo, da bo tej šali sledila nova atrakcija. Toda mesto pričakovane improvizirane šale se jc Morvay zgrudil na tla ter se začel valjati po zemlji. Dobil je krče in tovariša, ki sta tudi sama menila v začetku, da gre za nov trik, sta Morvaya dvignila, nakar se jima je mož zlomil \ rokah. Tovarišema i klovn zaklica' Pustita me vendai ~ireti!»
Šele daj je postali ..udem jasno, da tu i. s:re za šalo. temveč za resen samomoi.ini poskus. Morvaya so morali takoj odpeljati v bolnišnico. Vzrok samomorilnega poskusa tiči v tem. da mu je podjetje odpovedalo službo ter ni mogei dobiti nikjer nameščenja. kar ga je tako deprimiralo, da se je zatekel k strupu. Mož ima namreč družino, za katero se je bal, da bi morala obupavati v bedi. Take so tragedije klovnov: <Smej se, bajazzo . . . lin umiraj!®
I gledalci dodobra zavedli, je drznega I avanturista vrgl > petdeset metrov glo-ooko čez slap in ni ga bilo več. Minevale so sekunde in minute in ljudstva se je jc:,: polaščati iK-: ir. Tedaj pa sc je sod pokazal izza valov: kakor i l orehovo lupino sc je mogočna reka 1 igrala ž njim in nihče mu ni mogel po-; moči. Selc cc/ tričetrt ure je Leacha j tok počasi za. -lcI proti obali, kjer so 1 ga potegnili na aulio. Ko so sod odprli, so našli v njen. 8obbyja Leacha malone v poslednjih vzdihljajih. Več kakor eno uro so se morali mučiti ž njim, da so ga z umetnim dihanjem pripravili j zopet k življenju. Noge je imel strašno zmreevarjene od silnih sunkov, njego-1 vi lepi črni lasje pa so bili beli kakor srebro.
Ko se je Leach nekoliko opomogel, i je izjavil, da bi svojega poskusa ne ponovil več, makar da mu obljubijo premoženje vsega sveta.
To sc je zgodilo pred petnajstimi leti.
Pred kratkim se je Leach sprehajal po manehesterskih ulicah. Ko je hotel stopiti na pločnik, je stopil na j oranžno lupino. Noga mu je zdrsnila, j Leach je padel in si zlomil nogo. Morali so mu jo odrezati. A ni mu bilo usojeno, da bo srečno prestal operacijo. Nastopile so komplikacije in Leach je podlegel.
Tako je umrl na posledicah povsem vsakdanjega dogodka mož, ki je brez nezgode izvršil eno od najsmelejših avantur dvajsetega stoletja. Bil ni star niti petdeset let
Ribiči in morski pes
Iz Napolja poročajo, da se je pojavil v ondotnem zalivu velik morski pes, ki je povzročil v kopališčih velikansko zmešnjavo. Zverino so najprej ugledali ribiči na odprtem morju in ko so se vrnili v pristan, so obvestili o dogodku svoje tovariše, ti pa so alarmirali občinstvo v kopališču.
Pred pošastjo je zavladal takoj velik strah in vsi kopalci so zlezli iz vode na suho. Nihče se ni upal plavati, ker se je bal za svoje življenje. Slednjič so ribiči postali tako korajžni, da so sklenili pošast ubiti. Oborožili so se z re-volverj in puškami ter so veslali iz pristanišča proti mestu, kjer so prvič srečali zverino. Požrešna pošast je začutila čolne in se kmalu pokazala na površini. Nato se je razvil hud boj, v katerem so ribiči kakor besni streljali na morskega psa. Dolgo je bil boj neodločen, ko pa je pošast uvidela, da so njeni nasprotniki v premoči, se .ie umaknila pod vodo. Zasledovanje ribičev je trajalo še celo uro, toda. žal, brez zaželjenega rezultata. Morski pes se je potuhnil in odplaval tako daleč, da mu ni mogel nihče več do živega. Napolitanska kopališča pa so se takoj izpraznila in še danes si nihče ne upa plavati pet mertov od brega.
Papež in reforma koledarja
Zveza narodov je ustanovila posebno komisijo, ki se že delj časa bavi z novo razdelitvijo koledarskega leta, ki bo imelo, kadar stopi preuredba v veljavo, 13 mesecev. Na največje težkoče je zadela komisija, ki je pripravljala preuredbe, pri upoštevanju potreb kmečkega ljudstva in določb katoliške cerkve. Cerkev ima stalne praznike, kmet pa uravnava svoje delo po naravi in vremenskih izpremebah Zato je morala komisija potrkati tudi na vatikanska vrata in se posvetovati s katoliškimi očeti.
