£t. 49 (1132)	Leto	XXII
NOVO MESTO četrtek, ★★ 9. decembra 1971
KOCEVJE - Danes bo seja
Eredsedstva Zveze mladine, na ateri se bodo pogovorili tudi, kako zagotoviti večjo obveščenost, razprav^ali bodo o kulturi in prejeli delovni program v zvezi s SLO in obujanjem partizanskih tradicij.
BREŽICE — Občinski sindikalni svet je v torek določil za srečanje z zdomci 30. december. Do takrat bo zbral dokončen pregled prostih delovnih mest in možnosti za odpiranje zasebne obrti.
OSILNICA - V nedeljo dopoldne bo v kino dvorani sestanek SZDL, na katerem bodo razpravljali o razvoju Osilniške doline, ki sodi med najbo^ zaostala območja v Slovenj.
KOCUTNA PRI ŠENTJANŽU - V torek je praznoval svoj 98. rojstni dan najstarejši sevniški občan Janez Završnik iz Kocutne pri Šentjanžu. Čestitamo!
NOVO MESTO - V vojašnici Milana Majcna bo pojutrišnjem proslava v čast obletnice ustanovitve partizanske brigade,,Matije Gubca". Naslednica brigade je bršlinska garnizija.
KRSKO - Na ponedeljkovem referendumu sta se s skoraj 100-odstotno udeležbo in glasovanjem v prid kmeta najbolje odrezala Preskrba jz Krškega in Splošno kleparstvo Kostanjevica, najslabše pa so se izkazali rudarji na Senovem. Od 840 vpisanfli i volivcev - rudarjev jih je glaso- ^ valo 645, od tega le 305 za večje ^ kmetove pravice.
K0CEV7E - V noči od ne-delje na ponedeljek je bilo vlom- f Ijeno v lekarno. Vlomilec je odnesel denar.
NOVO MESTO - Otvoritev slikovne razstave „Od vstaje do osvoboditve" bo v Domu JLA v torek ob IL uri.
KRSKO V ponedeljek popoldne je občinski sindik^ni svet pripravil razgovor z delegati, ki se bodo udeležili III. kongresa sindikata industrije in rudarstva Slovence.
NOVO MESTO - V torek dopoldne je bilo področno posvetovanje v zvezi s problematiko dgaških domov. Udeležba je bila dobra, ^lepi pa nič posebnega.
MOKRONOŠKA:
f^ S t	Iskra upanja
Odmev na naš zapis a razmerah v Iskri
v teh dneh, kmalu po 10. decembru, bodo v mokronoški Iskri spet oživeli stroji. Po več kot mesec dni trajajočem zastoju bodo delavce ponovno poklicali na delo.
Tako je zagotovil na sestankg v Mokronogu inž. A. Pardubsky, direktor Tovarne za avtomatiko in elektroniko Pržanj, sklicanem takoj po objavi vsebine protesta Mokro-nožanov v Dolenjskem listu in Delu. Zatrdil je, da bo vodstvo podjetja preskrbelo reprodukcijski material, ki je, kot pravijo, vzrok za prekinitev dela.
Na pripravljalnem sestanku za glasovanje o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja so predstavniki Pržanja povedali, da je za mokronoški obrat predviden v letu 1972 prav tolikšen proizvodni načrt, kot je bil letošnji.
Ta zagotovila dajejo le iskro upanja. Obljube, četudi bodo uresničene, pomenijo le nadaljevanje sedanje stagnacije, to pa ni tisto, kar si (Nadaljevanje na 4. strani)
„TRENUTKI RESNIČNE SOLIDARNOSTI“ - V četrtek, 2. decembra, je bila v tovarni papiija v Krškem krvodajalska akcija, na kateri je sodelovalo 450 krvodajalcev. Od teh je bilo kar 185 članov iz tovarne Celuloze (100 din za fotografijo tedna. Foto: Tone Zalokar, Krško)
DO'LENJSKI KMET IN DELAVEC E;NA,KA PRI ZDRAVNIKU
Kocka je padla: prvi v Jugoslaviji
/
Za enake pravice delavcev in kmetov iz zdravstvenega varstva se je v nedeljo in ponedeljek na tajnem ljudskem glasovanju odločila večina zavarovancev v petih dolenjskih občinah — Izredna solidarnost
v črnomaljski občini 96,2 odstotka glasovalcev.
Od 10.789 upokojencev, obrtnikov in njihovih delavcev, ki so tudi (Nadaljevanje na 4. strani)
V ambulantah in zdravstvenih domovih na Dolenjskem po novem letu ne bo več pomembno, s kakšnimi izkaznicami bodo hoteli ljudje k zdravniku. Z zelenimi ali rdečimi, s kmečkimi ali delavnimi — to ^loh ne bo glavno; če bo treba kaj plačati, bo kmet odštel prav toliko kot delavec. Zdravniki in lekamaiji ne bodo nič več enim zaračunavali manj in drugim več. Za«to enotnost so se zdravstveno zavarovani delavci, kme^e, obrtniki, upokojenci in drugi odločili na tajnem glasovanju 5. in 6. decembra — v nedeljo in ponedeljek.
Bodo revni spet prikrajšani?
Sedanji predlog za dodeljevanje denarja za vzdrževanje občinskih cest je
krivičen do manj razvitih občin
v nedeljo so glasovali kmetje, obrtniki, upok;pjenci in tisti, ki si služijo kruh pri zasebnih delodajalcih. Glasovanje so opravili na 320 vobščih - večina že dopoldne.
Od 9.526 vpisanih kmetov (nosilcev zavarovanja) in volilnih upravičencev jih je glasovalo 9.177: ,,za“ jih je bilo 8.985 ali 94,3 odstotka vseh vpisanih, 133 (1,4 odst.) jih je bilo „proti“, neveljavnih glasovnic pa so našteli 59.
Najboljšo udeležbo in izid so imeh v metliški občini, kjer je glasovalo 98,7 odstotka upravičencev, „za“ pa je’ bilo kar 97,8 odst. vseh kmetov. Najslabša udeležba je bila v krški občini - 95 odst., le malo boljša pa v novomeški občini, kjer je glasovalo za združitev skladov in enake pravice 92,9 oziroma nekaj več kot 93,7 odstotka kmetov. V trebanjski občini je bilo „za 94,5 in
V drugi polovici tedna bodo naši kraji pod vplivom hladnejšega zraka, ki se zadržuje nad vzhodno Evropo. Bo precej oblačno vreme, vendar brez večjih padavin. Le na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem so pozneje možne vmesne rahle padavine. Temperature bodo normalne za ta čas.
Znani kočevski šahovski mojstrski kandidat Rudi Osterman je osvojil na II. novomeškem ša-hov^em tumiiju skupaj z Domžalčanom Vladom Ivačičem prvo mesto in ponovno dokazal, da je najboljši dolenjski šahist. Več o tumiiju je na športni strani. (Foto: S. Dokl)
Z Dragom Benčinom, republiškim poslancem kočevske občine, smo se pogovaijali o predlogu za dodeljevanje denaija za vzdrževanje občinskih cest. Povedal je:
r 16. decembra bo na dnevnem redu republiške skupščine spet sprejemanje zakona o javnih cestah. Ta zakon bo določal tudi delitev sredstev za ceste med republiko in občinami.
Po sedanjem predlogu naj bi občine za vzdrževanje občinskih cest dobile 15 odstotkov od davka na bencin, 50 odstotkov od taks na motorna vozila in 100 odstotkov od pri-kl^nikov in posebnih voziL
Tistih 15 odstotkov od davka na bencin pa bi republika delila po teh merilih: 67 odstotkov v odvisnosti
od dolžine občinskih cest po stanju 1. januarja 1971 in 33 odstotkov od količine prodanega bencina v posamezni občini.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Še en kratki konec za Belo krajino?
Ko so 1. decembra zastopniki obeh belokranjskih občin v Metliki razpravljali o osnutku programa republiškega vodnega sklada in predvideni delitvi sredstev s predstavniki Vodnega sklada SRS, Vodne skupnosti Dolenjce itd., so ugotovili, da Bele krajine spet ni pri bodočih delih. Se več: zapisano je, daje v tem koncu Slovenije oskrba z vodo razmeroma dobra. Kot bi brili norca! Je morda dobro to, da 60 odst. občanov nima pitne vode in da precej vodovodov ne daje druge koristi kot morda petkrat v letu mokro pipo? Kje so gradnje čistilnih naprav in urejanje Odtokov voda? Belokranjci bodo k osnutku programa poslali pismene pripombe. Ugotavljajo namreč, da se v nobenem širšem planu ne najdejo, yVodni pa je še za nameček.
ZA ZDRUZm 94,3% kmetov 71,9% delavcev 76.2% ostalih
DBH
NOVO MESTO
JE VAŠA BANKA
Odgovor: Slovenija več ne zmore
Kako je s pomočjo manj razvitim republikam in območjem Slovenije
Dr. Jože Brilej, podpredsednik skupščine SRS in poslanec iz Krškega je, kot smo poročali, zastavil izvršnemu svetu Slovenije vprašanje, kako Slovenija pomaga pri razvoju manj razvitih republik in pokrajin v Jugoslaviji in kako pomaga manj razvitim predelom Slovenije, kar je za nas še posebej zanimivo.
V imenu IS SRS je na poslansko Po zakonu so vse republike in vprašanje ockovoril član izvršne^	avtonomne pokrajine dolžne plače-
sveta Jožko Štrukelj. Međ drugim jc	vati v sklad za pomoč manj razvitim
dejal:	‘	1,94 odstotka družbenega proizvoda
v obdobju 1971-1975. Za letos znaša ta obveznost za Slovenijo 558 milijonov dinarjev, kar je 1,7 odst. družbenega proizvoda slovenskega gospodarstva.
Ker je federacija za leto 1971 dodelila za financiranje družbenih služb v manj razvitih republikah in na Kosovu 1.384 milijonov dinarjev
(Nadaljevanje na 4. strani)
Urbanizem v zagati
Urbanistično načrtovanje še vedno beli lase novomeškim projektantom, edinemu urbanističnemu inšpektorju za občine Ribnica, Metlika, Črnomelj, Trebnje in Novo mesto, članom novomeškega sveta za urbanizem - najbolj pa seveda vsem tistim, ki bi radi pošteno gradili, pa naj bo to enodružinska hiša, bencinska črpalka ali pa tovarniško poslopje!
Vzrokov je več, naj jih naštejemo samo nekaj:
1. novomeška občinska uprava ni bila sposobna odstraniti ene same črne gradnje;
2. smešno majhne kazni za divje graditelje so nekatere premožnejše kršitelje zakonov „celo žalile", v nobenem primeru pa niso ovirale gradenj;
3. urbanistični program, ki bi moral biti izhodišče za vsako nadaljnjo razpravo, še vedno ni narejen. Menda zato, ker se bo moral nasloniti na prostorski program Slovenije, ki pa tudi še ni narejen ...
4. svet za urbanizem in komunalne zadeve ObS Novo mesto še vedno nima utrjenih in razčiščenih osnovnih načel za svoje delo.
V takih razmerah je vsak urbanizem bolj srečelov ali ugajanje vplivnim ljudem, kot pa resno načrtovanje. Najrazličnejši koristolovci lahko ribarijo v kalnem, ker noben organ nima dejanskega pregleda čez celotni položaj v urbanizaciji, pred svet za urbanizem pa prihajajo po odlomkih predlogi za zazidavo posameznih parcel v taki obliki, kakršna je „uglednim interesentom “ trenutno najbolj všeč.
V Novem mestu je že precej zavoženih „rešitev", menda jih ni treba še enkrat naštevati, vendar jih sam svet za urbanizem, ki je samo posvetovalni organ, pod takimi pritiski tudi v bodoče ne bo mogel uspešno omejevati. Čeprav so člani sveta na zadnji seji sklenili, da ne bodo več odstopali od načel (ki jih je treba pravzaprav šele oblikovati in utrditi), najbrž ne bo sadu, če tudi predsedstvo občinske skupščine ne bo resno in odločno podprlo prizadevanj svojega svetovalnega telesa.
„Hišo zidamo za sto let,” je rekel eden izmed projektantov. Res ni vseeno, kako jo bomo postavili!
M. MOSKON
tedenski
mozaik
Sovjetski premier Kosigin, ki je na uradnem obisku na Norveškem, je moral prekiniti uradne pogovore in zamenjati sobane za sprejem z - bolniško poste- ‘ Ijo. Vzrok:	nahod... na
mrzlem severu se je treba toplo obleči...
Prav nasprotno pa so se na vročem jugu - v Kostariki -morali hladnokrvno odločiti, kako bodo rešili neki povsem drug problem, ki pa je tudi v zvezi s Sovjetsko zvezo. Gre namreč za to, ali naj odprejo ali ne sovjetsko velepo^ništvo. Ker je grozila skoraj državljanska vojna, so se naposled modro odločili za - referendum... diplomatska poteza za začetek diplomatskih stikov...
Ker se „plača“ britanske kraljice ni povišala že od leta 1952 in ker je Elizabeta II. naslovila na parlament, naj ji država dodeli več denarja, so na predlog skupine članov spodnjega doma skleriili razpravljati o 106-od-stotnem povišanju. Tako naj bi kraljica od 1. januarja 1972 prejemala letno 980.000 funtov namesto sedanjih 475.000 funtov. (Britanski funt je vreden okroglo 37 dinarjev.)Pri tem pa se mnogi v Veliki Britaniji razburjajo in pravijo, naj bi ta denar raje namenili za gradnjo cest ali bolnišnic... kraljevstvo ni poceni, je pa na srečo - vsaj v Veliki Britaniji - neškodljivo ...
In ko smo že pri denarju: moža, ki je v Združenih državah Amerike ugrabil letalo in potem zahteval 200.000 dolarjev odkupnine ter padalo, s katerim je kasneje med poletom skočil iz letala (in seveda odnesel seboj dolarje) še vedno niso našli. .. nekaj takih ugrabitev, pa bo država ob toliko denarja, da bi si lahko privoščila vzdrževanje kraljice ali kralja...
Napovedujejo, da bo ameriško mesto San Francisco kmalu zajel katastrofalni potres, podoben tistemu, ki je pred več kot petdesetimi leti dodobra razdejal mesto. Trenutno imajo od tega največ koristi zavarovalni agenti, ki na debelo pobirajo zavarovalnino.. ., ampak, kaj če bo res... ?
Obveznosti od dohodkov
Letošnja suša je močno zmanjšala pridelke in dohodice nekaterih kmetovalcev — Kako to upoštevati pri njihovih prispevkih?
Občinska skupščina Gornja Radgona je oprostila kmetijski delovni organizacgi plačila prispevka od osebnega dohodka delavcev, da bi laže premostili težave, ki jima jih je povzročila letošnja suša. Podobno so morda storili še v nekaterih občinah. V mariborski občini pa so najprej razpravljali, kako zaradi suše zmanjšati obveznosti kmetov. Agrokombinat pa se je zavzemal, naj potem posledice suše upoštevajo tudi pri njem.
Med razpravami v mariborski občini so nekateri spraševali, kako bodo upoštevali posledice suše pri obveznosti kmetov od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v sosednjih občinah. Menili so, da o tem ni slišati skoraj nič, zato bi tudi oni morali biti previdni.
Kaj kmetovalci lahko pričakujejo?
Zakon pravi, da kmetje lahko prijavijo škodo, ki je nastala zaradi naravnih nezgod, in zaprosijo za zmanjšanje prispevkov, če je dosegla najmanj 20 % predvidenih dohodkov. Občinski organi pa lahko odločijo, ali jim znižajo prispevke in za koliko ali ne. Občinska skupščina v Gornji Radgoni se je odločila, da bo kmetijski organizaciji oprostila prispevkov, ko je ugotovila, da to ne bo povzročilo težav v proračunu. Tudi v Mariboru so računali, kako bodo manjši prispevki kmetov vplivali na proračun in kako bo sklad
za pospeševanje kmetijstva izpolnil svoje naloge.
Tako'ravnanje je usklađeno s sedanjimi predpisi. Vprašamo pa lahko, ^i ti predpisi ustrezajo sedanjim razmeram in načelom, da so kmetje enakopravni z drugimi delovnimi ljudmi.
Nekdanji davek od katastrskega dohodka smo preimeno-* vali v prispevek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Preimenovanje naj bi ne bflo le formalno, saj že dalj časa ugibamo, kako bi od določanja prispevkov po katastrskem dohodku pre^i na ugotavljanje stvarnih dohodkov kmetov. Predpisovalci prispevkov si pomagajo s katastrskim dohodkom le zato, ker prevladuje mnenje, da prehod ne bo lahek. Dejanski dohodek bi namreč morali ugotavljati tako, da bi ga kmetje prijavili vsako leto. Večina kmetov pa si ne zapisuje
TELEGRAMI
BEOGRAD - Podpredsednik malezijske vlade dr. Tun Ismail al Hadž, ki je bil na nekajdnevnem obisku v naši državi, je odpotoval iz Beograda v domovino.
BONN - Zvezno združenje nemških delavcev je zahtevalo od Brandta, naj posreduje v ^oru med kovinarji in delodajalci. Kovinarji stavkajo zato, ker delodajalci niso pristali na zahtevano povišanje osebnih dohodkov.
BEOGRAD - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac je odpotoval na štiridnevni urad'ni obisk v Nemško demokratično republiko.
Pakistansko-indg^a vojna je v središču pozornosti svetovne javnosti, ki pa ob tem vse kaže ne more nič ali skoraj nič ukreniti za ^orajšnji l^onec spopada. Tudi številne seje Varnostnega sveta Združenih narodov (na sliki desno del pakistanske delegacije) niso ničesar prispevke k temu. Medtem pa je Indija priznala Bangla Deš, pri čemer je Indira Gandhi (na sliki levo med govorom v indijskem parlamentu) dejala, da bodo na v«j črti podpirali gibanje za osvoboditev Vzhodnega Pakistana (Telefoto: UPI)
(IZ ZADNJEGA PAVLIHE)
- Mifdva se v politiko ne mešava ..
dohodkov in izdatkov. Njihove napovedi bi bile le približne. Nekateri,pa bi morda tudi poskušali prikriti nekaj dohodkov.
Pri ugotavljanju stvarnih do-Jiodkov kmetov bi v celoti odpisali škodo, ki bi jo povzročila suša in dmge vremenske nezgode. Pravzaprav je niti ne bi bilo treba ugotavljati, saj bi bilo dovolj, da bi bili znani dohodki. Le od teh bi bilo treba plačati prispevke, podobno kot v gospodarskih organizacijah iit od dohodkov delavcev. Zakaj torej tudi zdaj ne bi upoštevali zmanjšanih dohodkov kmetovalcev?