Papež je izročil to zadevo predstojniku cerkvene akademije znanosti, patru Gianfranceschiju. Delegiral je učenega patra v Ženevo in je po njem sporočil, da se Vatikan izpremembi koledarja ne protivi. Edina točka, glede katere želi. da se upoštevajo njegove želje, je čas, ko naj bi stopilo trinajst-mesečno leto v veljavo. Papež pravi, da bo treba na to posebno paziti. Že pri uvedbi gregorijanskega koledarja so mnoge države naletele na velike težkoče. Radi tega bo treba pri uvedbi 13 mesečnega koledarja še bolj paziti in skrbeti, da se stvar ne izjalovi že pri prvem poizkusu.
Datuma ni papež predlagal nobenega, pripomnil pa je, da je s to stvarjo boljše počakati, kakor se žuriti. Po njegovem naziranju bi bilo treba vprašati za svet ekumenski koncil, ki bo : v kratkem sklican ter bi lahko uspešno j sodeloval pri rešitvi tega vprašanja.
Ironija usode
Srečno prišel čez Nlagaro, ubil pa se nad oranžno lupino.
Čudna je usoda, ki je doletela Bob-byja Leacha iz Manchestra. V svojem življenju je prepotoval pol sveta, živel med divjaki in zvermi v Afriki, se spustil nizdol niagarskih slapov — doma pa se je spodtaknil nad oranžno lupino, padel, si zlomil nogo in umrl!
Bilo je pred petnajstimi leti. Bobby Leach je stavil, da si upa spustiti se v vrtince največjega vodopada na svetu. V ta namen si je dal napraviti velik sod iz železa, v obliki cigare, kojega notranjost je obložil z debelimi plastmi bombaža. Drznemu poskusu je prisostvovalo tristo tisoč ljudi.
Ko so Leacha spusitili v sodu v vodo, ga je tok z bliskovito naglico odnesel proti vodopadu. Še predno so se
Flirt na proskripcijski listi?
Kje drugje kakor seveda v Ameriki! Po prepovedi uživanja alkohola naj torej pride v Zedinjenih državah na vrsto še prepoved flirta, nedolžnega, nepohujšljivega ljubimkanja? Ni izključeno, pišejo ameriški listi, ko poročajo o dogodku, ki je nedavno razburkal chicaško javno mnenje.
Kaj sc je zgodilo? Chicaška oblastva so prepovedala shajanje zaljubljenih mladih parčkov v mestnih parkih. Zadnjo noč so celo izvedli pravo, pravcato racijo v javnih vrtovih in nasadih. Zalotili so na stotine mladih ljudi različnih spolov, ki niso zagrešili hujšega, kakor da so si šepetali nežne besede v uho in jih spremljali z žarečimi pogledi. Toda ukaz je ukaz — nedolžen ali pregrešen, flirt je po novem zakonu pregrešen in stražniki so morali izvršiti povelje. Mladeniče so odvedli na stražnice, kjer so jih zaslišali in obsodili, deklice pa so policemeni spremili domov k staršem, kjer se je odigral tragikomedije drugi čin.
Kakor poročajo ameriški listi, je v Chicagu že publicirana naredba, da se nobeno dekle izpod 18 let poslej ne sme več sprehajati po ulicah med 22. in 6. uro, razen v spremstvu starejšega člana rodbine.
Zlati čas =
je tu. Na velesejmu si more vsakdo ogledati, kako lepe, moderne, iz angleškega blaga izdelane obleke, suknje itd. se danes lahko že za mal denar kupi pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana.
Pestri doživljaji globe-trotterja
V Moskvo je dospel nedavno avstrijski svetovni potnik Geisler. Odpotoval je z Dunaja dne 1. novembra 1923. in bi glasom pogodbe moral obhoditi ves svet v štirih in pol letih. Geislerju je sedaj 32 let, prehodil pa je že nad polovico pota. Najprej so ga nesle noge iz Avstrije skozi Nemčijo v Afriko, kjer je prehodil Saharo do Maroka. Na tej poti ie dohitel znanstveno ekspedicijo Astor. V Maroku pa je imel smolo. Ujeli so ga Rifanci in ga po treh tednih verig izpustili zopet na svobodo. Poslali so ga i nazaj, v smeri proti francoskim četam, J na ozemlje, katero so imeli ti oddelki I zasedeno. Toda smola se je ponovila, j Francozi so ga ujeli, imeli so ga za špi-i jona ter so ga hoteli postaviti pred voj-i no sodišče.
Z velikimi mukami se je posrečilo avstrijskemu konzulu, da je dokazal isti-I nitost Geislerjevih dokumentov, nakar je bil mož izpuščen. Toda glej novo nesrečo: prišel je v pest Druzom, ki so ga obsodil na smrt na vešalih. Ker ni bilo nikogar, ki bi ga rešil iz novega rob-: stva, mu je preostal edino le pobeg. Ta i se mu je posrečil in potnik se je vkrcal j na ladjo ter se odpeljal v Lisabono. Od ' tam je krenil na Portugajsko, Češkoslovaško, Poljsko, baltiške države ter Rusijo. Ruske obmejne straže so ga veselo sprejele ter ga peljale k obmejnemu poveljniku, ki mu je omogočil potovanje v Moskvo. Sedaj se Geisler odpravlja na pot v Perzijo, dalje namerava obiskati Indijo. Avstralijo, Japonsko in Aljasko, za zaključek pa bo prepotoval še ves ameriški kontinent. Ce pride mož do 11. ure zjutraj dne 28. junija 1928. na Dunaj, prejme mastno nagrado 5000 dolarjev, če pa se zakasni, bo lahko pisal svoje spomine.
X Velik požar v Trutnovu. V Trutnovu na Češkem je sredi prošlega tedna zgorela tkalnica Oberlander. Ogenj je uničil veli* kanske zaloge nepredelane preje Delavstvo se je pravočasno rešilo, smrt sta naila sa« mo en moški in ena ženska. Zgorela gtt v plamenih, škoda po požaru se ceni na 10 milijonov čsl. kron.
Oevre Richter Frich:
33
Rdeča megla
Roman.
»Zato, ker brez vas ne bom varna. Ali menite, da nisem opazila-kako me sovražijo vsi ostali, kar jih je na otoku? Gledajo me, kakor bi me hoteli požreti. Zdi se mi, da bi me utopili kakor mlado mače, ako bi se upali.«
Te besede je rekla za šalo; toda Cerani je vedel, da Ines Ferra ne bo dolgo živela, kadar njega več ne bo. Ta misel ga je zabolela v dno srca. In vendar ni bilo druge izbere. Ako je hotel rešiti svoje oči, je moral prepustili pevko usodi.
»Povsem varni ste tu,« je rekel zlovoljno. »Storite mi zdaj uslugo in zapojte mi še kai. Bržkone bo poslednje, kar slišim siromak iz vaših ust.«
Stopila je k njemu in ga je prijela za roko.
»Vzemite ine s seboj,« ie zaprosila goreče. »Zahtevajte odkupnino, kakršnokoli vam drago. Moji prijatelji bodo storili vse, kar hočete.«
»Saj ne veste, česa me prosite,« je odgovoril majaje z glavo. »Zdaj ni mogoče. Stari Morton je pajek, ki ne izpusti svojih žrtev kar tako. A pozneje...!«
Vzdihnila je ter izpustila njegovo roko. Počasi je stopila h klavirju in udarila nekaj akordov. Nato je zapela prizor smrti iz »La Boheme«. Nikoli še ni zvenel njen glas tako očarujoče kakor v tej usodni uri.
Cerani je sedel ves zrušen na zofi. Z mrliškobledim obrazom in
širokim strmenjem v brezizraznih očeh je poslušal glasove- s katerimi se je mala Mimi poslavljala od tega sveta... Ali je Ines Ferra slutila, da jo čaka smrt, nemara še preden vzide solnce jutrišnjega dne?... Globoka bol se ga je polastila. On ni bil izmed tistih, ki so dostopni mukam vesti. A bolelo ga je, ker ni mogel tudi danes rešiti tega božanskega glasu pogina. Poznal je Mortona in 0'Neilla. Vedel je, da jo bosta zadavila kakor vrabca, brez prizanašanja in brez usmiljenja.
Poslednji zvoki Puccinijeve mojstrovine so zamrli. Pevka je še dolgo sedela pri klavirju. To, kar je pravkar zapela, ji ni še nikoli tako silno presunilo srca. Krotka sapa je dihala skozi okno. Tema je bila razpela svoj šotor nad zemljo in zvezde s sijale na temno-zelenem svodu kakor majhna solnca.