Kmetovalci imajo še več škode, kot pokaže odstotek, za koliko so se zmanjšali pridelki. Pridelovalni stroški so navadno enaki, če ne celo vei^i, kot če ne bi bflo suše. Semen so porabili toliko kot druga leta, enako hlevskega gnoja, gnojil in drugega. Skupni ali kosmati dohodek pa je veliko manjši, zato je manjši tudi osebni dohodek. Prispevek naj bi plačali le od tega, kakor pove tudi naziv. Tako so včasih ugotavljali tudi katastrski dohodek.
Nekateri občinski proračuni bi morda bfli zaradi takega zmanjšanja prispevkov kmetov res ogroženi. Toda ali zaradi hude suše niso tudi mnogi kmetje? Gre pa tudi za načela.
JOŽE PETEK
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Kolikor je bilo notranje-političnih dogod- pred sedanjimi ustavnimi dopolnili, sedaj pa, ki jih je tokrat prejelo predsedstvo ZKJ, so kov pri nas v dneh minulega tedna, je vse, ko smo z amandmaji pristojnost za urejanje tudi zelo radikalna. Med drugim je v njih prav gotovo lahko rečemo, s svojo pomemb- teh problemov postavili na pravo mesto, je le omenjeno (o čemer je spregovoril že Tito), nostjo zasenčila tokratna 21. seja predsed- od nas odvisno, kako in kdaj bomo te pro- da se pri nas ŠOVINIZEM vse bolj bohoti ter stva ZKJ v Kara'djordjevu, kjer so dva dni bleme zares tudi rešiU. Vendar teh vprašanj da predstavlja predhodnico ter PODLAGO (minulo sredo in četrtek) razpravljali o aktu- nikakor NE SMEMO REŠEVATI NA ULICI, ZA ZBIRANJE raznih protikomunističnih, dnem IDEJNO-POLITIČNEM STANJU v je ob tem poudaril predsednik Tito, te za- protisamoupravnih in še posebej birokrat-.naši Zvezi komunistov. Resda so bili nekak- deve moramo urejati NA DOGOVORJEN skih ter tehnokratskih sil, pa so zategadelj šen neposredni vzrok za sklicanje te sge — NACIN pred forumi, ki so za to pristojni, vsi takšni pojavi izredno negativni. V sta-vsaj to lahko menimo - najnovejši notranje- Gotovo je, da naših državnih vprašanj (in to liščih predsedstva ZKJ so tudi poudarili pol-politični dogodki na Hrvatskem, ki so se, navedena vprašanja vsekakor so) ne moremo no odgovornost vseh komunistov v Jugosla-
reševati drugače kot po institucionalni poti, viji (v svojih besedah je Tito napovedal celo
čistke v vrstah ZK, če ne bo šlo drugače), v
kot je znano, zgostili v več dni trajajoči splošni stavki zagrebških študentov, vendar to ni bil edini predmet razprave predsedstva ZKJ. Kot je poudaril predsednik Tito, ki je ob tej priložnosti spregovoril dokaj obširno, se je predsedstvo ZKJ tokrat nujno moralo pomeniti ne samo o stanju na Hrvatskem, marveč tudi o stanju v vsej Jugoslaviji, saj se podobni problemi pojavljajo v vseh republikah čeprav resda ponekod bolj, drugod pa manj.
Predsednik Tito je bU v obširnih uvodnih besedah na seji predsedstva ZKJ tokrat zelo kritičen in jasen hkrati. Ko je omenjal dogodke na Hrvatskem, je poudaril, da stavka na zagrebški univerzi pač ni samo stvar študentov — marveč da stoji za temi pojavi določena dcupina znanih negativnih ljudi, ki skušajo rovariti proti naši ureditvi. Na srečo, je dejal predsednik Tito, je DELAVSKI RAZRED na Hrvatskerh vendarle dovolj za veden, da se s takšnimi provokativnimi „akcijami“ ni dal speljati na tenak led, čeprav je bila to očitna želja negativnih akterjev.
V zvezi s problemi, ki so akterjem zagrebške študentske stavke služili kot akcijski okvir, kot sredstvo za akcijske parole — se pravi v zvezi s problemi našega deviznega^ zunanjetrgovinskega in bančnega sistema ter drugimi sorodnimi vprašanji — pa je predsednik Tito še dejal, da je že on sam na te probleme pogosto opozarjal, že pred leti in
Največja nevarnost nacionalizem in šovinizem
ki je tudi edino demokratična, samoupravna in pravilna.
Slednjič je predsednik Tito tudi zelo ostro obsodil sedanje pereče pojave NACIONALIZMA IN ŠOVINIZMA, ki so, po njegovih besedah, največja opora našim resničnim razrednim sovražnikom, nasprotnikom naše socialistične samoupravne družbe. Ne gre za protiutež — ali „unitarizem“ ali pretirani nacionalizem, ki se iz rojeva v pojave šovinizma — je dgal Tito; ko pretiravamo z opozorili proti „unitarizmu", pozabljamo na to, da smo vsi proti hegemoniji oziroma proti nekakšnemu dogmatskemu unitarizmu, toda če gre za enotnost naše dežele, tedaj moramo pritrditi takšnemu „unitarizmuki resnično pomeni prav enotnost vseh jugoslovanskih narodov vse naše dežele.
Titove besede in stališča na seji predsedstva ZKJ so po vsej državi naletele na velflc odmev in doživele polno podporo. Stališča,
prvi vrsti pa ODGOVORNOST CENTRALNIH KOMITEJEV vseh republik in pokrajin, ki bodo vsak v svojem okolju morali začeti z najodločnejšo akcijo proti antisocialističnim pojavom, pa podpreti težnje po krepitvi naše enotnosti. Ta stališča bodo^kot vodilo služila tudi za pripravo prihodnje II. konference ZKJ.
Prejšnji teden (v četrtek) so se zbrali vsi zbori zvezne skupščine na razpravo o osnutku SREDNJEROČNEGA NACRTA družbenega razvoja Jugoslavije do leta 1975 - vendar tokrat razprave o tem pomembnem družbenem aktu še niso dokončali, zbor narodov predlaganega osnutke tokrat še ni sprejel. Obsežna razprava se je tokrat odprla tudi o vprašanjih naše KMETIJSKE POLITIKE (pri čemer so npr. slovenski poslanci med drugim opozarjali na to, da moramo našo kmetijsko politiko predvsem usmeriti k zasebnim kmetovalcem, saj je približno 80 % kmetijstva v zasebni posesti), skupščinski zbori pa so tokrat tudi obravnavali -in sprejeli - predlog o razširitvi zveznega izvršnega sveta.
V republiški skupščini .se je konec minulega tedna (v petek in soboto) sestala ustavna komisija, ki je - po dokončani javni razpravi ter po strnitvi vseh izraženih pripomb oziroma dopolnilnih predlogov - določila dokončno besedilo predloga besedila USTAVNIH SPREMEMB k naši republiški ustavi. Predlagana dopolnila k ustavi bo pristojni republiški zbor skupščine sprejemal še ta mesec -hkrati pa že potekajo priprave za izdelavo celotne nove republiške ustave (sedanja dopolnila namreč sodijo, kot znano, v tako imenovano prvo fazo re-publiškili ustavnih sprememb, povsem nova ustava pa bo pomenila drugo fazo teh sprememb).
tedenski zunanjepolitični pregled
Na žalost so se izpolnila najhujša pričakovanja: med Indgo in Pakistanom je izbiuhnila'voj-na. To niso več posamezne obmejne praske in lokalni boji, marveč spopad dveh armad, ki uporabljata ladje, letala, topništvo, tanke in vse drugo, kar premoreta. Potem, ko je Indija sklenila priznati Bangla Deš, se pravi vlado Vzhodnega dela Pakistana, ki sojo sestavili v ilegali, je Pakistan pretrgal diplomatske odnose s svojo veliko sosedo. Skoraj brez pomena bi bilo objavljati podrobnosti o vojaških spopadih, kajti kot je to že v navadi, trdita obe strani, da sta sovražniku prizadejali velike izgube, same pa utrpele le neznatne. Vsekakor velja, zgoQ kot ilustracijo, opozoriti na bombardiranja, letalske, tan-kov^e in topniške bitke ter precej visoke številke o mrtvih in ranjenih. Kaže, da imajo Indijci več vojaških uspehov na v^odu. Iger so prodrli že precej globoko na pakistan^o ozem^e ter da je na zahodnem bojišču relativno ravnotežje sil. Indijci pri tem odkrito izjavljajo, da je njihov cilj glavno mesto Vzhodnega Pakistana Daka 'Pozornost svetovne javnosti pa je bila minule štiri dni usmeijena skoraj bolj na New York, kjer so se v stekleni palači ob Vzhodni reki prav tako dvobojevali — vendar na srečo le z besedami. Varnostni svet Združenih narodov je namreč po ^oraj nepretrganem štiridnevnem zasedamu spoznal, da je brez moči. Člani Varnostnega sveta so sklenili, naj se problem prenese pred Generalno skupščino svetovne orga-nizacge. Prvo spoznanje, ki izhaja iz tega sklepa je, da seje ta organ svetovne družine narodov znova izkazal za ne^osobnega pri reševanju velike kiize.To se je zgodilo že nekajkrat in vselej z grenkim občutkom nemoči v ustih opazovalcev. (Če hočemo biti natančnejši; Varnostni svet ni u^el doseči soglasja leta 1956 ob znanih madžar^ih dogodkih in invaziji britansko-francosko-izraelske vojske na Suez, leta 1958 ob ameriški intervenciji v Libanonu ter leta 1960 ob primeru Konga.) Ta organ Združenih narodov, ki šteje petnajst članov (pet stalnih, to so ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija in LR Kitajska ter deset nestalnih, izmed katerih se vsako drugo leto zamenja polovica — naša država je bila nedavno izvoljena za nestalnega člana in bo zasedla svoje mesto prihodnje leto) je zaradi pravke veta, ki jo je dvakrat zapored uporabila Sovjetska zveza, moral odnehati ne da bi u^el sprejeti resolucijo, ki bi prisilila obe strani da končata z vojno. Zelo grobo rečeno, so se mnenja razhajala v naslednjem: medtem ko so Američani menili, da je treba najprej ustaviti prelivanje krvi in se umakniti na svoje ozemlje (to naj bi veljalo za obe strani), pa je Sovjetska zveza bila prepričana, da je treba naj-
prej odstraniti vzroke sedanje krize in šele potem poledice. Najprej naj bi torej rešili srž problema in šele potem ustavili vojno. Američani so zagrozili, da bodo uporabili druga sredstva, če ne bo vojne konec in delno so to že začeli izvajati, ko so prekinili pošiljanje vojaške pomoči Indgi. To so storili pač v prepričanju, da bo že samo pomanjkanje orožja in sredstev za vojno prisililo enega in drugega nasprotnika, da ^leneta mir ali vsaj premirje. Toda zadeva vsek^or ni tako preprosta, kajti nesreča je hotela, da je zopet (kolikič že!) za vsako izmed nasprotujočih si strani po ena velesila. To pot stoji za Indijo Sovjetska zveza, za Pakistanom pa Kitajska, kar vso stvar seveda samo še neskončno bolj zapleta. Indija ima nedvomno prav, ko zahteva naj se okroglo deset milijonov beguncev iz Vzhodnega Pakistana
Vojna
JB ■ ■ ■
V Aziji
wne v domovino, toda v domovino, ki jih ne bo pričakala z mečem v roki! V zadi^ih dvanajstih mesecih je prišlo v Vzhodnem Pakistanu do izredno tragičnih dejanj. Vlada Pakistana je (če lahko menimo pa, da je kaj takega upravičljivo — verjamemo tujim časnikarskim poročilom) zagrešila nekaj pokolov Bengalcev. Prav ti so potem pribežali v sosednjo Indijo, s katero imajo več kupnega (vera, jezik, tradicija, običaji) kot s pretežno muslimanskim življem Pakistana. Če to zahtevo Indije lahko razumemo, pa ne moremo njenega priznanja Bangla Deša, kajti to je skoraj natanko tako, kot če bi neka država priznala samo Bavarsko, ne pa Zahodne Nemčije in, denimo, samo Bosno in Hercegovino, ne pa cele Jugoslavije. Menimo, da je bila to slaba poteza Indire Gandhi, ki je sicer doslej ni bflo moč v mnogih primerih očitati hudOi državniških ^odrsljajev. Iz izjav, ki smo jfli l^ko zadnje čase slišali in so prOiajale iz New Delhija, je mogoče sklepati, da Indija skoraj odkrito poziva k proglasitvi samostojne države na vzhodu Pakistana. To seveda ne more biti všeč vsem tistim, ki zago-vaijajo znano načelo, da se neka država ne sme vmešavati v notranje zadeve druge — čeprav Indijci sicer vse^ozi trdijo, da so tudi oni proti temu in da se ne vmešavajo v notranje zadeve Vzhodnega Pakistana, marveč le skrbijo za usode deset milijonov beguncev na svojih tleh. Besede in dejanja so si to pot v na^rotju in čeprav - ali morda prav zaradi tega — smo z Indijo v prijateljskfli stikfli, je to spoznanje še toliko boy boleče.
Aktualno v tem mesecu! Odkar imamo sneg in kolikor bolj se približuje dedek Mraz, je po saneh povsod dovolj povpraševanja. Cene so seveda višje, kot so bile lani! Na fotografiji: nova pošiljka sani pred črnomaljsko Dolenjko. (Foto: Ria Bačer)
V novomeški Industriji obutve so v zadnjem času precej modernizirali proizvodnjo. Prodaja jim gre tudi dobro, saj imajo vse svoje proizvode prodane do sredine prihodnjega leta. Na sliki: delavec pri stroju za navlačenje gornjih delov čevljev. (Foto: S. Dokl)
Na sliki je 22 učencev iz Stare cerkve, ki so bili 28. novembra sprejeti v pionirsko organizacijo. Prisrčne slovesnosti, ki je bila združena s podelitvijo značk 24 krvodajalcem, so se udeležili tudi starši otrok in predstavniki RK. (Foto: D. Mohar)
Mladi pevec zabavne glasbe Oto Pestner je prejšnji teden v spremstvu ljubljanskih Unionov zabaval Sevničane. Nastop je bil prijetna osvežitev za Sevničane, ki so se zbrali v velikem številu. (Foto; Franc Pavkovič, Sevnica)
Turistični
barometer
Letos bo najbolj množično silvestrovanje na Dolenjskem gotovo v Cateških Toplicah, kjer se bodo novega leta veselili v vseh prostorih. Kar 550 ljudi bo lahko prišlo v to zdravilišče ^jj^a pragu Zagreba: mimo Breži-čanov bo prav Zagrebčanov po tradiciji gotovo največ. Silvestrski menu bo veljal 160, 180 ali 200 dinarjev — odvisno pač od tega, v katerem prostoru se bo kdo zabaval. Naši pevski zvezdniki očitno postajajo pre-I dragi, saj se najpriljubljenejši ' lahko že pohvalijo, da bodo za tri novoletne noči pripeli nekaj starih milijonov. Zato v Čate-ških Toplicah letos ne bo zvenečih imen, pač pa bo za dobro voljo skrbeh redna glasba.
Novega leta pač nihče ne bo mogel dočakati v olimpijskem bazenu na prostem, ker ni razsvetljen, zato pa bo bazen kljub morebitnemu mrazu ali snegu odprt vse praznične dni. Število kopalcev se zadnje tedne veča, kajti bolj, ko je mrzlo — bolj 1 privlačno je kopanje na i prostem.
DOMAČIH TRAKTORJEV NI
Na vprašanja, kakšne so možnosti za nakup traktoijev domače izdelave, so krški odborniki zvedeli, da jih v prodajalni kmetijskih strojev letos ni mogoče dobiti. Tovarna trak-pf»toije izvaža. Čeravno je AGRO I KOMBINAT doslej vplačal več traktorjev vnaprej, je prejel le enega.
Pesem v molu slovenskih cestarjev
INŽ. LADO KOTNIK
Ko je upravni odbor združenja slovenskih Cestnih podjetij pred dnevi na Otočcu soglasno ugotavljal, da bo novi cestni zakon pri nas slab, je direktor novomeškega Cestnega podjetja inž. Lado Kotnik navrgel za ilustracijo še nekaj svojih misli:
„Družba hoče, da postanemo, podjetje posebnega družbenega pomena, čeprav to v resnici nisrho. Mi le izpolnjujemo naloge, ki jih v pogodbah podpišemo.
Stanje na naših cestah pa se nc bo izboljšalo še toliko časa, dokler bodo ljudje, ko nanese beseda o cestnih podjetjih, najprej pomislili: hop, to so sami lopovi, ki gledajo, kako bi prišli do veliko denaija in potem s kar najmanjšimi stroški popravljali ceste. Trdim, da smo za ta denar, kolikor ga dobimo, dobro delali! Se več: zavzemamo se, da bi ceste postali gospodarski objekti . .
Njegove ostre besede - podobnih ostrih misli so bili tudi nekateri drugi člani upravnega odbora, je skušal oniiliti direktor združenja Franc Gorenc, ki je dejal: „Stvari se popravljajo; tudi za elektrogospodarstvo so včasih govorili, da so tam lopovi, ki bi radi čim več zaslužili — zdaj pa prevladujejo trezna mišljenja!"
4 4
P P
0
«>
metalka
PRODAJALNA METLIKA Cesta bratstva in enotnosti 7 8 VAS VABI
k novoletnemu nalnipu tehničnega blaga za*dom, gospodinjstvo in obrt v času
OD 6. DO 31. DECEMBRA 1971
5% POPUST 10% POPUST
POPUST
za vse prodajno blago
za pralne stroje Gorenje PS 663
za nakup z devi-zami
OBIŠČITE NAS
0
metalka
PRODAJALNA METLIKA
žalostna pesem pa vseeno izzveni: za ceste in njihovo vzdrževanje gre premalo denaija ...
NARTA STUDIO
J
S
S
f
0
0
4
i
MARJAN VIZJAK
Steklina
Veterinarski inšpektor breži^ce občine Marjan Vizjak odgovarja na vprašanje, ali pasja steklina ogroža tudi naše kraje:
„V Jugoslaviji se redno pojavlja, stalen rezervoar te bolezni pa je Makedonija, občasno tudi Vojvodina in Bosna. Za okužbo skoraj ni ovire, kajti dandanes prevažajo pse z avtomobili in vlaki tudi na velike razdalje. Inkubacijska doba traja včasih po več mesecev. Okužbe, žal, ni mogoče ugotoviti prej, preden bolezen ne izbruhne. Edini način obrambe je evidenca živali in stalen nadzor nad gibanjem psov. Zaradi tega sem predlagal skupščini, naj sprejme odlok o posesti psov. Podoben ukrep so pred nedavnim izglasovali v celjski občini. To pomeni, da mora vsak lastnik prijaviti psa in ga redno voditi* na cepljenje. Žival, ki ni cepljena, mu lahko odvzamejo. Pričakovati je, da bo odlok sprejet tudi pri nas v dobro prebivalstva, kajti ozdravitve več ni, pa naj zboli za steklino žival ali človek.“
Lepota
Ljubljanska Hirija je odprla v Ljubljani najmodernejši jugoslovanski frizerski studio. Za zgradbo z več kot 700 kvadratnimi metri funkcionalne površine so namenili 3,5 milijona dinarjev.