»Vsi moramo umreti,« je zamrmral Cerani. Bilo je, kakor da so mu ušle besede nehote. Nato je vstal. »Toda pevka Ines Ferra je nesmrtna,« je povzel. »Živela bo na vse večne čase in slavci na Bermudih bodo peli njeno hvalo...« To rekši se je spoštljivo naklonil in krenil proti vratom. Sredi poti je obstal, kakor da mu je prišlo mahoma nekaj na um. Toda molčal je in tiho odšel.
Pevka je dolgo zrla za njim. Bila je tako čudno vznemirjena. Obhajala jo je slutnja, da ji od nekod nekaj preti. Že se ji je zdelo, da čuti orjaško roko- ki se stiska okoli njenega grla. Naglo je stopila k oknu, da bi se nasopla svežega zraka. Tedajci pa je začula globoko spodaj razburjene glasove, ki so se prepirali med seboj.
Počakajte, da se odpravim,« je rekel Ceranijev glas. »Potrpite še teh nekaj minut.«
Toda njegova zvočna govorica je utonila v rjovenju Američanov. In tedaj se je začul globok zapovedniški glas, ki je bil močnejši od vseh ostalih.
»Mi se ne vtikamo v to stvar. Najbolj enostavno bo, da pošljem k njej zamorca. Tako jo bo najmanj bolelo.«
Ines Ferra je omahnila nazaj. Iščoč opore, se je zgrudila preko klavirja in tipke so glasno zavpile pod njenimi krasnimi belimi Iahtmf.
XXXVIII. Obračun.
James Morton je sedel v svojem velikem usnjatem naslanjaču. Pred njim je stala obilna steklenica whiskyja, ki jo je v kratkih presledkih nastavljal na usta.
Njemu nasproti je stal Cerani, z roko krčevito uprto v mizo. Njegove obrvi so bile zgrbančene in če bi ga bil Morton lahko videl v tem trenutku, bi bil najbrže manj brezskrben. Toda starec se je zadovoljno smehljal. Njegove trepalnice so bile priprte in njegovi dolgi prsti so veselo bobnali po mizi.
»Tedaj si dognal!« je rekel ravnodušno.
»Da, in kriv si ti. Vsem, kar nas je, si nakopal najhujše prekletstvo. Kaj nam zdaj koristijo težko pridobljeni zakladi? Toda čuvaj se, James Morton!« V njegovem glasu je odmevala silna razburjenost, ki i. naposled res zbudila pažnjo starega moža.
»Čuden človek si, Pietro,« je rekel smehljaje. »Tvoja narava je še čisto prvobitna. Nisi se naučil modrosti resignacije' ki je značilna za vsakega višjega duha. Bogme čas je, da oslepiš.«
Italijanove roke so iskale orožja. Izvlekel je dolg sicilski nož in ga je položil na mizo.
»Rekel sem ti že, da se čuvaj,« je siknil hrlpavo.
Morton je malomarno skomignil z rameni.
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgonkcga značaja, vsaka beseda Din I ■—. NaJmanJIl znesek Din tO*—%
Prostov. gasilno društvo v Gradacu v Beli krajini
priredi v nedeljo, dne 12. t. m. veselico na vabljivem občinskem vrtu. Začeti k ob 14. uri, svira Metliška mestna godba. Ker je 7a obzirni program in najboljšo postrežbo preskrbljeno. vabi odbor prijateljo gasilstva. Cisti dobiček se porabi la nabavo cevi in gasilskih putr.bščin. 25781
Vulkanizira
vse vrste gumija parna viiikaciracija P. Škafar v Ljubljaai. Uimska e. 11 270
Mesarske obrti
se ieli učiti kmetski fant, Har 17 let. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. S55S8
Štampiljke
potrebščine pripo-P e t s n. Maribor
in vse
roča 3. ------
nasproti glavo, kolodvora 158
idose
Knjigovodkinjo
izurjeno, iščemo. — Več Slomškovi ulici 27. — Vsak dan o 1 w 12,—12. ure.
25627
Šiviljo
Baino prvovrstno moč za fine obleke, zmožno samostojnega krojenja in sposobno vodstva v delavnici sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» pod značko «Trajno delo.	25621
Par sto dinarjev
c&služka na dan s prodajo naših drž. srečk. Tudi za Izven Ljubljane. Garancija ni potrebna. Vardjan, Go-sposvefcska cesta 13 — soba »t. 41, levo.	"
Zastopnika
.-premega in vpeljanega — išče za Ljubljano in oko-iico renomirana tvornica čokolade. Več pove vratar pri «Slonu».	25769
Natakarico in deklico za vsa hišna dela
išče takoj gostilna Jakov-Ijevič, Nov&l.;i. — Starost 18—24 let.	25775
Lesni strokovnjak
z večlrtuo prakso v prevzemanji-. n oddaji vsakovrst-.; nega iuta išče službe. Po-j nudbe na oglasni oddelek | <Jutra» pod «Les>. 25717 i-------
Kovaški pomočnik
d ro izurjen v vseh delih te stroke, išče službo. — Naslov: Anton Mlinaric, lrje, Rog. Slatina. 2577ti
Postrežnica
za dvakrat na dnu se išče — Beethovnova ulica 16/1, vrata 6.	. 25731
Potnik
dobro vpeljan po Sloveniji, ki l.i hotel poleg že zastopanih predmetov prevzeti še prodajo kave, riža, čaia, rozin naj pošlje obširnejšo ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod dmporter 99».
25728
Kontoristinja
z večletno prakso, samostojna korespondentinja in knjigovodkinja z znanjem nemškega, slov., srbohrv. i a deloma laškega jezika, ' -li primerne 6lužbe v me-mu ali na deželi. Ponudbe r-i oglasni oddelek «Jutra* r d «Točna 14». 25123
iscejfc* Šivilja
dobro izurjena za obleke in perilo, gre Šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku < Jutra ».	25636
Dobra kuharica
samostojna gospodinja, samo z letnimi spričevali, išče mesta k samostojnemu gospodu izven Ljubljane. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	2559-1
Knjigovodja-
bilancist
z večletno bančno in lesnoindustrijsko prakso, ože-njen, korespondent, slovenskega. italijanskega, srbo-hrvatsk _ra in nemškeea jezika, -gilen in podjeten, išče stalno mesto dispo-nenta pri večjem dobro fondiranem podjetju, kjerkoli. Ponudbe pod «Samo-stojno vodstvo* na oplasni oddelek «Jutra». 25476
Ljubitelji glasbe!
oučujem začetnike osnovno glasbeno teorijo (meto-' T Rieman) in klavir Štiri estopnje 1. letnika kon-ervatorija kot učenec prof. •I. Ravnika. Privatno kore-pefciram slov. vaje, Couco-ne, Iffert itd. Klavir za vežbanje prost po nekaj ur vsak dan. V slučaju potrebe bi glasbenemu pouku pridružil tudi instrukcije v vseh predmetih celo huma. gimnazije, ker sem absolvi-ral univerzo. Naslov pove oelasni oddelek cJutra*.
23462-a
Lesni prejemalec
starejša, izkušena in agiloa moč, poznat Sirom Slovenije, vešč potrebnih jezikov, išče stalnega mesta. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod značko «No-tranjec 54*.	25654
Trg. pomočnik
nešanim blagom želi spremeniti mesto. Nastopi lanko takoj. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cVesten 9*.	25744
Gosli poučuje
tuvfei učitelj konservatorija Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	24587
Pouk v francoščini
Mme. Arzenieva. profesorica cercle francais, poučuje po najnovejši lahki in hitri metodi posameznike in skupine. Pojasnila se dobe v vili Hadži, Mirje, Gorju-pova 16, vsak dan od 0V2 do 4^ in od 7 do 8 ure.
25726-b
Lecons et cours de convers. francaise.
Mme. Arseniev, prof. du j Cercle francais. Nouvelle i methode, rapide, facile : Rensiegnement: Villa Had-ji. Mirje, Gorupova ulica št. 16. — Cours les jours fle 3^—4^ et de 7—8 p. m.	25726-a
Parketar
Nekoliko dobrih parketerjev dobi stalno delo proti dobri plači. — Ponudbe na: Ivan Primožič. Beograd —
Glavaševa ulica 38. 25390
Kontoristinjo
izvežbano, zanesljivo in samostojno slovensko in nemško korespondentinjo, izurjeno stenografinjo in strojepisko sprejme takoj Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov. Ljubljana-Vič.
24098
Vajenca
7.a knjigoveško obrt sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku cJutra*. 25692
Gaterist
izvežban, samski, dobi takoj akordno delo na žagi d. d. Deska, Novo mesto.