Ko se je Ilirija odločila za ta Narta studio z najsodobnejšo opre-
Sejmišča
BREŽICE
Na sobotnem sejmu v Brežicah je bilo naprodaj 425 mlajših in 27 starejših prašičev. Mlajših so prodali 347, zanje so morali kupci odšteti od l O do 11 din za 1 kg žive teže, za 21 starejših pa je bila ccna od 8 do 9 din za kilogram žive teže.
NOVO MESTO
Na ponedeljkov sejem so pripeljali 674 prašičev, prodali sojih 582. Za mlajše so prodajalci zahtevali 170 db 240 din, za starejše 250 do 450. Prignali so tudi 147 glav živine; kupca je menjalo 117 glav. Cene: za vole 7,50 do 8,600 din za l kg žive teže, za krave 5,90 do 7 din, za junce in telice 7,30 do 8,30 din. l*romet jc bil živ, kupci za govedo pa so pri.šli iz drugih občin. Cene za govedo so ostale v glavnem nespremenjene, za prašiče pa so bile vi^e kot zadnjič.
mo, je imela predvsem v mislih, da ob prodoru kemije v frizerstvo potrebujemo več strokovnega znanja. Ilirija se namreč močno usmeija tudi v izdelavo kozmetičnih preparatov in je danes edina jugoslovanska tovarna, ki izdeluje lasulje.
Ilirija:	podjetje	s 460 zapo-
slenimi, letos po oceni 85 milijonov dinarjev dohodka. Produktivnost se je povečala letos za 15 odstotkov, poprečni osebni dohodki so 1.830 dinarjev. Tovarna je registrirana tudi za zunanjetrgovinsko dejavnost.
Novo mesto je pravzaprav na pragu Ljubljane: sodobni Narta studio omogoča kvaliteten napredek frizerjev. Bomo tudi v Novem mestu in na Dolenjskem poslej bolje počesani?
BETI: POTISKANO BLAGO
Presenečenje
,,Vedno vsaj en korak pred drugimi“, je geslo metliške BETI, s katerim so se tudi letos izkazali v praksi. Ob počastitvi občinskega praznika 26. novembra in hkrati 15-letnici podjetja so spustili v pogon tiskarski stroj, v barvah poslika katerokoli blago iz umetnih vlaken in mešanic z bombažem. S tiskanjem sintetike se je BETI prva pojavila na jugoslovanskem trgu, zato tudi tolikšno zanimanje med kupci.
Zmogljivosti velikega stroja so si v precejšnji meri že zagotovila znana domača podjela. Na eni matrici natiskajo okrog 8000 metrov blaga, lahko pa tudi manj ^li več. V načrtu je, da bodo proizvajali manJSe količine potiskanega blaga, kar bo po-troŠnicam zagotavljalo neunifor-miranost. Težko se bosta dve Jugoslovanki srečali s tovrstnim blagom v istem vzorcu, saj je prodajna mreža razpredena po vsej državi.
Važno je še to, da pranje ne pobere barv, za to jamči tovarna.
Krivica
V kočevski občini so borci zelo razburjeni, ker republiška skupščina na zasedanju 25. novembra ni sprejela popravka ključa o razdelitvi republiških sredstev za graditev stanovanj udeležencem NOV. Popravek predloga, ki ga je predlagala republiška komisija za borce, je socialno-zdravstveni zbor soglasno sprejel, republiški pa zavrnil (24 glasov za, 4 proti, 29 vzdržanih).
Poslanec kočevske občine Drago Benčina:
— Zaradi neenotnih meril pri ocenjevanju potreb za urejanje borčevskih stanovanj je bilo 9 občin prikrajšanih, zato naj bi po predlogu dobile skupno 7 miUjonov dinarjev, od tega kočevska 1,7 milijona. Osta-
DRAGO BENCINA
le občine v tej skupini so še Novo mesto, Grosuplje, Sevnica, Jesenice, Celje, Idrija, Ptuj in Radlje.
Razlike med borci v eni in drugi občini so že zdaj velike, ker pa se borcem v nekaterih občinah zaradi takega izida glasovanja v republiškem zboru storjena očitna l^ivica ne more popraviti, bodo razlike še večje. Kdo bo kriv, da bodo mnogi borci zaradi take odločitve ostali brez primernih stanovanj? Krivico bo težko popraviti, ker z novim letom pravica do tega denarja ugasne, popravek pa ni bil sprejet.
Kočevski borci, kot slišimo iz neuradnih virov, nameravajo proti temu ostro in enotno nastopiti,
J. P.
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
credtM
SiiptSfltt
•••
Do konca februarja prihodnjega leta morajo ostati nespremenjene cene, kakršne so veljale 26. novembra letos. Tako je sklenila zvezna vlada in hkrati opozorila, da za nove izdelke veljajo cene njim podobnih, ki so na trgu. Na ta način naj bi preprečili lansko izigravanje, ko so tovarne spremenile izdelkom ime in dvignile cene. Pravijo, da bodo letošnji ukrepi čvrstejši in da bo njihov učinek boljši od lanskih. Bodihić optimisti.
Inšpektorji bodo prav gotovo imeli dosti dela, da bodo že y kaU preprečili vse
Hladilnik
morebitne poskuse izigravanja novega ukrepa. Pri nas je namreč postala že navada, da imarno predpise zato, da jih poskušamo prevarati ali obitL Spomnimo se samo lanskih ukrepov, ko k^ub odločni zamrznitvi ni bilo haska...
Upamo lahko, da letos ne bo tako - to napovedujejo tudi predstavniki zvezne vlade - hkrati pa lahko želimo, da ne bi po odmrznitvi doživeli letošnje pomladi, ko so cene zbezljale daleč nad vrednost povišanih osebnih dohodkov, konvertibilnost dinarja pa je postala še manjša.
In končno: 'da bi letošnji ukrep zalegel, lahko precej pomagajo tudi občani, ki naj vse nepravilnosti sproti javljajo inšpekcijam. Inšpektorji se sploh pritožujejo, da občani premalokrat najdejo pot do njih. Tesnejše sodelovanje bi pa pomagalo hitreje odkrivati nepravilnosti in jih uspešno zatirati
ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
RAZPISUJE prosto delovno mesto
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA
v NOVEM MESTU
Prednost ima prosilec s srednjo izobrazbo
Lastnoročno napisano vlogo pošljite na naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
i i t A. .i
Kocka je padla: prvi v Jugoslaviji
(Nadaljevanje s 1. strani)
glasovali v nedeljo, jih je prišlo na volišča 83,4 odst. ali 9.001. „Za“ se je odločilo 8225 ljudi ali 76,2 odst. vpisanih, 673 ali 6,2 odst. vseh pa je bilo „proti“. Neveljavnih glasovnic so našteli 103.
Zaposleni v petih dolenjskih občinah so glasovali v ponedeljek na okoli 170 voliščih. Od 32.578 delavcev se jih je glasovanja udeležilo 28.405 ali 87,2 odstotka. „Za“ (kmete) je glasovalo 23.429 zaposlenih ali 71,9 vseh vpisanih upravičencev, 4268 glasovnic je imelo
Zbirajo za revnejše
Mladi člani RK na osnovni šoli Kočevje so v teh dneh začeli akcijo za zbiranje rabljenih otroških oblačil, obutve, šolskih potrebščin (torbice, puščice, ovitke za zvezke). Zbrano bodo razdelili med svoje sošolce, ki so iz sociahio ogroženih družin. Akcijo zbiranja oblačil organizira enkrat na leto tudi občinski odbor RK, vendar nabere v njej v glavnem oblačila in obutev, kije primerna za odrasle, za otroke pa le manjše količine.
VASI BREZ KMETOV
„Na območju Loškega potoka skoraj ni čistega kmeta, če pa je, je revež,“ ve povedati direktor KZ Loški potok tovariš Car. Pri vsaki hiši je kdo zaposlen ali dobiva pokojnino oziroma pomoč. Prepričan je, da bo problem kmetijstva rešen takrat, ko bodo kmetje zaposleni in jim bo kmetijstvo le dodatni vir zaslužka.
ŠE PREDSEDNIK ‘
JE ŠEL
Praznjenje prebivalstva v obkolp-skih vaseh viniškega območja se nadaljuje. Na območju krajevnega urada Vinica, kjer živi 2500 ljudi, je bilo letos rojenih samo 12 otrok, medtem ko je le 13 ženinov in nevest sklenilo zakon. Pred 100 leti je bilo 184 rojstev, pred 50 leti pa 92. Tudi odhajanje v tujino se nadaljuje. Iz Preloke je pred kratkim odšel na delo v Nemčijo še predsednik krajevne organizac^e SZDL. p p
Iskra upanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
želijo zaposleni, Mokronog in z njimi vsa trebanjska občina. Enak proizvodni načrt je premalo, zakaj vsem je že predobro znano pravilo: kdor stoji, že nazaduje.
Naj omenimo še, da je na sestanku v Mokronogu direktor, ki ga je pisanje prizadelo, skušal prikazati naš zapis o razmerah v mokro-noškem obratu kot neobjektiven in za podjetje škodljiv. Vajeni smo takih poskusov in prepričani smo, da so direktorju najbolje odgovorili že v Mokronogu, ko so dejali: v članku ni neresnice, prej bi lahko rekli, da je bilo poročanje premilo, če vemo za resnične razmere v mokronoški Iskri.
M. L.
obkroženo ,,proti, 708 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
Najboljšo udeležbo in dober izid so imeli v trebanjski občini, kjer je prišlo na volišča 93,3 odst. zaposlenih: 80,4 odstotka vseh je glasovalo
Prizadevnost pa taka ...
Črnomaljski gostinci družbenega sektoija venomer ponavljajo, kako si prizadevajo privabiti več gostov, da bi imeli večji finančni uspeh. Med minulimi prazniki, ko je slabo vreme onemogočalo daljša potovanja, bi moral biti črnomaljski hotel po vseh pravilih nabito poln. Pa ni bil, ker se gostje niso imeli kje ustavljati. Parkirni prostor ni bil očiščen, na cesti pa si niso upali vozniki stati, ker je milica zraven. Na tak način gostinstvo res ne more naprej.
MIR IN TIŠINA
Med prazničnimi dnevi ob koncu novembra je bilo na metliškem območju povsem mirno. Brez prometnih nesreč, brez izgredov v lokalih in brez tatvin. Tako so izjavili na postaji milice.
Odgovor;
(Nadaljevanje s 1. strani) dopolnilne pomoči, sodeluje v tem znesku Slovenija s 336 milijoni dinarjev, kar je 1 odst. družbenega proizvoda. Po oceni bo Slovenija prispevala za odpravo posledic potresa v Banjaluki 130 milijonov dinarjev ali 0,4 odst. družbenega proizvoda.
Za pomoč manj razvitim območjem v Sloveniji je letos republika namenila 20 milijonov din (predvsem za beneficiranje obresti), razen tega pa je iz republiškega proračuna dodelila 20,5 milijona za izvajanje so-cialnozdravstvene politike, od česar je bilo dodeljeno 9,5 milijona 11 manj razvitim slovenskim občinam. Republiški cestni sklad je za letos predvidel 52 milijonov za dela na manj razvitih območjih Slovenije, podobno pa je tudi republiška izobraževalna ^upnost dodelila dopolnilno pomoč temeljnim izobraževalnim skupnostim v skupni višini 147 milijonov, od česar gre manj razvitim občinam 77 milijonov dinarjev. Manj razviti predeli im^o tudi ugodnosti pri gradnji osnovnih šol in otroških vrtcev.
Skupaj je bilo letos dodeljeno 11 manj razvitim občinam 179,5 milijona dinawv dodatne pomoči
Jožko Štrukelj je v imenu izvršnega sveta tudi povedal, da naše materialne možnosti ne dovoljujejo, da bi sprejemali nove obveznosti za pomoč mani razvitim republikam in Kosovu. Že sedanja pomoč Slovenije predstavlja namreč skoraj eno tretjino ustvarjenih skladov slovenskega gospodarstva na leto. Dodal je tudi, da bo Slovenija že dogovorjene obveznosti tako kot doskj tudi v prihodnje vestno izpolnjevala.
„za“, okoli 10,9 odstotka pa je bilo ,,proti“. Boljši izid so dosegli le še v črnomaljski občini (80,6 odst. ,,za“), čeprav se je glasovanja udeležilo ,,le“ 90,3 odst. zaposlenih.
V krški občini se je glasovanja udeležilo 86,7 odst. delavcev: ,,za“ jih je bilo 62,7 odst. vseh vpisanih, ,,proti" pa 21,3 odstotka. Ob manjši udeležbi (85,1 odst.) je bilo v novomeški občini ,,za“ okoli 71,2 odst. zaposlenih (proti 11,8 odst.). Metličani so poleg Trebanjcev dosegli najboljšo udeležbo z 91,6 odst.: 78,3 odst. vseh je bilo „za“ in 11,7 odst. ,,proti“.
Delavci so večinoma glasovali tudi že dopoldne, ,,zamudili“ so le tam, kjer imajo delo v več izmenah.
Kajpak so to približni podatki: točnejši bodo znani, ko bodo komisije še enkrat vse preračunale. Pričakujejo, da popravki ne bodo veliki, zlasti ne tolikšni, da bi bili odločilni za izid glasovanja.
Dobra udeležba na voliščili in zares izreden izid - to je najboljši dokaz za veliko solidarnost delavcev in drugih z dolenjskimi kmeti, ki bodo tako prvi v Jugoslaviji deležni enakih pravic in zdravstvenega varstva kot tisoči zaposlenih.
I. ZORAN
Pravljično popoldne
Pravljično popoldne v besedi in sliki bo 30. decembra v osnovni šoli Ribnica, namenjeno pa bo vsem predšolskim otrokom, posebno pa tistim, ki niso v vrtcu. Prejšnja leta so organizirali za otroke igrico, letos je pa ne bo, ker dom TVD Partizan popravljajo, v šoli pa nimajo odra.
Novoletne svečanosti v osnovni šoli bodo organizirali razredni pionirski in mladinski aktivi. Najmlajše, ki so v vrtcu, pa bo tudi letos obiskal dedek Mraz in jim prinesel osebna, pa tudi skupinska darila.
Bodo revni spet prikrajšani?
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ta merila so krivična, saj z njimi le povečujemo socialne razlike med občinami, proti čemur smo ostro nastopili na zadnji seji konference ZKS.
Revne občine - tudi kočevska in ostale dolenjske — niso imele denarja za vzdrževanje cest in so čimveč teh cest dale v upravljanje krajevnim skupnostim in podjetjem, na primer podjetju KGP. Razen tega revne občine nimajo veliko črpalk in prodajo malo bencina. Ce bi bil tak predlog sprejet, bi torej dobili bogati še več, revne občine pa bi imele za vzdrževanje cest še manj denarja.
Zato bomo v skupščini zahtevali, da je treba na novo kategorizirati vse občinske ceste v republiki, in sicer po enotnih merilih, ki jih je treba izdelati na podlagi dogovora med občinami in v sodelovanju z republiko. Denar naj bi potem občinam dodeljevali le na podlagi dolžine na novo kategoriziranih cest 4. reda, merilo o prodanem bencinu pa naj bi odpadlo.
J. P.
j PRINOVOTEHNI
CENEJŠI AVTOMOBILI, PRALNI STROJI IN DRUGO BLAGO!
V prodajalnah NOVOTEHNA v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Metliki vam nudimo od 10. decembra do konca leta
NOVOLETNI POPUST
%
# 25.000 S-din pri gotovinskem nakupu pralnega stroja PS 663 BIO
# 20.000 S-din pri nakupu istega stroja na kredit
# 5 % popusta pri gotovinskem nakupu vsega blaga nad 5000 S-din
(razen pri nakupu nadomestnih delov za motorna vozila, mop>edov in avtomobilskih plaščev)
# Pri nakupu osebnih avtomobilov:
ZASTAVA 1300 luxe, ZASTAVA 1500, PZ125 (1500 ccm) pa si kupec lahko izbere v naši prodajalni AVTOOELI v Novem mestu za 100.000 S-din dodatne opreme za kupljeni avto.
NAŠIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1972!
NOVA OBRESTNA MERA ZA VSE VARČEVALCE LJUBLJANSKE BANKE
OO 1. DECEMBRA 1971 VEUA V VSEH POSLOVNIH ENOTAH LJUBLJANSKE BANKE NOVA, VIŠJA OBRESTNA MERA:
DINARSKE VLOGE:
# navadne — 7,5 %
# vezane nad 13 mesecev — 9 %
# vezane nad 24 mesecev — 10%
DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNI RAČUNI:
# navadni — 7,5 %
(5,5% v devizah, 2% v dinarjih)
# vezani nad 13 mesecev — 9%
(7,5% v devizah, 1,5% v dinarjih)
# vezani nad 24 mesecev — 10%
(7,5 % v devizah, 2,5 % v dinarjih)
Ljubljanska banka daje večjo obrestno mero vsem starim varčevalcem in vsem tistim, ki bodo od 1. decembra 1971 vložili kakršenkoli znesek na hranilno vlogo ali devizni račun. Nova obrestna mera velja za vse vloge, ki niso namensko vezane na posojilo.
ljubljanska banka
Pravi naslov za denarne zadeve
VELIKA NAGRADNA IGRA
sledite
T
I
m
13.
OD 5. NOVEMBRA DALJE V
VELEBLAGOVNICI D
IN v
PRODAJALNAH TRGOVINE NA MALOj
PRI NAKUPU ZA VSAKIH POLNIH lOOdm DOBITE KUPON
NAGRADE:
•BARVNI TV SPREJEMNIK GORENJE •PRALNI STROJI •HLADILNIKI •ŠTEDILNIKI
•MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE itd
ZATO sledite
□
VEDNO IN POVSOD
QTRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Tehno-mercator
CEUE
Jl
f
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
I
ŠE 0( MOiREBITNEM NESPORAZUMU IZ »JUTRANJKE«
(Nevljuden) odgovor iz »Jutranjke«
Kdo so skrivnostni »posamezniki v Sevnici«, ki naj bi jim ustrezalo podtikanje »sfriziranih« poročil? — Ali sc prav ti »posamezniki« res »navadni provokatorji«? — Komu koristi nepotrebno zaostrovanje?
Glavni direktor industrije otroške konfekcije ,^utranjka“ iz Sevnice, tovariš Karel Vehovar, nam je 1. 12. 1971 poslal pismo oz. zahtevo za objavo odgovora tovarne na naš sestavek f,Minulo delo le za nekatere? ki smo ga objavili 25. 11. 1971, napisal pa gaje Alfred Železnik, novinar — pripravnik našega uredništva kot svoje poročilo s seje komisije za samoupravne odnose pri občinskem sindScalnem svetu in komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK v Sevnici. Spremno pismo in članek tov. Vehovaija objavljamo v celoti.