25779
Strugar. pomočnika
ki j« porabi ji v tudi kot mizar, veSČ miz. strojem, v <Hskozi neomadeževan, z najboljšimi spričevali, nad :i0 let star samec, zmožen snraostojno voditi sčasoma lesno industrijo na deželi, se sprejme. Dotičnik ima možnost in priliko priženiti na dobro posestvo v do-iičnem kraju. Ponudbe pod «Poštena moč 80» na ogl. oddelek »Jutra*. 25680
Knjigovodja
bilancist, slov. in nemški korespondent, vešč vseh pisarniških poslov, išče meta. Ponudbe pod »Nastop takoj* na oglasni oddelek
«Jutra».
25732
Šivilja
dobra moč se priporoča boljšim damam. Gre tudi na dom. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 25607
Ključavničar
samostojen, starejša moč, vešč montaže strojev, trans-misije. vodovoda, parovoda, autogeničnega varenja, iSče mesta. Glavni pogoj 6talna službo in naturalno stanovanje. Ponudbe pod «Samo-stojen ključavničar 30* na oglasni oddelek <Jutra*.
25678
Dekle
zmožno kavcije, vzame na račun gostilno, najraje na deželi. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra gospodinja 612*.
25778
Dijaka
sprejmem na dobro hrano ln zračno stanovanje v Dalmatinovi ulici 10, pritličje.
25751
Na parni žagi
za trd les Selim nameščen j a in sicer za manipulacijo in vodstvo Žage. Sem Že leta manipulant za trd les. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro «Zaga 25.780*.	25780
Instrukciio
za nemščino in francoščino daje po nizki ceni gospo: dična. — Ponudbe se prosi pod šifro «Instrukcija 50* na ogl. oddelek «Jutra».
25707
Francoščino
poučujem dijake za zmeren honorar. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*.
25699
Inštrukcije
nudi dijak z odličnimi spričevali učencem meščaskih šol proti najugodnejšim pogojem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod značko «Uspešna pomoč*.
25770
«Ford» avto
najnovejši letošnji medel, v stanju kot nov, poceni naprodaj pri <Jugo-Auto», Ljubljana, Dunajska c. 36.
25727
Stroj za rezanje mesa
«Wolf Haaga* in 25	novih
sodov za mast
proda Štefanov i č,	Novi
Vodmat 145.	25108
Avto «Wanderer»
dvosedežen in avto cFord-štirisedežen, prodam po zelo ugodni ceni. — Voza te lahko ogledata v Mariboru, Miklošičeva cesta 2. 25672
4sedežni avto
dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Izve se v pekarni Vošnjak, Celje. 25747
Stanovanje
z 2 ali 3 sobami, v stari ali novi hiši iščem. Plačam dobro. — Naslov pove oglasni oddelek -Jutra*.
25700
Iščem stanovanje
z 2 sobama ln uporabo kuhinje. Naslov v oglasnem oddelku cJutra	25771
Prazno sobo
iščem v bližini Tabora. — Pismeno na oglasni oddelek cJutra* pod značko cZelo mirna stranka 11». 25667
VsakovrstLO
zlato kupuje
po najvišjih cenab
Černe, juvelir
LJubljana \Volfova al.
Zlato, srebro
in srebrne krone plača 00 najvišjih cenab
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1.
41
Avtogenski varilni aparat
(Schweissapparat) — dobro zdržan, kupim Ponudbe na V & M. Barešič & Co., Ljubljana, Dunajska cesta št. 12.	25650
Suhih drv
kbpim več vagonov. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra» pod cla blago*.
25716
(difaSka)
Sprejmem dijaka
na vso oskrbo z,i G50 Din. Kje, pove- oglasni oddelek cJutra*.	25596
Dva dijaka
spivjuiem v dobro oskrbo v Gradišču št. 7,1, desno.