,,Glede na Vaš članek z dne 25. nov. Vam poši^amo odgovor, katerega prosimo in zahtevamo, da objavite v celoti. Glede na „krace‘* Železnika v Delu v soboto, 27. nov. - „Pa še to“, pa poši-Ijamo prepis iz statuta - o socialni varnosti Res do kraja je vaš dopisnik neodgovoren, ko se v članku Dela opira na nekaj, kar pa ni na „dlanV‘. Če se opira na kak star osnutek ne vemo, vendar zelo obžalujemo ker to tudi vam verjetno ni v čast.
— Tovariško vas pozdrav-yamo,.. “
MINULO DELO!
Odgovor na članek „Minulo delo le za nekatere".
_ Ob priliki obiska vašega novinarja
rleznik Antona v našem podjetju istemu bilo pojasnjeno, da predlog v slučaju, da to smatra za primerno, objavi, smiselno tako, kot je v originalu. Vendar kot je to navada, je smisel priobčenega članka tempirana zopet na tisto, kar pač tem posameznikom odgovarja - ne upoštevajoč pri tem, da neresnične vesti lahko in da marsikdaj delajo ne-j upravičeno zmedo.
Bistvo predloga o minulem delu je sledeče:
1)	delavci, ki bi v „Jutranjki" dosegli 10 let delovne dobe, bi naj bili po 10 letih upravičeni do 10 mesečnih prejemkov.
:Zakaj tako visoke cene albanskega konjaka v »Gadovi peči«?
1. decembra zjutraj sem se ustavil v bifeju „Gadova peč“ v Bršlinu in naročil dva amara in pol decilitra albanskega konjaka „Skendarbeu“ in plačal za zapitek 12 dinarjev. Na moje vprašanje, koliko stane albanski konjak, mi je natakarica odgovorila; Cena je 6 din. Čudno se mi zdi, da konjak toliko stane, ko pa vem, da je za steklenico (0^ litra) enake pijače treba v trgovini odmeriti 16,80 dinarjev. Cena se mi zdi pretirana in bi zato želel javen odgovor, kdo določa tako visoke cene!	KAREL	BARBiC
2) Sredstva za minulo delo se črpajo iz: sredstev za osebne dohodke — v okviru kvote KOD-a, določena z družbenim samoupravnim sporazumom.
3) Delitev OD bi bila sestavljena iz glavnega dela za OD in drugega dela za osebne dohodke - kot osebni dohodek za minulo delo. To pa zato, ker dobiček podjetja ne izvira nikoli samo od tekočega leta, ampak delno tudi iz dobe nazaj, sorazmerno vloženemu delu zaposlenih.
4) Predlog predvideva vse zaposlene, od kuriija do glavnega direktorja - skupno 680 ljudi.
Predtog ni bil izdelan na „pa-met“, ampak v skladu z že obstoječimi predpisi in pravicami kolektiva
-	če amandma upoštevamo ali pa ne, če podjetje dobro gospodari in se za tako gospodarjenje tudi odloča za naprej.
Ne glede, da predlog smiselno in materialno ekonomsko ni v nasprot ju z nobenim predpisom, pa smatramo, da s sprejetjem ustavnega amandmaja taka oblika dobiva svojo opredelitev v samem terminu „minulo delo“, ki po našem ni grška, ampak v polnem pomenu stovenska beseda.
Ker termin minulo delo za enkrat različno tolmačijo, bi navedel samo nekaj določil oz. citatov Kardelja na 3. konferenci ZKS, ki naše prepričanje, vsaj v tej fazi, utemeljuje, ostala tolmačenja posameznikov pa žal ne moremo vzeti za uradne, ker če nekdo izkrivlja resnico samo dvakrat — vnaprej odpada vsako zaupanje v take posameznike. (En do-.kaz — smiselno in bistveno falsificiran in tendenciozen naslov v vaši prejšnji številki - o drugih dokazih pa so obveščene najbolj odgovorne institucije).
Osnova našega in tudi mojega prepričanja pa je sledeča:
1) Ustavni amandma XXI. tč. III. 2. odst.:
VSAKEMU DELAVCU (ne samo družbeno političnim teritorialnim enotam in njihovim skladom) pripada osebni dohodek (ne samo v podaljšanem smislu), sorazmerno NJEGOVIM DOPRINOSOM IN USPEHU del. organizacije, ki ga je dal s svojim MINULIM in SEDANJIM delom.
CITAT TOV. KARDEUA na 3. seji konference ZKS:
>,Ali se bo res treba v lastnih krogih boriti za pravico hlapca Jerneja? Toda glejte, neki naši učenjaki dokazujejo, da hlapec Jernej nima no-
benih pravic do tega SVOJEGA MINULEGA DELA. Zelo dvomim, da gornje določilo v amandmaju in smisel besed v citatu resnično misli samo na tisto v makro sferah - ne pa tudi na delavce v direktni obliki in direktno v del. organizaciji, če ti delavci dobro gospodarijo in se dogovorijo za tako obliko delitve. Po mojem mnenju je tudi taka oblika določen pogoj za dobro gospodarjenje - kjer je tudi subjekt priznan v večji meri kot do sedaj in s konkretno obliko. Ne more biti dvoma, da bi delavci (če bi to do^o) pri sedanji delitvi tege ustvarili npr. 100 din, kot pri drugi 110 din in imela družba pri tem oz. premoženje podjetja na koncu 106 din -delavci pa 4 din. Zakaj? Zato, ker je v človeku toliko, kolikor je velik njegov interes!
Ker obstojajo zelo različna stališča po tem vprašanju smo glede predloga odtočili, da ga bo kolektiv obravnaval - sprejel ali odklonil takoj, ko bodo znana definitivna tolmačenja. Ne bomo pa ga obravnavali pod pritiskom takih posameznikov, ki so navadni provokatoiji. Ker je priobčeni članek v samem naslovu smiselno tendenciozen in v osnovi prirejen in ponarejen, vas prosimo, da v bodoče pošiljate novinarja, ki bo sposoben biti vsaj objektiven, ker ljudje, ki imajo dosti dela, ne bodo našli časa za ljudi katerih namen ni iskren.
GLAVNI DIREKTOR KARL VEHOVAR
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjsk^a lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom; ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripiSte svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne že-, Ijo pisca lahko ostane njiegovo pravo ime za javnost tajno j^od-pi^i ga bomo š kratickmi ali kaJco drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost,napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Osilnica na razpotju
Problem zdomcev, ki se nameravajo ali se bodo morali vrniti domov, ne bo zaobšel Osilniške doline. Iz tega področja je na delu v tujini po najnovdših podatkih skoraj 100 ljudi ali okrog 15 % vsega prebivalstva. Če k temu dodamo še prav toliko ljudi, ki delajo po raznih krajih Slovenije ali Hr\'atske, je slika še bolj porazna. Tretjina Osilničanov ni mogla dobiti dela doma! Doma so ostali le starejši in otroci ter redkokateri srednjih let. ..
Kje so vzroki za tako množično odhajanje ljudi? Največ je kriva nesmotrna gospodarska politika. Kmečki stan je kakor drugod pri nas nepriljubljen. Mnogokje tudi zaradi tega, ker kmetje nimajo komu prodati svojih pridelkov. Trg je predaleč, KZ ali kakšna druga trgovska organizacija je nezainteresirana, da bi kupila še tisto, ker imajo. Število glav živine je vedno manjše in mlečna živinoreja bi se splačala le, če bi začel KGP z odkupom mleka in tako pripomogel k napredku.
Ce bo šlo tako naprej, bodo še
Ne pošiljajo štipendij
Kako bi se počutili uslužbenci, če 3
plače?
mesece ne bi dobili
Odločila sem se napisati te vrstice, da bi morda vi premaknili tole zadevo:
Moj sin obiskuje srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Sklenil je pogodbo s Temeljno izobraževano skupnostjo (TIS) Ribnica, da mu bo dajala po 27.000 starili dinapev štipendije. Vendar je ne dobiva redno: enkrat jo je dobil konec meseca, drugič v sredini, potem celo 3 mesece nič in nato je dobil vse šele konec šolskega leta.
Težko je sinu in nam, saj imamo še tri otroke, ki so vsi zelo nadarjeni in obiskuje hčerka ekonomsko ko-
Dolenjski list ne pozna »krvovesov«!
Ko objavljamo odgovor tov. Karla Vehovaija, glavnega direktorja Jutranjke iz Sevnice v celoti, želimo hkrati pojasniti, da je naš novinar poročal z omenjene seje tako, kot je potekala. O tem govori sestavek „Minulo dek) le za nekatere? “ pač dovolj raztotno, logično in pošteno. Takoj moramo ovreči podtaknjeni sum, da bi „ .. . bila navada,- da je smisel priobčenega članka tempiran zopet na tisto, kai pač tem posameznikom ne odgovarja . . Nimamo ne navade, še manj pa potrebe, da bi tako opravljali naš odgovorni poklic!
V	roke nam je prišel 9 strani dolg spis, ki gaje ,ylutranjka“ 29. novembra 1971 v razmnoženi obliki poslala na razne naslove v Sloveniji, Beogradu in Sevnici. V tem dolgem spisu je našemu pokrajinskemu glasilu SZDL namenjena 13. točka na strani 5, ki govori:
„13. Kaj je vzrok, da je ,JDo-lenjski list“ ‘kljub predhodnemu opozorilu novinarju, daje predlog v t^i fazi, da se lahko Objavi samo pod pogojem, da je smiselno originalen, ,,Dolenjski list“ vendarle objavil predlog - smiselno tako, kot to odgovarja samo ,3crvosesom“. Zakaj
ni objavil bistvenega, da so s predlogom mišljeni vsi delavci? “
V	22. letih svojega izhajanja naš časnik še nikoli ni „služil krvosesom" niti zdaj ne piše tako, kot naj bi to ustrezalo samo tem skrivnostnim „krvosesom". Iz smisla tega dolgega pisma, v njem naštetih žalitev, sumničenj in podtikanj vseh vrst bi sicer lahko razbrali, kdo vse naj bi bil „krvoses v Sevnici", vendar se v taka razglabljanja in duhovičenja ne bomo spuščali. Ubraniti moramo samo čast in dobro ime našega novinarja, ki je z omenjene seje v Sevnici poročal tako, kot je potekala. Z veseljem objavljamo danes odgovor „Jutranjke", čeprav smo trdno prepričani, da v njem vendarle marsičesa ni ali pa je povedano zgolj enostransko.
Celotna zadeva je medtem v Sevnici in izven nje dobila tak obseg, da se bomo k zadevi prav gotovo še vrnili, seveda brez vseh žalitev in namigovanj, kaj komu ni v čast in kdo kje k^ „kraca“. Seveda pa si tudi v tem primeru ne bomo pustili zavezati ust od nikogar.
UREDNIŠKI ODBOR DOLENJSKEGA LISTA
mercialno šolo za zunanjo trgovino v Mariboru, drugi v Kočevju gimnazijo in še ena hčerka osnovno šolo. Vsi radi hodgo v šolo in so pridni pri učenju. Oče je v pokoju - ima 90.000 (starih) dinarjev pokojnine
-	jaz pa sem bolehna.
Hodimo spraševat, kdaj bodo poslali sinu štipendijo. Končuje se 3. mesec pouka, ki v začetku šolskega leta največ stane. Enkrat so rekli, da moramo počakati, da se bodo vpisali vsi visokošolci, drugič, da čakajo na popravne izpite. Nato je bilo treba prinesti z občine potrdilo o premoženjskem stanju (400 din kolek), potem iz Kočevja iz socialnega potrdilo o otroških dodatkih (vožnja 700 din). Iz Kočevja so nas poslali po tisto potrdilo v Ljubljano (vožnja 1600 din). Nato smo morali še po potrdilo o šolanju. STIPENDIJE PA KLJUB TEMU ŠE NI BILO. So rekli, da niso še vsi prinesli teh potrdil. V pogodbi ne piše, da je treba vsako leto toliko potrdil. Koliko časa bo še trajalo, da jih bodo vsi prinesli? Nekaterim se morda niti toliko ne mudi, mi pa smo imeli že precej stroškov.
Zakaj tako zavlačujejo? Zakaj dobi hčerka pri INLES št^endijo točno vsakega 12. v mesecu brez vseh zadržkov? Kako bi se počutili uslužbenci, upokojenci, če ne bi tri mesece dobili denarja, ki jim pripada?
I. S.
Ribnica na Ddlenjskem
OPOMBA UREDNIŠTVA:	V
Ribnici smo zvedeli, da dijaki in študentje, štipendisti TIS, res ne dobivajo (redno) štipendij. Vzrok je, ker podjetja ne nakazujejo redno v sklad za štipendijo pri TIS svojih pridevkov. Krivda je torej pri delovnih organizacijah. Vendar pa nekateri spet menijo, da bi bilo delo sklada za štipendiranje u^ešnejše, če bi imeli pri TIS v ta namen stalno zaposlenega človeka in če tega dela ne bi nekdo opravljal le honorarno.
preostale kmetije propadle. Zato je nujno potrebno pridobiti ljudi, da ostanejo doma in se posvete kmetovanju. Mnogi, posebno zdomci, bi se vrnili domov, se zaposlili v primernem industrijskem obratu in obenem si še nekaj pridelali na kmetiji. Vemo, da slovensko kmetijstvo ne more zadostiti vsem potrebam prebivalstva, zato moramo podpreti želje Osilničanov! Naj še dodam, da to niso samo nekvalificirani delavci, saj jih je okrog 50 izučenih raznih obrti in 25 jih je končalo srednjo, višjo ali visoko Solo. To je kader, na katerega moramo računati pri go-^odarskem razvoju Osilniške doline.
Ljudje ne morejo živeti samo od obljub in od nasvetov. Naj se začno ukvarjati s turizmom, če ne dobe podpore širše skupnosti. Kdorkoli se je udeležil sestankov SZDL Osilnice konec oktobra, je spoznal vse tegobe ljudi, ki so toliko žrtvovah med NOB, toda slovenska skupnost jih je skorajda že odpisala. Osil-ničani šo pripravljeni pomagati, kot so že tolikokrat, ker se zavedajo, da se ne da živeti samo od kmetijstva ali turizma, če ni to povezano še s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo.
JOŽEOŽURA
Odnos, vreden obsojanja!
v četrtek, 25. novembra, sem se z dela peljal z motornim vlakom, ki odhaja ob 15.30 s Kandijske postaje do Birčne vasi. Na vlaku je bila precejšnja gneča, vendar smo se vsi potniki zbasali v prenapolnjene vagone. Vstopil sem v zadnji vagon, kjer je bila gneča še najhujša. Nikamor ni šlo. To pa je zbudilo pozornost pri železniškem uslužbencu Gašperju Jakšetu, ki je sedel poleg motoro-vodje, daje začel vpiti na potnike in jih potiskati naprej. Med drugimi sem prišel na vrsto tudi jaz. Prijel sem se za kovinski drog, tedaj pa me je Jakše s silo zagrabil za roko ini potegnil. Začutil sem skelečo bolečino. Roka je močno krvavela, tako da sem po izstopu z vlaka moral iskati zdravniško pomoč.
Zdravnik je ugotovil lažjo poškodbo, dobU sem 10 dni bolnice, za delo sem nesposoben. Pripomi-:ijam, da me je po poškodbi železniški uslužbenec še žalil z neprimernimi izrazi, nad katerimi so se zgražali tudi ostali potniki. Čudim se, kako je mogoče, da taki ljudje opravljajo takšna dela, ki zahtevajo človeški odnos do potnikov Primer tovariša Jakšeta je gotovo vreden vse obsodbe, zadoščenje pa bom poiskal na primernem mestu.
FRANC HROVATIČ
Iz najtežjih dni naše' narodne zgodovine, med drugo svetovno vojno, imamo neovrgljiv dokaz o življenjski nujnosti in uresničljivosti tega sodelovanja v delu za boljši svet in boljše življenje. In končali smo s stavkom: noben pritisk ali avtoriteta tega ne moreta preprečiti, če ljudje to hočejo.
Današnjemu pogovoru sem dal naslov: zakaj dialog med marksisti in kristjani? Tega nisem storil zato, ker bi hotel do kraja povedati vse o tem vprašanju. Tudi ne zato, ker bi gledal na dialog kot na modno vprašanje. Pravim modno, ker se dandanes ta beseda zelo pogosto uporablja. Poudaija se na primer, da je potreben dialog v družbi, v skupščini, v SZDL.
časopisi dialog neprestano omenjajo. Prav v tem poudarja-se	na eni strani zrcali zavest
‘	H-	kakšnega pomena je
dialog	za današnji svet, na drugi
^	strani	pa pogostnost tega ome-
^J^ja skriva tudi nevarnost, da nekateri kljub opredeljevanju za dialog skrivajo marsikaj drugega
in jim je dialog le bleščeča fraza za druge namene in načrte.
Ce rečem, da sem za dialog, pomeni, da sem predvsem za pogovor s sočlovekom. Ta pogovor pa je dialog le, če so vsi sobesedniki v pogovoru enakopravni in imajo enake možnosti in pravice, da svojo misel in nazor izrazijo. Za dialog pa morajo biti sobesedniki posebej psihološko in miselno pripravljeni. Ni dovolj, da sem se pripravljen pogovarjati, razpravljati, izmenjati poglede in mnenja s sočlovekom, in da mu priznavam v pogovoru enakopraven položaj. Ko začenjam pogovor, moram biti prepričan, da je le-ta smiseln in da mi lahko pomaga do novih spoznanj, da lahko duhovno obogatim. To pa vključuje tisto značilnost pogovora, da mu lahko rečem dialog, značilnost, ki jo imenujemo odprtost sobesednikov. Izhajati namreč moram iz prepričanja, da ne vsebujejo sami moji nazori resnico in vrednote, marveč da grem v dialog tudi zato, da odkrijem resnico in vrednote tudi v nazorih sobesednika. Smoter dialoga je torej
skupno bogatenje, skupno odkrivanje resnice, skupno spoznavanje novih možnosti za boljši svet, za boljše odnose med ljudmi, za boljšo družbeno organizacijo, za to, da bi bila človek in svet vsak dan boljša.
pise:
ZDENKO ROTER
Dialog, v kolikor nanj pristajam, ima torej svoj cilj in svoje pogoje. Zato zares ne more biti modna muha ali slepilo, da bi z njim prikrival namero prevariti sobesednika in le sebe uveljaviti kot prvega, pravega in edino veljavnega.