25765
Za tvorniško izdelovanje In prodajanje treh patentiranih predmetov (šlagerjev) se išče za takoj sodelujoč
družabnik
s 100.000 Din gotovine. Denar samo za obrat Bivanje v večjem letoviškem me6tu Slovenije Stan za 6amca takoj na razpolago. Ponudbe pod cPotreba vsake hiše* na ogL oddelek cjutra» 25572
Gospodična
srednjih let, dobra trgovka, želi pristopiti kot družabni-ca s 50.000 Din k zdravemu trg. podjetju. — Dopise na oglasni oddelek <Jutra» pod cViribus Unitis». 25647
Kompletno spalnico
hrastovo, politirano, popolnoma novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25608
Drva
hrastove in bukove odpadi od parketov ter mehka drva dostavlja po nizki ceni na dom parna iaga V Scag netil ▼ Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom Pri odvzemu večje množine znaten Dopust.	193
Hrastovih parketov
večjo množino, ima vedno v zalogi ter jih oddaja po uerclni ceni tudi na manjše količine A Kane lecna inr du«rrija. Mengeš	185
lepa oleandra
naprodaj v Rožni dolini II. št. 15.	25752
Jabolk za prešanje
kupim do 50 vagonov. —
Ponudbe z navedbo množine vagonov in cene franko meja Št. XIj na oglasni oddelek cJutra* pod značko cjabolka 74»	25574
20—25.000 kg sena
dobrega prodam po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 25701
Koruzne otrobe
lepe in sveže, v močnatih jutnih vrečah dobavlja takoj po 80 para kg franko postaja Zidan most Polanc, valjčni mlin, Radeče pri Zidanem mostu	25670
Krasno posestvo
z dobro idočo gostilno in pekarno naprodaj. Ima lepo enonadstropno hišo z lepimi lokali, lepo gospodarsko poslopje, z lepim sadonosnikom, z njivami, travnikom in gozdom, vse v najlepšem redu. Pojasnila daje g. Kosi, trgovec v Šoštanju.	25673
Sobo in kuhinjo
s pritiklinami iščem. Plačam event. trimesečno. — Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cl5. oktobra ali 1. novembra*. 2')510
Sobo
zračno in lepo. s posebnim vhodom s stopnišča, iščem v bližini kavarne cEvropa», event. tudi z dobro hrano. Plačam dobro. Naslov na oglasni oddelek cJutra* pod cZračna soba*	25606
Opremljeno sobG
prijazno, oddam s 1. a'i 15. septembrom samostojni gospodični. Na?lov v oglasnem oddelku cJutra*
25044
mlad, želi resnega poznanstva z dekletom, ki je poštena, prikupljiva Ln revnega stanu, stara do 24 let ter čedne zunaniosti. Resne dopise na oglasni oddelek c Jutra* pod šifro cRes-na ženitev*.	25768
«Augustina»
Za torek prepozno zvedel, pridem v petek ob devetih.
25772
Dama
zdrava in izobražena, želi vsled nepoznanja v svrho zakona primerne moške družbe — znanje z inteligentnim, dobrosrčnim in dobro situiranim gospodom. Starost od 47 let naprej. Medsebojna stToera tajnost se zajamči. — Resne ponudbe pod šifro cOdkrito>r£noet» na oglasni oddelek <Jutra» 25777
«Počitnice»
Dvignite pismo I 25773
Akordant
s kavcijo prevzame kamnolom, manjši rudokop ali premogokop. Ponudbe pod cSretno 74» na oglasni oddelek «Jutra».	25774
mmil Zagreli
itirišičevb m.6. Siiimčka uui dobavlja privatnikom dvoko-esa, dele za dvokolesa, šival jie stioje ter nogomet toge, Jrrinofoue gramofonske plošče, tehnične potrebi'ine po n->jnižiih cenah. Športna društva, meh nlki in obrtniki pooust — Zahtevajte brezplačni ilustrovanl katalog
JE2SHB2HB Dijaki pozor!
Po konkurenčnih cenah zvišuje sike za legitimacije Fotoatelje Anton Mancini
Rožna dolina pn Ljubljani. 6465 a
^SBSSESE
Posvetujoča analiza v poklicnih vprašanjih, za uspešen engagement personala. Primer ajoče analize v zakonskih zadevah. Presojanje značaja po svobodnem s črnilom napisanem pismu.
Naved te spol, starost, poklic.	b482 a
P. Hermes. psiholog, Steyr, Posttach 32, (Oesterreich).
Jutri ob 9 doooldne
proMna lovno dražba
raznega sobnega in kuhinjskega pohištva radi selitve po jako nizkih cenah.
PH stol 21,
II. nadstr.
it oroiansae cgo»
dO v: ne ip ?aiet roman
Angelin Hidar
Spisai ivau Lah, Cena vezani knjigi Din 20. po pošti Din 1-50 več. izdala
Tiskovna zadruga « LJubljani.
popolna odprodaja manu|akturnega blaga
pod tovarniško ceno prodaja vsled preselitve trgovine
Himno Upii škoda Loka
Krep m & Din T—, U — in 15, kntnbrik, najmočnejši Din 10, ok-iord za srajce i Din 10 in 11, štofi a Din 48, 50, 55, 60, 70, srajce Din 35, 38, 40, 45, 50 itd.