Ko smo tako na kratko opredelili kaj je dialog, se moramo zares vprašati, kaj pomeni to, če rečem, da sem za dialog med marksisti in kristjani v socialistični družbi in zakaj sem se zanj z vso vnemo pripravljen
truditi in boriti. Prvi razlog vidim v naslednjem: ni mogoče zanikati, da se v sodobnem svetu druga ob drugi pojavljata dve veliki življenjski koncepciji. Stotine in stotine milijonov sodobnega človeštva najdejo v religioznih verovanjih smisel svojega življenja in smrti, smisel človeške zgodovine in boljše prihodnosti, pa tudi moč za upor zoper popačenosti in zatiranja v življenju. Med religioznimi verovanji je krščanstvo v evropskem prostoru prav gotovo veliko versko in kulturno gibanje. Drugim stotinam milijonov ljudi pa odkriva ta pravi smisel zgodovine marksistični družbeni načrt in teorija. Ta jim daje moč za upor in življenjski optimizem ter spodbuja na pot, po kateri presegamo krivičnosti in nečloveškosti v stvarnosti današnjega sveta. Očitno je torej, da ima prav marksistični teoretik R. Ga-randy, ki pravi, da „v prihodnosti človeka ni mogoče ustvarjati niti zoper vemjoče ali brez njih, kakor tudi ne z(^er komuniste ali brez njih“. Se bolj določno pa je isto misel povedal
pokojni italijanski komunistični voditelj Palmiro Togliatti, koje dejal:
„Čez 50 let? Mogoče se motim, toda v svetu bomo vladali mi in katoličani in prav gotovo . bomo našU stično točko za medsebojno sodelovanje. Ne vidim drugih sil, ki bi imele podobno perspektivo; nobenih vsaj, ki bi imele^toliko moralne moči kot te in tolikšno vsebinsko prepričanje**.
Ta Togliattijeva izjava sicer lahko nosi v sebi določene eno-stranosti, gotovo izhaja iz italijanskih družbenopolitičnih razmer, toda ne glede na to je vredna temeljitega premisleka..
Drugi razlog mojega zavzemanja za dialog med marksisti in kristjani najdem v naših družbenopolitičnih in nazorskih razmerah. Tudi pri nas živita drug ob drugem komunistično in krščansko gibanje, verujoči in neverujoči, ateisti in teisti. Ko govorim o krščanstvu, ne mislim zlasti na Cerkev kot profesionalno institucijo, marveč na stotisoče slovenskih ljudi, ki jim religiozna vera pomeni notranjo življenjsko orientacijo in svoboda izražanja verskega prepričanja del osebne in družbene svobode. Naša zgodovinska izkušnja, o kateri smo govorili v prejšnjem komentarju, nas uči, da so se ti kristjani zavzemali za dialog in za sodelovanje s ko-
munisti tudi v časih, ko se je Cerkev izrekala zoper njega ter ga s hudimi grožnjami in kaznimi preprečevala.
Danes se je Cerkev za dialog izrekla, čeprav mu postavlja nekatere pogoje. Predvsem cerkveni predstavniki smatrajo, da bi se religiozne množice morale šele pripraviti za dialog. Osebno mislim nasprotno: religiozne množice so zgodovinski izpit pripravljenosti za dialog že opravile in če kdo, potem se mora za dialog pripravljati predvsem Cerkev kot profesionalna organizacija, predvsem duhovniki. Pa tudi v naši Cerkvi so zaznana že mnoga spodbudna znamenja, mnoge spodbude duhovnikov, ki hočejo energično prekiniti s preteklo antikomuni-stično prakso. Ali ni spodbuda npr. tale izjava slovenskega teologi Jožeta Vesenjaka:
,,Včasih smo okrog sebe videli predvsem zmote, krive nazore, vredne vse obsodbe. Čutili smo z vsem srcem in molili z vso gorečnost o: Ponižaj sovražnika svete Cerkve! Danes je precej drugače, gledamo iz čisto drugega kota. Vrednote vidimo povsod, jih priznavamo in se jih veselimo. V vsakem nazoru je nekaj resnice, včasih celo veliko, samo da nam je često močno zakrita. Poštenje zahteva, da to resnico skušamo spoznati in tudi odkrito priznati.
kultura
in
izobra-
ževanje
Trebnje: novo vodstvo Tabora
Občinska skupščina Trebnje je na zadnjem zasedanju imenovala nov upravni odbor in nov umetniški svet Tabora slovenskih likovnih samorastnikov. Upravni odbor sestavljajo: Janez Gartnar (predsednik), Peter Breščak, Bojan Brezovar, Jože Godn^vec, Tone Gošnik, Jože Klemenčič, Jože Knez, Lojze Krhin Ivan Lacković-Croata, Gerhard Le-dić, Viktor M^ar, Pero Mandič, Janez Mihevc, inž. Damjan Mlakar, Roman Ogrin, Jože Peternelj, Anton Plemelj, Ciril Pungartnik, Ivan Gole, Slavka Springer, Jože Tomažin, Vilko Videčnik, Tone Žibert, Jože Horvat-Jaki in inž. Slavko Nemanič. V novem umetniškem svetu so: prof. Zoran Kržišnik (predsednik), dr. Mirko Juteršek, prof. Vladimir Maleković, prof. Andrej Pavlovec in Janez Gartnar.
PREDLOG,
KI NI ZA V KOŠ
Iz vrst novomeških likovnih pedagogov je prišel predlog, naj bi razmislili o koloniji, v kateri bi delali mladi kiparji — oblikovalci gline. Kolonija, ki bi jo bUo seveda treba denarno omogočiti, naj bi po novomeškem predlogu delala na Sen^er-nejskem polju - v domovini dolenjskega lončarstva. Več koristi bi imeli od tega, zatrjujejo: mladi talenti bi še bolj pokazali svoje znanje kot zdaj v šoli med urami likovnega pouka, ki so jim skopo odmerjene, poleg tega pa bi nemara prenekate-rega fanta navdušili, da bi se po končani šoli posvetil lončarstvu. Znano je, da loifcarstvo kot ljudska umetnost (ne samo obrt) pri nas izumira, res pa bo izumrla, če ne bo nihče poskrbel za naslednike danes še živečih lončariti mojstrov.
Leon Koporc: OSAMLJENO DREVO, olje, 1971 — Z razstave slikarske kolonije ,^lmi ob Krki“ v Dolenjski galeriji, ki bo odprta ves december.
Današnja Krka oteta pozabe
V Dolenjski galeriji bodo ves december razgrnjeni sadovi prve slikarske kolonije na Dolenjskem — Novomeški tekstilci meceni kolonije tudi prihodnje leto — Andrej Pavlovec: »Krko rešujejo slikarji«
OBVESTILO
Razgovori z delavci, ki so začasno zaposleni v tujini, bodo:
# ZA OBCINO Črnomelj — osnovna šola Vinica,
dne 28. 12. 1971 ob 9. uri dopoldne;
9 ZA OBCINO KRSKO — Dom Svobode Krško, Cesta 4. julija, dne 26. 12. ob 9. uri dopoldne;
# ZA OBCINO METLIKA — h-BETI-«, MetUka (menza), dne 26. 12. ob 10. uri dopoldne;
# ZA OBCINO novo mesto — Sindikalna dvorana, Društveni trg 2, dne 27. 12. ob 10. uri dopoldne;
# ZA OBCINO RIBNICA — Restavracija Ribnica, dne 26. 12. ob 9. uri dopoldne;
# ZA OBCINO TREBNJE — sejna dvorana občinske skupščine Trebnje, dne 28. 12. ob 9. uri dopoldne.
Posebnega dežurstva ne bo. Vse potrebne informacije lahko delavci dobijo pri vseh pristojnih organih vsak d.elovni dan od 8. do 12. ure.
Razgovore sporazumno organizirajo občinski sveti Zveze sindikatov, občinske konference SZDL in Komunalni zavod za zaposlovanje.
KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE
NOVO MESTO
Zgornja dvorana Dolenjske galerije v Novem mestu ^et vabi ljubitelje umetnosti: od minulega petka so v njej predstavljeni sadovi slikarske kolonije „Mlini ob Krki“. Letos poleti je deset slovenskih slikarjev deset dni uresničevalo zamisel: ohraniti z likovnim zapisom romantično starinskost Krke in njenih propadajočih mlinov. To zamisel je moralno in gmotno podprla tekstilna tovarna Novoteks, Tako je pred javnost razgrnjeno dvoje: delo slikaijev in mecenstvo tekstilcev.
Več kot 50 olj, akvarelov in ^a-šev ni vse, je samo izbor najboljših, najznačilnejših del, ki sojih ustvarili slikarji, udeleženci prve slikarske kolonije na Dolenjskem: Peter Adamič, Božidar Jakac, Leon Koporc,
Miroslav Kugler, KamUo Legai, Ljubo Ravnikar, Rajko Slapernik, Tone Tomazin in Jaka Torkar.
Na otvoritvi je slikale in kolonijo udeležencem predstavil prof. Andrej Pavlovec, ravnate® škofleloškega muzeja, ki je s kolongo ves čas tudi živel in spremljal njeno delo. Dejal je, da je Kika. snov, ki bi morala zamikati poleg slikaijev tudi druge, zlasti strokovnjake - in nikakor ne samo nekaj ^ubiteljev, občudovalcev. Slikaiji so se dela lotili z veliko
MGL V KOČEVJU - Lebovičevo dramo „Padli angeli“ so videli tudi kočevski obiskovalci. Na njihovem odru jo je minuli ponedeljek zvečer uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko.
ŠTUDIRAJO „KLOPOTCE" -Mladi novomeški gledališčniki so začeli študirati odr^i prvenec domačega pisca Vladimira Bajca. Gre za satirično-kabaretni večer, ki ga je avtor krstil s ,,Klopotci". Delo naj bi uprizorili v prvi polovici prihodnjega leta. Omenimo naj, da so „Klopotce" uvrstili v redni ^ored novomeškega amaterskega gledališča. Delo režira Maijan Kovač.
KOZINOVA SOBA - Kaže, daje Študgski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu naloženih več poslanstev. Eno od njfli - in ne najnepomembnejše - je odpiranje spominskih sob slavnih rojakov in pomembni slovenskii kulturnih mož. Spo-min^o sobo na čast pokojnega dramskega igralca Janeza Cesarja -doma ie bil na Težki vodi — so pod streho te knjižnice uredili že pred meseci Zdaj naj bi bila na vrsti Tominška soba skladatelja Marjana Kozine. Po zatrdilih iz ^asbene šole, ki nosi skladateljevo ime, bo tudi Kozinova zapuščina diranjena in dana v ogled javnosti v enem od prostorov novomeške Studqske knjižnice. Pravijo: dobro je, če je taka stvar v prostoru, ki ga obiskuje veliko ^udi, in knj^nica je to. Sicer pa
so posvetili tudi ^omenik pokojnemu Kozini pred to kulturno ustanovo. Želeti je, da bi zamisel kmalu uresničili.
SLOVENSKI AVNOJEVEC -Eno letošnjih nagrad AVNOJ so podelili tudi slovenskemu kip^u Borisu Kalinu. „Dve lastnosti mora imeti umetnik: biti mora človeku ljub in večen optimist," je dejal, ko so ga vprašali po življenjskem spoznanju.
ZAPLULA „MRTVA LADJA“ -V ljubljanski Komuni so prejšnji teden prvič zavrteli ,>lrtvo ladjo“, nov slovenski film, ki ga je po svojem scenariju posnel Rajko Ranfl.
KURIRČKOV FESTIVAL
V Mariboru bo od 14. do 17. decembra tradicionalni Kurirčkov festival. Kot vselej bodo tudi tokrat skupine književnikov, oficirjev JLA in borcev NOV obiskale šole in se pogovaijale z mladino. Na posebni slavnosti bodo nagradili pionirje za literarne in druge prispevke, s katerimi so se odzvali na razpis. Književniki iz vseh republik, prosvetni, kulturni in družbeno-politični delavci, predstavniki založb in časnikov se bodo udeležili plenuma, na katerem bodo med drugim govorili o zgodovinskih (socialnih) vprašanjih v sodobni mladinski književnosti.
i
27. novembra zvečer so na jubilejni proslavi Vilme Bukovčeve v Trebnjem podarili umetnici tudi kip MATERE, delo Janka Dolenca iz Vuzenice. Umetnici je izročil darilo Ciril Pevec, predsednik občin^e skupščine.
LJUBLJANSKE
OPEKARNE
LJUBLJANA
GRADITEUI, PRESKRBITE Sl PRAVOČASNO GRADBENI MATERIAL!
LJUBLJANSKE OPEKARNE
obveščajo graditelje In ostale interesente, da bodo lahko
PREKO VSE ZIME DOBILI VSE VRSTE OPEČNIH IZDELKOV
V industrijski prodajalni je na razpolago tudi ostali gradbeni material in stavbno pohištvo.
Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovce 2, telefon(061) 61-965 in 61-805, ter naš zastopnik za Dolenjsko Ivo Praprotnik, Grosuplje, Prečna pot 8, telefon 77-358.
SOLIDNE CENE — HITRA DOBAVA!
zavzetostjo, celo več, „bežali“ so od predpisane teme in delali zapise z onstran Krke, njenih slapov, tolmunov. divjega obrežja. Kajti umetniški duši je te^o predpisovati, preveč je podvržena navdihu. Dolenjska pa je preveč mikavna, da bi slikar lahko šel mimo nje, ko je hodil ob Krki od Novega mesta do Žužemberka.
Razstava pa — to je odsev čara, mika, vrednote Krke, to so zapisi trenutkov, romantike, ki zastira realnost: „Danes še, kaj pa jutri? “ Zato kar sama od sebe prihaja pod pero misel, da je treba vsaj slikarske kolonije ob Krki nadaljevati, naj vsaj slikaiji ohranqo, kar bo v naravi -^ričo nemoči ali brezbrižnosti — propadlo.
Predstavnik Novoteksta, Danilo Kovačič je odpiraje razstavo - dejal, da so novomeški tekstilci pripravljeni biti meceni tudi naslednji koloniji prihodnje leto.
Razstava bo odprta ves december, tako si bo zanimive sadove te Novo-teksove kolonije lahko ogledalo čim več ljudi.	L	ZORAN
Izšla bo
KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA 1972
CZP KME^CKI GLAS, Ljubljana, pripravlja v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki KMEČKO KNJiZNO ZBIRKO 1972, v kateri bodo naslednje strokovne knjižice:
• KMETIJSKI PRIROČNIK
• PRIDELOVANJE KRME NA NJIVAH
• PITANJE GOVEDI
• GOJENJE V KMEČKEM GOZDU
• UREDITEV VINOGRADA
• OBRATOSLOVNI IN KNJIGOVODSKI ZAPISKI
Cena zbirke je v prednaročilu 40.— din, po izidu pa 50.— din. Izšla bo decembra letos.
Naročila in vplačila sprejema CZP Kmečki glas, 61000 Ljubljana, p. p. 47/L, žiro račun:
NB 501-1-125/1.
ZBIRKO LAHKO NAROČITE TUDI PRI VAŠI KMETIJSKI ZADRUGI.
IZKORISTITE UGODNOST PREDNAROČILA!
i
GOSPODINJSKI APARATI-DARILO
sušilec za roke
vlažilec zraka
ventilator
novo udobje in užitek v vsakem trenutku
stenska
tehtnica
el. rezalni strojček
II
el. ročni nfiešalec
mlinčka za kavo cofim in
mocca
IZ VSEH STRANI
OTOCEC - Mladinski aktiv na Otočcu je imel prejšnji teden letno konferenco, na kateri so razpravljali o sodelovanju z drugimi političmmi organizacijami v tem kraju. Mladinci in mladinke, ki se jih je na konferenci zbralo veliko, so ugotovili, da je sodelovanje zelo slabo. Ob koncu so sprejeli delovni program in izvolili 11-članski sekretariat, ki mu predseduje dijakinja novomeške gimnazije Darka Florjančič. (J. P.)
DOLENJA VAS PRI KRŠKEM -Pred praznikom republike je imel mladinski aktiv v Dolenji vasi redno letno konferenco. Na konferenci so izvolili novo predsedstvo in se dogovorili, da bodo s skupnimi močmi pripomogli k u^ešnemu delovanju mladinskega aktiva v vasi. Dobili so svoj prostor v osnovni šoli, kije obenem tudi soba za sestanke drugih organizacij in čakalnica za učence, ki se vozijo z avtobusom v Krško,-Sprejeli so tudi delovni program, ki je trenutno zabavnega značaja, kasneje pa ga bodo še razširili. (S. P.)
VINICA - Vin iški mladinci so si z veliko prizadevnostjo uredili skromen prostor v gradu, kamor bodo zahajali ob prostem času. Ob otvoritvi kluba so priredili ples. Vsi so bili miš^enja, da je prva prireditev u^e-la in da bi bilo koristno pripraviti še več takih mladinskih srečanj. (V. R.)
NOVO MESTO - Mladinski klub, ki ga vodi predsednik Franc Koši-ček, se v zadnjem času prizadeva, da bi poživel delo. Mladi imajo precej volje, manjka pa jim materialnih sredstev. Radi bi uredili klub, tako da bi bil privlačnejši za tiste, ki radi zahajajo v te mladinske prostore. Najbolje bi bilo, da bi prevzel patronat nad klubom kakfen večji mladinski aktiv iz delovne organizacije. (M. H.)
OTOCEC - Na letni konferenci mladinskega aktiva so prejeli precej sklepov. Najzanimivejši je, da bodo mladinci v prostorih doma Partizana uredili klubsko sobo z mladinsko knjižnico. Mladinci na Otočcu pričakujejo, da jim bo pomagala tudi občinska koncerenca ŽMS. (J. P.)
KOCEVJE - Na razstavi „Pionirski foto 1971“, kije bila v likovnem salonu v Kočevju, so razstavljali svoja najboljša dela pionirji - fotoamaterji iz vse Slovenije. Med nagrajenci je bilo precej mladih Dolenjcev. Za najuspešnejšo fotografijo sta prejela diplomo Tadej Prelesnik in Marjan Curkovič iz Kočevja, za zbirko fotografij pa je zlato meda^o prejel Marjan Curkovič, ki je imel najlepšo kolekcijo slik. Za najboljši foto^ožek so proglasili mlade foto-^aterje iz šole dr. Vita Kraigheija iz Ljubljane. (J. S.)
Šoldca literarna glasila so se v zadnjih letih razvila skoraj na vseh dolenjskih osnovnih in srednjih šolah. Na sliki: takole so zlagali liste prvega svojega glasila učenci na novomeški osnovni šoli Grm. (Foto: S. Dokl)
Vsakdo se lahko vključi!
Na vseh naših osnovnih šolah je zelo razvejena izvenšolska dejavnost — Mladi se radi vključujejo v svobodne dejavnosti
Na naših osemletnih šolah je v zadnjem letu čutiti izredno razgibano Izvenšoldco dejavnost. Skoraj ni šole, kjer se tako delo ne bi odvijalo. Razlike so samo v tem, da nekje prosvetni delavci delajo zastonj, drugje pa so za svoje delo plačani. To vprašanje niti ni toliko važno, gre le za to, da mladi imajo v prostem času možnosti, da se izpopolnjujejo v predmetih, ki jim ne gredo, ali pa se zabavajo.
Na črnomaljski osnovni šoli na Loki že več let beležijo izredno raz-
V ospredju mlajši šahisti
II. novomeški šahovski turnir, ki je tekel v Novem mestu od 26. novembra do 5. decembra, je izredno uspel Na turnirju se je zbralo 12 znanih slovenskih šahistov, med njimi tudi 7 zastopnikov iz Dolenjske.
Zanimivost turniija je, da so se izredno uveljavili nekateri mlajši dolenjski šahisti. Posebno moramo omeniti prodornega Toneta Šporarja, ki je osvojil 5,5 točke in s tem verjetno tudi dosegel naslov mojstrskega kandidata.
	IME	1	2	3	4	s	6	7	8	9	10	n	12	taCk«	96		
1	IBTBNlfi VINKO			0	0			0	0	1	r	0	H	4	3i	11
2	Iporar TONB				H	0	H	1	H		r	0	H	5H	iO	5 6
3	CIMBn Stbfan	1			H	k		0	1	H	0			5'^	it	5 6
4	vavpktiB vidb	1		\		v	0	1	0	0	Ji	H		4W-	41	910
S	OBTCRMAIM RUOI		1	\	1		11	h		1		1		8	7J	12
6	BiIka joSs			\	1			11		H		s		6	U	4
7	MILIĆ IVICA	1	0	1	0		o\		1	0	0	0	0	3'^	32	12
e	iKSni-J TONB	1		0	1	H	h	0		1	0	0	0	4 H	41	913
9	PENKO lOOR	0		H	1	0	h	1	0		1	0		5	46	7 8
10	LBŠNIK IVAN	0*	0*	1	H			1	1	0		0		5	41	7 8
11	IVAfilS VI.AOO	1	1	'1	H	0		1	1	1	1			8	TJ	12
12	CUOKRMAN VINKO		'-i	h	h		'/2	1	1			r	u	\6h	Sl	3
gibano izvenšolsko dejavnost. Razvejenost krepi tudi samoupravljalske odnose, ki jih mladi preizkušajo, ko vodijo svojo šolsko športno društvo in ostale dejavnosti.
Težko bi delali razlike, kdo dela več oziroma kdo manj. Dejavnost je v glavnem odvisna tudi od prizadevnosti mentorjev in pripravljenosti mladih, da se vključijo v dejavnost. Na črnomaljski šoli delajo podmladek Rdečega križa, folklorna skupina, likovnflci, glasbeniki, tehnični krožek ter razne športne sekcije. Poseben poudarek je dan tudi krožkom, v katerih delajo mladi kemiki.
matematiki itd. Za vse je poskrbljeno, vsakdo se lahko vključi, če mu to dovoljuje čas; prosvetni delavci, ki delajo zastonj, so vedno pripravljeni pomagati. Njihovo prizadevanje se kaže tudi navzven, saj je črnomaljsko šolo čutiti v občinskem merilu, najboljši pa se uveljavljajo na raznih tekmovanjih v republiki. Letos so se vključili še v tekmovanje „Vesele šole“ in pričakujejo, da bodo še bolj razgibali svoje življenje.
Vse, kar doživijo in ustvarijo, opišejo v svojem šolskem glasilu „Bele breze". Lani so izšle samo enkrat, letos pa bodo izdali več številk glasila, ker ga mladi zelo radi bero.
SLAVKO DOKL
Zgoraj od leve: polovični zmagovalec Vlado Ivačič, Tone Škerlj in Igor Penko, spodaj: Tone Šporar, Štefan Cimer in Vinko Istenič — (Foto: S. Dokl)
ISIIIBK1ID umi
ŽREBANJA 15. decembra 1971, 15. januarja 1972 VSAKOKRAT:
1 avtomobil VW 1200 pony expreš radijski sprejemniki ročnih ur Darvvill 50 kartonov piva Pils, v vsakem tudi 6 kozarcev 15 long-play plošč
25 pivskih garnitur, v vsaki 3 litrski vrčki
Na notranji strani
kronskih zamaškov steklenic vseh vrst pivajalis so natisnjene posamezne črke
vaše velike sreče v časnikih pa objavljamo nagradne kupone.
VSAK DAN
Priimek
Inne
Ulica
Pošta, kraj
Zberite
po 9 zamaškov s črkami, ki sestavljajo napis
tališ P i I s ! Obenem z ustreznim
številom izpolnjenih kuponov jih pošljite na naslov: tališ, Maribor, Meljska 10.
Miro raziezdll »zlatega kon}a«
Naš najboljši športnik vseh časov Mirodav Cerar je v Som boru, kjer je bil telovadni dvoboj Jugoslavija : Belorusija, dokončno in uradno razjahal „zlatega konja". Na vprašanje, zakaj se je poslovil od gimnastike je poyedaI, da ne more več tako vaditi, kot je včasih, ljubitelji gimnastike pa zahtevajo medalje. Kajti za Mira ne velja olimpijsko geslo: „Važno je ^^delovati, ne pa zmagati!** ^
SODELOVANJE Z MLADINO IZ DITZINGENA
Danes bo v Bohinju mednarodni mladinski seminar, na katerem bodo sodelovali mladi zastopniki iz šte-vUnih evropskih držav in naši mladinci. Pogovarjali se bodo o družbenem sistemu v Jugoslaviji. Na seminarju bo sodeloval tudi zastop-iz novomc3ce občine, ki bo ob priložnosti skušal navezati še tesnejše stike s predstavnikom mladine iz zahodnonemškega mesta I^tzingen. Ce bo pogovor uspel, bo prišlo do sodelovanja med niladino obeh mest.
Priimek
Priimek
Ulica
Ulica
Posta, kraj
Posta, kraj
Priimek
Priimek
Utica
Ulica
Posta, kraj
Posta, kraj
Priimek
Priimek
VSAK
cnin
Ulica
Ulica
Posta, kraj
Posta, krai
NOVO MESTO - Končano je tekmovanje v dolenjski ke^jaški ligj. Prvo mesto je osvojila ekipa Krškega, na drugem je Celulozar, sledi Sevnica itd. Končno razpredelnico tekmovanja v tej zanimivi Ugi bomo objavili prihodnjič. (J. M.)
KRMELJ - Na hitropoteznem turnirju v počastitev dneva repu-blikeje med 9 igralci zanesljivo zmagal Sribar s 14 točkami, sledijo: Pogačnik 11, Šibilja, Markovič in Prosenik 8,5, 2itnik 8, itd. Šahisti so igrali dvokrožni turnir (B. D.)
SREMSKA MITROVIČA - V nedeljo, 12. decembra, bo v Sremski Mitroviči veliko tekmovanje jugoslovanskih telovadk — pionirk za memorial ,Jvandekič“. Na tekmovanju bodo sodelovale tudi tri novomeške telovadke: vodnica Kovačičeva bo peljala v Srbijo Majo Dokl, Tanjo Furlan in Jasno Dokl. (R, V.)
BREŽICE - V počastitev dneva republike je bil v organizaciji karate kluba Brežice organizirano tekmo-
^> Kdo bosta športnik in športnica leta?
v novoletni številki Dolenjskega lista bomo kot vsako leto tudi letos objavili nagradno anketo, s katero bodo naši bralci izbirali najboljšega športnika ozir. športnico Dolenjske. Razen tega bomo za mnenje zaprosili tudi telesnovzgojne delavce iz naše p>okrajine.
vanje za „Pokal Brežice 71“. Sodelovalo je 64 tekmovalcev iz 21agreba, Celja, Ljubljane, Novega mesta. Zidanega mosta, Hrastnika, Krškega in Brežic. Pokrovitelj tekmovanja ObZTK Brežice je pripravil pokale in diplome. Največ uspeha so imeli predstavniki Zagreba, ki so osvojih tri prva, dve drugi in dve tretji mesti. V absolutni kategoriji je zmagal Vašinko iz Zagreba. Med našimi tekmovalci je najbolj uspel Vinko Merslavič iz Brežic, ki je zasedel v kategoriji III, ,KYK četrto mesto. Krčan Jože Gorenc pa je bil v najnižji kategoriji tretji. Tekmovanje je v celoti zelo uspelo in bo postalo tradicionalno. (M. J, in V. P.)
NOVO MESTO - Na drugokate-gomiškem tumiiju je sodelovalo 12 šahistov. Prvo mesto'je osvojil Vinko Istenič (8), drugi pa je bil Jenko (7). Oba šahista sta osvojila prvo kategorijo. (J. U.)
KRSKO - Pred praznikom republike so na posebni svečanosti razglasili rezultate letošnjih delavskih športnih iger. Na prireditvi je sodeloval tudi Miroslav Cerar. O pomenu delavskih iger in letošnjih uspehih je spregovoril predsednik komisije za šport in rekreacijo pri ObSS Mirko Avsenak. Poudaril je, da so letošnje jubulejne športne igre zelo uspele, saj so pritegnile na športna igrišča več kot 500 ^ort-nikov. V moški konkurenci je bil vrstni red naslednji: 1. Celuloza 296, 2. Kovinarska 203, 3. Rudnik Senovo 201, 4. Agrokornbinat 159, 5. Obrtniki 155 itd. Ženske: 1. Lisca (Senovo) 218, 2. Agrokombinat 120, 3. Labod 105, 4. obrtnice 51, 5» Občina 46 itd. Največ prvih mest v moški konkurenci je osvojila ekipa Celuloze, saj je zmagala v malem nogometu, odbojki, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, plavanju, baUnanju in krosu. Dekleta iz Lisce pa so bila najboljša v atletiki, odbojki, namiznem tenisu in krosu. (C. L.)
BREŽICE - Petič so se že srečali športniki Brežic in Samobora na tradicionalnem športnem srečanju sindikalnih reprezentanc ob dnevu republike. Zadnje srečanje je bilo za Brežičane zelo uspešno, s^ so zmagali z rezultatom 5:1. Domačini so bili zmagovalci v kegljanju (387:361), malem nogometu (4:3), streljanju z zračno puško (1562:1527), odbojki (3:1) in šahu (6,5:3,5). C^slje so zmagali v namiznem tenisu s 5:2, Tako je prehodni pokal končno prišel v roke Brežičanov, saj so zmagali s 3:2. Ob tej priložnosti so se športniki, iz obeh republik dogovorili, da bodo v bodoče program še razširili, v glavnem pa računajo, da bodo tekmovale tudi ženske. (V. P.)
Črnomelj - Končan je jesenski del tekmovanja v belokranjski rokometni ligi za osnovne šole. V moški konkurenci je zmagala ekipa Črnomlja, pri dekletih pa mlade Semičanke. Končno lestvico tekmovanja bomo objavili prihodnjič (J. S.)
Matevž Lukane v Novem mestu
Smučarski klub „Gozdar“ iz Novega mesta obvešča vse smučarje, da bo v petek, 10. decembra, demonstriral mazanje smuči, montažo, regulacijo okovja in seznanil smučarje z raznimi mažami naš znani smučar iz starejše generacije Matevž Lukane. Demonstracija bo ob 18. uri v domu Partizana na Loki.
Cvetača?
,JPo čem pa imate cvetačo? “ je radovedno drgnila v mladega prodajalca na novomeškem trgu domača gospodinja. Prodajalec, ki s posli dokazuje enotnost jugoslovanskega trga, saj je sicer druge narodnosti, je začuden strmel: „Kakšno cvetačo, tega nimamo! “
„Ja, po čem imate to cvetačo, karfijolo? “ je s prstom pokazala na cvetačo go^odinja.
„Ženska, reci karfijola, da bom vedel, kaj hočeš!“ je zmajal z glavo prodajalec ...
Nauk: čeprav ne znaš slovenščine, lahko v Novem mestu dobro prodajaš tisto, kar si tudi postavil na ogled!
VABILO
Pokroviteljski odbor za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem vabi občane, naj ob novoletnih praznikih za čestitke kupujejo reprodukcije s cerkljanskim partizanskim motivom. Odbor je namreč založil litografijo akademskega slikarja Doreta Klemenčiča-Maja: Partizanska bolnišnica Franja. Reprodukcija na formatu razglednice nosi posvetilo pisatelja Franceta Bevka, ki mu je bila gradnja te vseslovenske šole močno pri srcu.
Ob tej priložnosti se Pokroviteljski odbor obrača tudi na družbene in delovne organizacije ter ustanove s prošnjo, naj bi se letos odločili za drugačen način novoletnih voščil. Toplo priporočamo, naj bi sredstva za čestitke namenili skladu za gradnjo te šolske ustanove s posebnim poslanstvom.
Sklad za gradnjo šole — spomenika NOB v Cerknem ima tekoči račun pri SDK v Idriji št. 5202-652-66. Razglednice, ki jih je založil odbor, lahko dobite v trgovski poslovalnici zavoda Borec v Ljubljani, Titova 17> večja naročila pa sprejema Uprava osnovne šole Cerkno.
POKROVITELJSKI ODBOR
agrotehnika
POSEBNA NOVICA
NOVOLETNA PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV PO OD 2—5 % ZNIŽANIH CENAH!
Na svidenje v naših poslovalnicah:
• v LJUBUANI
v paviljonu JURČEK na Gospodarskem razstavišču
# CEUU
• MARIBORU
• LJUTOMERU
• MURSKI SOBOTI
• POREČU
PRILOŽNOST
ČE IMATE DEVJZE IN KMETIJO!
IZBERITE SEBI, SINU ALI HČERKI SODOBEN KMETIJSKI STROJ IN NOVO LETO BOSTE ZAČELI Z ZAVESTJO, DA BO V RESNICI LEPŠE IN PRIJETNEJŠE!
• PRIČAKUJEMO VAS V UUBLJANI NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V PAVlUONU JURČEK
AGROTEHNIKA — export-import, podjetje za oskrbo kmetijstva, gozdarstva, industrije, gradbeništva in široke potrošnje
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice.
(Z Dolenjskega) V 10. številki „Ro-doljuba“, katerega hvala Bogu ne bere mnogo naših ljudi, z dne 21. nov. 1.1. nahaja se dopis „Z Dolenjskega“, kateri se tako-le glasi: ,Alalo je pri nas vina, jako malo, a vendar ga imajo vinski trgovci naprodaj kolikor ga kdo hoče. Kar ni rodila trta, se pa dobi kje drugod. Toda tako ne delajo samo vinogradnOci, ampak vse bolj še krčmarji, in prava redkost je po nekaterih krajih na Dolenjskem, da dobiš pristno-vinsko kap§ico“. - Gospod dopisnik, kje pa so tisti vinski trgovci, kateri imajo kolikor hočejo vina na prodaj, dasi seje — kar je žal istina - na Dolenjskem letos malo, da jako malo vina pridelalo? Mi poznamo na celem Dolenjskem dan danes le jednega vinskega trgovca v osebi go-^oda Igancija Wutscher-ja v Brezovici pri St. Jerneji.
(V Braziliji) v južnej Ameriki, smo djali zadnjič ni miru, odkar so godili cesarja. Res se je vzdignilo nekaj pokrajin zoper vlado. Predsednik je primoran odstopil.. Osnovala se je nova vlada; ali govori se, da zopet prete nemiri in upori. Nesrečna dežela, ker v njej vladajo prostozidarji!
(Iz Toplic pri Šmarjeti) Da se naši Topličanje radi tožujejo, o tem molčim; poročati hočem le o krilatih pevcih, preljublje-nih ptičkih. — Oj ravnajte lepo s krotko živa-lico! Po zimi, ko ne dobe dovolj hrane, polagajte jim zrna na okna ali kamor vže! S tem si
vzrejate pridnih delavk za spomlad.
(S S u h o r a) na Belokranjskem res nimam kaj posebnega povedati — vsaj veselega ne - ali nekaj bi vam vendar-le rad sporočil. Letine so pri nas večinoma slabše, novcev bode malo, ker je malo blaga. Ni čudo, da od nas hite zlasti možtvo v Ameriko, — doma se živi težko. Večinoma gre mladi svet tjekaj z namenom, da se vrne nazaj, prisluživši si nekoliko denarja.
(Pri občinski volitvi) v Mirni Peči je bil izvoljen za župana Jos. Krivec iz Dobja, za odbornike J. Bartelj iz Mirne Peči, A. Somrak iz Dol. Vrhovega, Jos. Dragan s Hmelčiča, Franc Sukovič iz Dol. Globodola.
(Iz Vinice) pri Škocijanu se nam poroča: Lovec Kondušar po domače Balentin iz Škocijana, ustrelil je v nedeljo, 22. nov. belega, menda planinskega zajca. Od kod se je ta žival sem zatekla, to Bog vedi. Ravno isti dan je pa tudi dobil nekje v hribih vrano čisto bele barve. To je prav redka prikazen, zato sem vam to sporočU.
(Bralno društvo) v Kostanjevici ima svoj redni občni zbor dne 17. decembra 1.1. v društvenih prostorih. Vspored: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. volitev dveh preglednikov računa; 5. vohtev novega odbora; 6. shodni predlogi. Začetek ob sedmih zvečer. K obilni udeležbi vabi najuljudneje vse ude odbor.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC, 1. decembra 1891)
Do 12. decembra bo v trebaiyski galeriji likovnih samorastnikov odprta razstava del hrva^ega slikarp Ivana Lackoviča-Croate. Obiščete jo lahko vsak dan od 10. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. Na posebne želje skupin odpre vodstvo galerije razstavo tudi izven naštetih ur. - Na sliki: IVAN LACKOViC-CROATA: BERAŠKA ZIMA
Ciganska Romeo in Julija
Bo oče še kdaj videl mladoletno hčerko?
Anton Hudorovič, Cigan, ki sicer živi v Italiji, se je pred približno dvema mesecema pripeljal na dopust na Kočevsko. Kar se na dopustih zelo rado zgodi, se je pripetilo tudi njemu - zaljubil seje, in sicer v lepo rnladoletno Cigančico B. H. iz Želnj pri Kočevju.
Bližali pa so se črni oblaki, saj je Antonu Hudoroviču začelo dovoljenje za bivanje pri nas potekati. Vrniti se je moral domov v Italijo.
Komaj pa je odpotoval, je prišel na postajo milice v Kočevju oče mladoletne Cigančice B. H. in zahteval hčerko nazaj. Trdil je namreč, da jo je Anton Hudorovič odpeljal na nedovoljen način čez mejo v Italijo.
Gola lepotica zgubila tožbo
Ne bo dobila milijona
Pred približno letom dni smo poročali, da je neka lepotica tožila dva kočevska fotoamaterja, ker sta jo slikala golo in nato njeno sliko objavila v neki jugo-dovanski reviji.
Kasneje smo zvedeli, da je tožila le enega in rev^o, ki je sliko objavila, za 10.000 din (stari milijon din) odškodnine.
Pred kratkim je sodišče razsodilo tako, da se tožba gole lepotice zavrne in da za slil^nje brez obleke ne bo dobila nobene odškodnine. Razen tega bo morala plačati še vse stroške postopka.