Sil Odlikovane Tovarne li
jjjj Tkanine | tflllHfI=nfllllflllll|y|||||||||||||||||||||yr i!:::;;:::;:::;:::::::: Plteitllte ^^^
E. Frette e C.
as? Monza
(Italla)

||y;:=;ji|i!iit:;y Za dOm < jjijHlilUpllllp pjijjjiijiij^	za neveste |||
ili Dobave kiiniiliiiiiiiiii li! za hotele, restavracije ln zdravilišča
OBRNITI SE NA PODRUŽNICO
v TRSTU
VIA MAZZINI, 30

Išče se
prvovrstni komercijaini strokovnjak
voljan redno obiskovati odiemalce, za
tvornico pocinkanega blaga in sodov.
Ponudbe pod „Za 9449" na Publicitas d. d.,
Zagreb, Gunduhčeva 11	6490 a
HIIIHIIHHHmBIIIHIIIMWIIIWIIIWIM|
fiisaini stro, dostge svetovn. 10 ><»s nad 2.000.0U: strojev v prometu i« -ah žasiop='vo i-UDVIG BARAGA. LJUBLJANI. Šelenburgot-a ul. 6 iel"ior. 98!	II 27 3	' <p<Flo. vH
ALBUMI E
KROJIŠ
FJtMOHIT!
Svetovnoinani .Favorit* Album (sezo's: a izdaja) in no.o izišli .Favorit* mesečnik, nudi veliko izbero nai novejših modelov in njim odgovarja oče zrezane kroje v vseh velikostih vedno v zalog: samo v veletrgovini
Ant. Krlsper, Ljubljana,
Stritarjeva ulica štev. 3 Eftestni trg itev. 26. Edino zastopstvo za vso Slovenijo.
Istotam velika izbira kroiaških modelov (pupe) V zalogi so tudi vse potreb ščine za krojače in šivilje ter drugo mod io blago, galanteiija, igrače, čevlji
Na drobno!
6407
Na debelo!
L. Mikuš ~
LJUBLJANA, Kestnl trg IS lzdelovatelj dežnikov
Na drobno)	Na debelo I
Zalogs sprehajalnih palle Stari Molki u aanovo sneMatva.
Potnika
starejšega in dobro vpeljanega za Slovenijo išče Prva jugoslavenska odlikovana tvornica maraškina in likera Buzollč & Co., Split.	6439 a
Ponudbe, reference in prepise spričeval vposlati do 20. t. m.
■■■■■■■■■■BHUI
! Pohištvo i
■ ■
| elegantno v lormi	■
| najfinejše v kvaliteti	»
| zmerno v ceni	■
priporoča	|
A. AMANN, Tržič, '
tovarna pohištva.
Mandeljne
dalmatinske, sladke, oluščene prvovrstne kg 40 Din
razpošilja v pošt. paketih s povzetjem
Božo Peirlč, Troglr,
(Dalmacija)
trgovina z žitom, moko in izvoz praška proti mrčesu, mandeljnov, smokev in rožičev.	617 a
Razglas.
Pripravljalni odbor za zidavo nove šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah razpisuje natečaj
o oddali gradbenih del pri noul osnoonl Soli o Ooorskl oasl pri VeL La5£ah.
Zadevni načrti so razgrnjeni pri predsedniku pripravljalnega odbora v Dvorski vasi, vsak dan od 7. do 12. ure in se dobijo istotam vsi pripomočki in vsa pojasnila za ponudbe.
Ponudniki morajo vložiti odnosno vposlati svoje ponudDe pripravljalnemu odooru v Dvorski vasi v zapečatenem kuvertu z napisom .ponudn k N. N., ponudba za zgradbo nove osnovne šole v Dvorski vasi pri Vel. Laščah" najpozneje do 11. septembra 1.1. ob 12 dop.
Pripravljalni odbor si prdržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponu ene svote.
O izidu nateča a se bodo ponudniki po komisionelnem pregledu vseh ponudb obvestili pismeno.	6418 a
r

šteemo Budalov
Križev pot Petra Kupljeniks
'ovest te godi < protestantski do; na Slovenskem.
ens irsi. 17"—. W • ooilrii i»m<t H
'Bjtg^nii Tiskovne zadrage LjilijiD
Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij cJutras Adolf Ribnikar. Za Narodne tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeriek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vd v Ljubljani
t