Lepotica je sicer trdila, da so njo, nedolžno revico, pregovorili za likanje brez obleke, vendar je sodišče verjetno menilo, da ,4abe ni težko praviti v vodo“ in je fotografa in revijo oprostilo.
P-c
Mladoletnica ni imela potnih listin, zato je še skrivnost, kako jo je zaljubljeni Anton Hudorovič pretihotapil preko meje. Verjetno je mlada izbranka njegovega srca potovala kar v prtljažnScu.
JOŽE PRIMC •••
Kje' bomo silvestrovali?
Pri novomeški poslovalnici Kompasa zbirajo prijave za silvestrovanje v tujini in izven Dolenjske, Tisti, ki so nekoliko bolj pri denarju, si lahko privoščijo čakanje novega leta v Simonovem zalivu pri Izoli (cena 420 din); v Medulinu pri Pu.ju (530 din); v Bardolinu (Gardsko jezero) - 870 din; Moskvi - 1.930 din in Budimpešti - 830 din.
wWx-:
Prešernova podoba iz novdU^Sce Študijske knjižnice, ki se ne razlikuje dosti od Kaprolovega I*rešema. Okvir pa je povsem enak tistemu iz Sodražice. (Foto: S- Ookl)
PRISPEVEK K »NOVEMU ODKRITJU«
Takih Prešernov ni *^no malo!
»Originalnih« Prešernovih podob, kot je v Sodražici, ne manjka, dve sta v Novem mestu, precej pa jih je tudi v Ljubljani Trditev, da je na njih pravi Prešeren, nima dokumentirane osnove, pravi Bogo Komelj
Naš novinar Jože Primc iz Kočevja je v Dolenjskem listu št. ^ obvestil javnost, da se nahaja v So^ažici slika pesnika Franceta Prešerna, ki je precej podobna domnevnemu originalu, zaradi katf-rega je pred leti tekla dolga in utrudljiva pravda. Kateri Prešeren]^ pravi, si strokovnjaki še niso na čistem, obstoji več verzij, vendar^ nobena ^rejem^iva. Naš novinar trdi, da je Karolov I^ešeren pravi" in da je posebna zanimivost zahodine Dolenjske. Malce pobrkali tudi po Novem mestu in prišli do dveh „odkritij^, ^ lca<
itere pa ne trdimo, da sta originalni.
Lepi Prešernovi podobi imajo v novomeški Studijski knjižnici in v gimnaziji. Med seboj se malce razlikujeta. Zanimivo pa je to, da sta
okvirja povsem podobna tistemu®’ Kaprolove gostilne. Upravnik Sti*' dijske knjižnke Bogo Komelj je vedal, da sta okvirja secesijska,
Presenečenja: novomeški bron, jantar in steklo
Razstavo »Prazgodovina Novega mesta« si je v treh mesecih ogledali nad 4.000 obiskovalcev — Poslej: ogled dragocenih izkopanin v skrčenef^ obsegu v mali dvorani Dolenjske galerije
SPUIC/V
. .,Nov upor: pred tedni seje direktor Delavske restavracije Ivan Zorc upri samoupravljanju, zdaj pa so se delavke uprle - direktorju!
.. .Partijski sekretar Franc Šali v Novem mestu je dobil pomočnika. Čakam, kdaj bo pomočnik Janez Slapnik prosil za pomočnika ...
... Urbanistični program v Novem mestu bo kmalu narejen: Dom-invest je že podpisal pogodbo. Nič zato, če je rok za program že potekel pred meseci!
. . .Kopališki mojster v Portorožu trdi, da je voda v bazenu tako čista, da bi jo pil iz kozarca. Vlado Der-žič, direktor Cateških Toplic, bi tudi pil iz kozarca - samo ne termalne vode iz čateškega bazena ...
... v Novem mestu je zadnje tedne toliko predlogov za nove samoprispevke, da predlagam še enega: samoprispevek za samoprispevke!
.. .Direktorji hotelov na Dolenjskem tarnajo, kako so dragi pevci za silvestrsko noč. Jaz grem pet za polovično ceno in enak uspeh: ne pevcev ne mene takrat ne bo nihče poslušal .. .
.. .V Novem mestu bo dedek Mraz za malčke nastopil med baletkami. V mnogih družinah bi moral nastopati skupaj s čarovnicami, če bi ob tej draginji hotel prinesti tudi darila!
dokazuje, da sta nastala ob prelomu našega stoletja. Najbrž sta bila izd^ lana ob obletnici Prešernovega rojstva 1900 ali pa ob postavitvi pesnikovega »omenika v Ljubljani. Oba novome^a primerka sta signirana, avtor pa ni poznan.
Prešernovo sliko je kupila Studijska knjižnica 1949 ob 100-letnici Prešernove smrti od novomeškega notarja Matije Marinčka, ki pa ni vedel, kdo je avtor. Ob nakupu je povedal, da je sliko kupil od nekega potujočega slikarja v Celju, imena da se ne spominja. Slikar je imel naprodaj še sUki Gregorčiča, Ketteja, vse pa so bile v enakih okvirih, takih, kot so podobe v Sodražici in v Novem mestu.
Trditev, da je na njih originalni Prešeren, je verjetno zmotna! Kajti ‘ ' slike so bile posnete po podlagi Prešernovih poezij iz leta 1866, so pa delo iznajdljivega slikarja, ki pa je ostal neznan.
Okvir je serijske izdelave, je pa lepo obrtno delo.	s.	DOKL
Orožne vaje
o novomeškem urbanističnem programu je bilo izrečenih že mnogo besed in veliko datumov je bilo že postavljenih, za katere so obljubljali: „Do takrat pa bo program zares nared!"
Doslej so se ti poskusi vsi izjalovili, občinski predsednik Franci Kuhar pa pravi: „Zdaj, mislim, smo tako daleč, da lahko rečemo, da ga bomo kmalu dobili. Ekonoihski del je narejen, res pa je, da je zaradi hitrega razvoja te^o dajati napovedi ...“
In če prog-am kljub temu ne bo do roka? Zupan pravi: „Potem bomo pač vse arhitekte poklicali na orožne vaje in jih imeli tam toliko časa, dokler programa ne narede!"
Potujčvavši, si kriv, da kolne...
če bi imeli slavisti in ljubitelji slovenskega jezika kaj besede, dvomimo, da bi ustregli celjskemu posl ovnemu združenju za trgovino „Koneks“, ki prosi za soglasje pri podražitvi sladkorja. V obraztožitvi zahtevka namreč dosledno pišejo o „pakungi“, kot da je to prelepa stara slovenska beseda. Sicer pa tudi sevniški občinski odlok ni nič boljši in prav tako govori o „pakungi“. Saj res: kdo bi ob vseh teh življenjskih težavah, ko nas „draginja tare in davki tišče,“ mislil še na jezik!
Vobrambodolenjskih vinogradnikov
Pred dnevi so v veliki dvorani Dolenjske galerije zaprli razstavo „Prazgodovina Novega mesta", ki ie vzbudila širok odmev v slovenji javnosti in še posebej v strokovnih krogih zgodovinarjev in arheologov. Na obsežni razstavi so bile prvikrat sistematično prikazane dragocene izkopanine, ki so bile najdene na področju Novega mesta. Vse najdbe so iz prvega tisočletja pred našim štetjem in obsegajo čas od konca bronaste dobe in starejšo ter mlajšo železno dobo. Največjo pozornost na razstavi so vzbujali bogati nakitni predmeti izdelani iz brona, jantarja in stekla ter izredne'CTbHi«.gljnastih posod, ki so bile najdene v gro6ovih halštatskih velikašev v gomilah na Znančevih njivah. Osrednje mesto na razstavi pa je zavzemal najb^a-tejši grob slovenske prazgodovine: grob halštatskega kneza z dvema figuralnima situlama in bronasto če-
lado, ilirski aristokrat, ki je bil ubit in pokopan v 4. stoletju pred n. Št.
v času od 2. septembra do 29. novembra si je to reprezentativno razstavo ogledalo 4000 obiskovalcev, kap je rekordno število obiskovalcev na razstavah v Novem mestu. Na razstavo je vabil privlačen plakat, razlagal pa jo je bogato ilustriran katalog v slovenščini in nemščini. Razstava je pokazala na odlično mesto, ki ga je zavzemalo Novo mesto v času halštatske kulture (750 do 300 pred n. št.) v Vzhodnih Alpah. Ta privlačna razstava bo v skrčenem obsegu odslej stalno na ogled v mali dvorani Do-leiljske galerije, dokler ne bo Do-leryski mui^ej dobil QOvih prostorov, kjer bi lahko na moderen način razstavil vso svojo bogato arhec^oško zbirko.
T. K.
med nebotičniki
KRPANOV KOTIČEK
O samoprispevku
Na ozki zasneženi gazi sem srečal kmečkega moža, ki me ustavi: „Martin, si že slišal, kaj je bilo v Ljubljani? “
„Kaj pa takega? Menda nimajo snega čez glavo, da si morajo kopati rove, ako hočejo priti čez cesto? “ se pošalim.
„Nikar šale ne uganjaj se skoraj ujezi, „ali res še nisi slišal, da so se odločili za samopri^evek? Imeli bodo več šol in takih prostorov, kamor bodo lahko dali otroke na varno.“
„Kar naj, ako jim je potrebno, saj imajo drugega vsega dosti. Le čemu si se nadnje spravil? Menda ti niso v napoto, ka-li? “
„v napoto mi niso, le srce me boli, ko gledam in poslušam, kako to gre. Kar naprej so delili listke in časopise, ki so pisali o tem, in še na televiziji so kazali svoje otroke, kakšni reveži so.“ „Malo hvale nikomur ne škodi, “ se hočem izmuzniti.
„Kakšna hvala neki,“ poprime za besedo. „Anti veš, koliko je to stalo? Pravijo, da bi s tistimi novci, ki so jih porabili za to reč, postavili pol šole.“
„Bosa je ta!“ pribijem, ker mu nisem verjel.
„Ne vem. Jaz bi kar verjel. Sam sem jih videl, kako so si naročah najboljše jedi in tudi domače žganje jim ni bilo po volji; le-ono angleško jim je bilo pravšno, saj je menda desetkrat dražje od našega. Pili so, pili in jedli, a plačali niso. Rad bi videl, komu bodo naložili to pokoro, ki z ubogimi otroki nima nobene zveze.“
,J*okaj si utihnil? Imaš še kaj na srcu, da ne moreš z besedo na dan? “
„Imam, vendar ne vem, če mi bo potlej odleglo. Poslušaj, ako dam na vago tale samoprispevek, ki ga imajo v Ljubljani, in koliko tmda so imeli z njim, da so ga spravili skupaj, bi bilo bop, da ga ni.
Poglej, mi kmetje nikdar ne vprašamo in ne pišemo o teh rečeh. Usedemo se skupaj pa se pogovorimo: treba je popraviti pot v našo vas — popravimo jo. Prav tako smo zagrabili za krampe in lopate, ko smo napeljali vodo in elektriko in še kaj. O, še plačali smo po vrhu vsega, ako smo hoteli vse to imeti, pa ni bilo ne besedi ne hvale.“
„Dobri ste,“ ga pohvalim in se urno poslovim.
MARTIN KRPAN
Foto tedna: Zalokar in Pavkovič
Ta teden sta se nam z aktualnima ddgodkoma iz svojih občin odzvala samo dva naša sodelavca: Franc Pavkovič iz Sevnice in Tone Zalokar iz Krškega.
Tone Zalokar, ki je 2. decembra v tovarni papiija v Krškem opazoval krvodajalsko akcijo, je naredil zelo dober posnetek, za katerega smo mu namenili 100 dinarjev. Sliki je dal naslov „Trenutld resnične solidamosti“. Sevničan Franc Pa^^ovič pa nam je poslal znanega mladega pevca zabavnih melodij, Ota Pestnerja iz Celja, prijetno osvežitev za Sevni-čane, ki so z navdušenjem sprejeli tudi nastop New swing kvarteta v spremljavi Ijubljan^ih Unionov. Za fotografijo bo dobil 50 dinagev. ;
Vabimo vas, da se naSm sodelavcem pridružite tudi drugi Ijubite^i fotografije. Tedenskih zanimivosti ne manjka. Treba seje samo ozreti okrog sebe.
Če hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov „Fotografija tedna“, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in nare-jana na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnih centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko!). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izobru.za^hodnji teden. S sliko pošljite tudi primereri (TctafSlci poH^iSv obvezno pa podatke:
kdaj je bila posneta
kje je bila posneta in
kdo ali kaj je na sliki.
v razpisu smo napisali, da bomo za^ avtorja nagradili z 200 dinarji. Želimo ViM;n rfif	m
ostro oko! Posnetke pošljite do 13. deceim 12. ura!
UREDNIŠTVO DOL. USTA
ri&S
IZREDNA PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV! »DNEVNIK«
redno zappsli
VEČJE ŠTEVILO RAZNAŠALCEV ZA MESTO LJUBLJANA
Zaslužek dober, možen je dodatni zaslužek.
Za ponudnike izven Ljubljane so preskrbljena tudi ležišča.
Interesenti naj se javijo osebno na naslov:
Ljubljanski dnevnik, prodajno-naročnin.ska služba, Ljubljana, Kopitarjeva Z.
f-
\
L
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«, Novo mesto.
razglaša
JAVNO PRODAJO
tovornega avtomobila ZASTAVA 620 B,
nosilnost 2 toni
Licitacija bo 14. 12. 1971 ob 12. uri v prostorih skladišča, Cesta herojev 25, v Novem mestu.
12. V hišo so se vsuli ko^ ®^ti sršeni — bradači, lasači, pa čudno oblečene	,JSe,	ne boste
hodili s kurami spat, pri	”ollywoodu, mister
Paradižnik!“ so kričali. In	je	tudi bil v
druščini, je pomežiknil	»J'Je	gre	drugače,
če si slavna zvezda! Hišne	škanddčki,	orgije,
mamila ... To spada k rekla*^**
In začel se je ples, da nikol* tega!
Zaijul je gramofon, zatopotale so noge po dragoceni preprogi; zleteli so v kot odvečni kosi oblek in zavile so neprespane oči sumljive dekline.
Iz hladilnika je poromal zadnji sendvič, poslednja steklenica pijače. In še ni bilo zadosti! Zavrteli so telefon in iz najboljšega hotela so prihiteli najboljši natakarji s polnimi košarami...
,^n kdo bo to plačal? se je zdajci oglasil Paradižnik.
SEDAJJEČAS
da si zagotovite gradbeni material, ki ga boste potrebovali za gradnjo ali dograditev svoje hiše.
Trgovsko podjetje DOLENJKA sprejema naročila za dobavo gradbenega materiala v letu 1972 v naslednjih prodajalnah:
0 prodajalni BRŠLIN — pri železniški postaji
# blagovnici ČRNOMELJ
# prodajalni KOVINA v Šentjerneju
# prodajalni PRI MOSTU v Škocjanu
# prodajalni GRIČ na Mirni
# prodajalni ŽELEZNINA v Mokronogu
# prodajalni SLAP v Žužemberku
# prodajalni MIRNA PEČ
# prodajalni na VINICI Pohitite z naročili!
1
9
H
D
NDVOMESTR
Debelo ga je pogledal producent:
„AH niste vi, mister Paradižnik, prav danes podpisali pogodbe? Ce ne bo dovolj denarja — saj boste menda zavrteli še kakšen filmček
Paradižnik je obstal. Pa le za hipec. Bistra misel se mu je utrnila v možganih in moder sklep se mu je porodil v zviti buči.
„Okeee!“ je dejal, „zdaj pa za drage goste malo presenečenja! “
Svetujte svojcem, sorodnikom in znancem, ki bodo prišli iz tujine na novoletni obisk, naj vse denarne zadeve urede pri VAŠI BANKI
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO
podružnici v KRŠKEM ali ekspoziturah v METLIKI, TREBNJEM in NOVEM MESTU.
VIŠJE OBRESTNE MERE -NOVE UGODNOSTI!
POTA
Dežurni
poročajo
VASKI pretep - Stanko Kresal iz Cerovca pri Stopičah je 2. decembra prijavil novomeškim miličnikom vaščana Antona Kastelca in njegovo-ženo, da sta ga 30. novembra pretepla in poškodovala.
RAZBIJAL KOZARCE - 2. decembra so pridržali Nikola Bukića iz okolice Prijedora, ker je v gostilni na Rotovžu na novome^em Glavnem trgu pijan delal nered in razbijal kozarce.
Se EN VLOM V VIKEND - Neznanci so v zadnjih novembrskih dneh na Ruperč vrhu vdrli v vikend Franca Šušteršiča iz Regerče vasi in odnesli 60 litrov vina ter daljnogled.
UKRADENI AVTO V LJUBLJANI - Antonu Fleku iz Črnomlja so prdšnji mesec ukradli osebni avto. Cez dva dni so vozilo našli v Prijateljevi ulici v Ljubljani.
RAZGRAJAL V RESTAVRACIJI -Niko Brcina, 23, iz samskega doma v Kanižarici je preživel noč v priporu pri miličnikih, ker je pijan razgrajal v restavraciji kanižarskega premogovnika.
PRIJELI KLATEŽA - Pred kratkim so prijeli klateža Petra Verka iz iz Šoštanja. Verk je v Lakencu prosjačil.
SUMIJO CIGANE - Minule dni so neznanci ukradli 400 kg sena Antonu Cepinu iz Zbur. Sumijo Cigane.
TORBICO NAŠLI, VENDAR PRAZNO - Nezani storilec je te dni okradel Frančiško Hren iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu. Izrabil je nepazljivost go^odinje in iz stanovanja odnesel usnjeno torbico s približno 250 din. Torbico so že naslednji dan našli na koncu Kettejevega drevoreda, blizu samskega doma SGP Pionir, bila pa je prazna.
TORBA Z ORODJEM - Milan Krstič iz Novega mesta je prejšnji teden prijavil, da mu je neznanec ukradel potovalno torbo, polno orodja.
TAT SE JE IZMUZNIL - Tat je 3. decembra obiskal stanovanje št. 18 na Zagrebški cesti v Novem mestu. Noter je prišel v času, ko go^o-dinje Marije Petrov ni bilo doma. Po stanovanju je vse razmetal, zapuščal pa ga je, ko se je Marija Petrov vrnila. Začel se je lov na visokega in lepo oblečenega moškega, a je bil brez u^eha: tat je odnesel pete in težko mu bodo še prišli na sled.
.   ^
>■'>5	^	^^
Trčenje pri Drnovem je bilo silovito: italijanski tovornjak s prikolico, naložen z opeko, se je s sprednjim delom zago2dU v obcestni jarek in so ga šele po večurnem naporu zvlekli na cesto. (Foto: I. Zoran)
Drnovo: poledica in dva mrtva
v prometni nesreči sta se ubila voznik renaulta in sopotnik
Zamolkel pok pločevine v nedeljo, 28. novembra, ob pol petih zjutraj na avtomobilski cesti (tam, kjer se konča Krakovski gozd) pri Drnovem je naznanil, da minuli tridnevni prazniki na našem območju ne bodo minili brez prelite krvi.
Italijanski voznik Giovanni Gu-setta, doma iz Gorice, se je to jutro_ zgodaj odpravil na pot: od Ljubljane proti Zagrebu je vozil tovornjak s prikolico, naložen z opeko. Z zmerno hitrostjo je rezal mrzel zrak in temo skozi Krakovski gozd.
V smrt zaradi cigarete ?
2. decembra zjutraj so našli mrtvega 62-letnega Janeza Videta iz Mihovice pri Šentjerneju. Ugotovitve kažejo, da je umrl tragične smrti. Ponoči je kadil, med kajenjem zaspal, od cigaretnega ogorka pa se je vnela obleka. V zaprti sobi je zmanjkalo zraka in Vide se je z ogljikovim monoksidom zadušil. Nesrečno smrt tega gospodarja iz Mihovice še vedno raziskujejo.
Nenadoma so nekaj sto metrov pred njim začele na cesti poplesavati luči. Kaj pa to? Luči so se mu precej hitro bližale. Tedaj je ugotovil; osebni avtomobil! V naslednjem hipu pa je že počilo.
Tovornjak je po trčenju rinil osebni avtomobil kakšnih 36 metrov in ga pahnil s ceste, nato pa v j arku pritisnil. Vse je bilo končano zelo , hitro. Iz stlačene pločevine, pri kateri so le Še kolesa spominjala, da je bU to osebni avtomobil, ni bilo vač glasu. Na sneg seje pocedila kri. •
Voznik renaulta reške registracije Jovan Obradović, 23, doma iz Ko-strene, in sopotnik Joso* Boznarić, 22, iz Zagreba, sta umrla na kraju samem. Tovornjak s prikolico je zasukalo in je še ves dan zapiral zagrebško smer avtomobilske ceste.
V času, ko sta v Krakovskem gozdu izdihnila Boznarić in Obradović, je bila avtomobilska cesta hudo poledenela — in še neposipana. Vsak nepremišljen gib s krmilom ali z zavoro je bU usoden. Ker ni prič, niso mogli ugotoviti, zakaj je tako neslo renault, da se je pred srečanjem samcat znašel pred tovornjakom kot otrok pred ogromno valečo se skalo.
ljubljanska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE, Vrunčeva 1
KDOR RAČUNA —
VLAGA PRI NAŠI BANKI!
Dva mrtva - če odšejemo gmotno škodo (45.000 din) - to je tragedija in hkrati opomin za tiste, ki se ne menijo za stanje ceste.
Pogum
30. novembra je ljubljanski voznik Alojz Žvar na avtomobilski cesti pri Korenitki z osebnim avtomobilom zapeljal čez neprekinjeno črto in prehiteval osebno vozilo italijanske registracije. Naproti je tedaj Alojz Gotlib z Otočca vozil fička. Zvar je Got-liba silovito zadel, ko pa je v Gotliba trčil še njegov sovaščan Bojan Florjančič, se je fičko vnel.
Florjančič ni razmišljal, kaj ima storiti. Skočil je h gorečemu vozilu, odtrgal vrata in krmilo in izvlekel Gotliba, ki je bil tedaj v nezavesti Gotlibovo vozilo je povsem zgorelo.
Ranjena Žvar in njegova žena sta dobila zdravniško pomoč v Novem mestu, Gotlib pa se je kmalu po nesreči osvestil. Florjančič je postal zgled za resnično tovariWo na cesti. Najbrž mu tudi ne bi nihče zameril, če bi mu v tistih trenutkih odpovedali srčnost in prisebnost.
L ZORAR
Hlev zgorel,
■ • v	v	•	I	•
niso resili
2. decembra popoldne je v Re-gerči vasi pogorel hlev, last Jožeta Malija. Ogenj je upepelil 300 kg slame. Vnela se je tudi streha hiše, ki se je je hlev držal, a so požar zaustavili. Gmotno Škodo cenijo na 10.000 din. Vzrok za požar še ni znan.
AUSTIN-IMV1300
Cena:			
Hfl	7.244,58	Dkr	15.460,98
DM	7.127,28	US dol.	2.113,00
Sch	51.578,52	Lstg	854,31
Sfr	8.410,51	Can. dol.	2.134,34
FF	11.652,58	Lit	1,296.319,00
Skr	10.700,55	Ffr	101.424,00
dinarska cena: 35.226,50 din
Za devizna plačila, ki prispejo do 31. decembra 1971, GARANTIRAMO DEVIZNO CENO
Devizni račun IMV: 501-620-2-32009-10-3172, Jugobanka Ljubljana
mousTRijflmoTORnm VOZIL
novomESTG
Za podrobnejše informacije se obrnite na poslovalnico IMV:
LJUBLJANA, Titova 172-a tel. (061) 343-485, 341-779
PONIKVE: Z GLADKIMI GUMAMI - 2. decembra je Božidar Džurović iz Beo^ada vozil osebni avtomobil od Ljubljane. Avtomo-biliska cesta je bila tedaj prekrita s snežno brozgo. Ker^e imel Džurović na avtomobilu gladke gume, ga je pred nadvozom pia Ponikvah zaneslo in obrnilo. Z neprimerno hitrostjo se je za njim pripeljal Milisav Mirkovič z Reke, se hotel Džurovi-ćevemu avtu izogniti tako, da je zapeljal na bankino, pri tem pa je huje trčil v mostno ograjo. Kljub precejšnji gmotni škodi ni bilo ranjenih.
BlC‘: RANJEN SOPOTNIK - 2. decembra ponoči je Ivo Periša iz Otočanov pri Biču ustavil svoj avto, da bi pomagal avtomobilistu, ki ga ^je zaneslo s ceste. Duško Aleksič iz Bihaća je za njim pripeljal avtobus in zadel Periševo vozilo. Pri tem je bil ranjen sopotnik Lazo Jozić.
NOVO MESTO: Z AVTOM POVOZIL Šolarko - Janez Polenšek z Vinjega vrha pri Smaijeti je 1. decembra na cesti pri novomeški železniški postaji povozil šolarko Tatjano Pavlin, 7, iz Ždinje vasi, ko je šla po prehodu za pešce. Deklico so odpeljali v novomeško bolnišnico.
DRAMA: PREZRL OPOZORILO - Ivan Linčič iz Mihovice je 27. novembra na mopedu peljal Jožeta Kromarja. V mraku je prezrl varnostni trikotnik in se zaletel v kombi novomeške registracije, last Antona Stipaniča iz Gradca. Sti-panič je vozilo ustavil na cesti zaradi okvare. Pri padcu sije Linčič zlomil nogo, precej pa se je potolkel tudi Kromar.
LASCE: ranjen PRI TRČENJU - 27. novembra sta se na cesti med Smuko in Laščami zaletela tovornjaka, ki sta ju vozila Cveto Premrl iz Kočevja in Leopold Bojc iz Dolenje vasi pri Ribnici. Sopotnik v_ kočevskem vozilu Leopold Bojc (starejši) je bil huje ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
TREBNJE; PODRL PEŠCA -Anton Borštnar iz Gabrovke je 27. novembra v Starem trgu pri Trebnjem podrl pešča Milana Udovča, 32, iz Ljubljane. Borštnar je po trčenju ustavil, da sta sopotnika izstopila, za pešca pa se ni zmenil. Prometni miličniki so ga našli v Dolnji NemŠci vasi. Udovča, ki se je pri padcu huje poškodoval, so odpeljali v novomeško bolnišnico.
• ZBURE: NI IMEL IZPITA - V zadnjih novembrskih dneh je Miro-
slav Gorenec iz Mokronoga z oseb- ^ nim avtom na blagem ovinku v Ma-bh Poljanali zadel avtobus ljubljanske registracije, ki ga je vozil Jože Kump. Gmotno škodo so ocenili na 7.000 din, laže pa sta bila ranjena Gorenc in sopotnik Renko. Gorenc je vozil osebni avto, čeprav nima vozniškega izpita.
RADNA VAS: VELIKA ŠKODA,^ NESRECA brez žrtev - Na*^ avtomobilski cesti pri Radni vasi sta pred kratkim trčila z osebnima avtomobiloma ljubljanske registracije Franc Podlipec iz Ljubljane in Marjan Lavrič iz Spodnjih Jarš pri Domžalah. Gmotno škodo so ocenili na 45.000 din. Nesreča ni teijala človeških življenj.
NOVO MESTO: PODRL PEŠCA IN POBEGNIL — 5. decembra zvečer je neznan avtomobilist na Karlovški cesti v Novem mestu podrl , 51-letnega'Antona Franka iz Novega mesta, ko je pešačil od Gotne vasi proti Žabji vasi. Pešec je dobil pri padcu hujše poškodbe in so ga odpeljali v bolnišnico. Voznik je po ne-. ! sreči pobegnil in še vedno poizve-	1
dujejo za njim.	j
NOVO MESTO: IZSILJEVAL PREDNOST — Jože Hudoklin iz Apnenika je 5. decembra na kandij- . skem križišču z austinom 1300 grobo izsiljeval prednost, zato se je vanj zaletel Slavko Eržen s Trate s fiatom -850. Škodo so ocenili na 10.000 din.
' VIHRE: PREHITEVAL KLJUB ^GLI' - Milan Jazbar iz Ljubljane je 4. decembra zvečer na avtomobilski cesti pri Vihrah prehiteval neko vozilo kljub m^li in slabi preglednosti ceste. Trčil je v opel rekord, ki ga je naproti pripeljal nemški voznik \Wlly G. Pusch. Ranjeni so bili štirje: oba voznika, v Jazbar-jevem avtu pa še Maijan Jazbar iz Brežic in Irena Torkar iz Novega mesta. Škodo so ocenili na 22.000 din.
ZUPECA VAS: ZASLEPLJEN ZADEL DROG: — Med srečanjem avtomobilov v Zupeči vasi neznani voznik ni zasenčil luči, zato je Bojan Škof iz Ljubljane zavil s ceste in zadel telefonski drog. Škode je za 2.500 din, ranjen pa je bil sopotnik Jože Unetič iz Bušeče vasi.
CRNC: TRCENJE PRI POSTAJI - Brežičan Drago Blatnik je 30. novembra pri brežiški železniški postaji ustavljal avto, ko ga je z avtom zadel someščan Štefan Grahek. Škodo so ocenili na 2.000 din. ^
BLIŽA SE ČAS,
KO BOSTE SPET KRASILI NOVOLETNO JELKO IN KO BO DEDEK MRAZ RAZ-VESEUEVAL NAJMLAJŠE
blagovnica
nan^gi^
KOČEV.
vam je že pripravila veliko izbiro
# domačih in uvoženih okraskov za novoletno jelko
# domačih in uvoženih igrač za otroke vseh starosti
Tudi z nakupom novoletnih daril ne boste v zadregi, ker vam nudimo tudi bogat izbor
# moške, damske In otroške konfekcije, perila, pletenin in obutve
# posteljne konfekcije in opreme za go> spodinjstvo
# raznovrstne drobne modne dodatke za moško, žensko in otroško garderobo
# v našem samopostrežnem oddelku pa vse vrste živil, pijač in sladic, ki jih boste potrebovali za novo leto doma ali iz njih pripravili novoletna darila.
Izbiro za novo leto smo skrbno pripravili in prepričani smo, da bomo vašim željam lahko ustregli!
Sl*
j
S
4
5 $ $ # # # r $ J
4
0
4
4
#
0
4
4
4
4
4
4
4
4
0
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
P
0
4
4
5
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
#
4
4
4
4^
ČETRTKeV INTERVJU
Dedek za vse po malem
Janez Grašič: »Naselja naj imajo prazničen videz, z novoletno čestitko pa se spomnimo zlasti otroki«
v prejšnjem intervjuju je Ludvik Kebe, direktor Zavoda za zaposlovanje, zaželel, naj predsednik občinske zveze DPM Janez Grašič pove, kako tečejo priprave za letošnjega dedka Mraza.
- Da bi naselja in mesta v občini že na zunaj imela prazničen videz, smo se do-
govorili za primemo okrasitev s krajevnimi skupnostmi, področnimi delovnimi organizacijami in šolami.
- Kaj je v načrtu za otroško veselje?
— Otroci se bodo vsekakor veselili najprej vsak v svojem družinskem krogu ob novoletni jelki, še posebej pa jim pripravljamo obilo veselja tudi z obhodi dedka Mraza. Dedek Mraz bo obiskal, kjer bo le mogel, otroške kolektive v vzgojno-varstvenih ustanovah, osnovnih šolah in srednjih šolah. Programi bodo ločeni za otroke v vzgojnovarstvenih ustanovah, za nižje in za višje razrede osnovnih šol. V teh programih bodo otrokom predvajali odlomke iz pravljic in pravljične prikaže, ki jih pripravljajo otroci sami pod vodstvom vzgojiteljev in učiteljev. Programe bo popestril Zavod za kul-tumo-prosvetno dejavnost v krajih, ki bodo dostopni, z enodejankami iz pravljic Sneguljčica in škratje ter Janko in Metka, nastopal pa bo tudi dedek Mraz s spremstvom, ki bo obdaril vzgoj-
novarstvene ustanove in šole s kolektivnimi darili. Po šolah bodo za to priložnost pripravili tudi pogostitve. Učenci 7. in 8. razredov bodo tokrat prvič nastopili z narodnimi plesi.
- Odkod pa bo dedek zmogel denar za vse to?
- Kot vsa leta do zdaj mu bodo priskočile na pomoč delovne organizacije, ki za najmlajše še nikoli niso odrekle pomoči, nekaj bodo primaknili starši, nekaj pa Zveza prijateljev mladine in temeljna izobraževalna skupnost. Dedek Mraz me je naprosil, naj posebej naročim delovnim organizacijam, naj ob tej priložnosti ne pozabijo na šole, nad katerimi so prevzele pokroviteljstvo in naj se šolarjev spomnijo s kolektivnimi darili, pa tudi s praktičnimi darilci za šo-larčke.
- Kaj pa odraslih, se bo dedek Mraz kaj spomnil?
- Tudi nanje ne bo pozabil, brez skrbi! Šolski otroci bodo v dneh pred novoletnimi prazniki zaželeli srečno novo leto zaslužnim starim občanom v kraju, s čestitko in dobrimi željami ter skromnimi darilci se bodo spomnili bolnih občanov in tistih, ki nimajo svojcev, ter zaželeli srečno novo leto tudi borcem iz NOB. V delovnih organizacijah pa se bodo, kot je že prišlo v lepo navado, za novoletne praznike spomnili s čestitko in darilom delovnih tovarišev, ki so bolni, in svojih upokojencev.
Seveda pa se bodo tudi vozniki in delovne organizacije spomnili s čestitko in darilcem prometnih miličnikov in varstvenikov.
Moje vprašanje: na seji občinske konference ZK Novo mesto je bil potrjen kot kandidat za bodočega sekretarja komiteja Franc Šali. Prosim ga, naj na kratko obrazloži program, za katerega se bo v ZK zavzemal.
M. JAKOPEC
Sporazum so podpisali skoraj vsi slovenski proizvajalci te stroke, veljaven pa postane tedaj, ko cene potrdi občinska skupščina. V Novem mestu tega doslej še niso storili.
Hkrati je Žito dalo tudi pregled poslovanja novomeške pekarne, kjer številke dokazujejo, da peka črnega kruha niti po 2,20 din za kilogram ni rentabilna, še posebej, ker je akumulacija pri kilogramu belega kruha manjša od 4,5 par. Pravijo, da spečejo približno enako črnega in belega kruha. Zato tudi predlagajo, naj bi občina obdržala nadzorstvo nad ceno črnega kruha, cene drugih izdelkov pa itaj bi se prosto oblikovale.
Društvo upokojencev
Društvo upokojencev Novo mesto obvešča člane, da bo pripravilo zanje silvestrovanje v klubskih prostorji. Silvestrovanje bo v petek, 31. decembra, ob 20. uri. Prijave sprejemajo v društvenih prostorih.
Sprememb za zdaj še ni, kruh prodajajo še po stari ceni.
DOLENJSKE IN ŠMARJEŠKE TO'PLICE TER MOKRICE:
Turizem ob Krki bo v »Krki«
Razvojni program predvideva do konca 1976 156 milijonov dinarjev vlaganj za turistični razvoj — Direkcija za turizem v »Krki«
To je stara plošča: zaradi pomanjkanja denarja turizem v novomeški občini ne more uresničiti svojih zamisli tako, kot bi želel. Napredek je namreč prepočasen, da bi se lahko nadejali, da bomo kmalu vsaj približno ujeli turistično bolj razvite slovenje pokrajine. Na^rotno, zadnje čase prehitevajo ali vsaj dohitevajo Dolenjko tudi tisti, ki so prej zaostajali.
■ ■ ■ Prav zaradi tega je novomeška to-
Suhokrajinski drobiž
ŽUŽEMBERŠKI PIONIRJI so na tretjem srečanju mladih literatov in dopisnikov iz Slovenije, ki je bilo 15. in 16. oktobra v Murski Soboti, dobili drugo nagrado za svoje glasilo ,7 BREGOV KRKE“. Na srečanju je bilo razstavljenih 134 pionirskih glasil iz Slovenije in od teh so jih nagradili 5.
LEP ODZIV SUHOKRAJINSKIH KRVODAJALCEV je bil kljub slabi poti pretekli petek v Žužemberku.
Kri je oddalo 232 krvodajalcev, kar je 24 več kot v preteklem letu. Zasluge za dobro pripravljeno krvodajalsko akcijo imajo osnovne organizacije Rdečega križa iz omočja Suhe krajine, zdravstvena postaja Žužemberk in kolektivi delovnih organizacij s tega območja.
26. NOVEMBRA ZVECER so se iz Hinj peljali s fičkom bratje Miha,
•Franc in Ivan Potočar iz Velikega Lipja. Preden so prispeli so smuške ceste, so zagledali na cesti tri medvede, ki se jim ni ljubilo s ceste. Zato so morali fička ustaviti in počakati, da so kosmatinci zapustili cesto.
TRI LOVSKE TROFEJE si je v treh dneh pridobil Jože Plut iz žu-žemberške lovske družine. Od 25. novembra do 28. novembra je namreč uplenil dva jelena in eno košuto.
M. S.
varna zdravil „Krka“ prevzela pobudo za hitrejši razvoj zdraviliškega in rekreacijskega turizma na Dolenjskem. Mimo novomeške občine so to zamisel sprejele tudi Mokrice iz brežiške občine. Direkcija za zdraviliški in rekreativni turizem pri Krki bo imela v začetku nadednje poslovne enote; zdravilišči Dolenjske in Šmarješke Toplice, grad Mokrice, Stari grad, ki ga zdaj obnavljajo in pa druge turistične in gostinske enote podjela.
V naslednjih petih letih naj bi v Šmarješke Toplice vložili dobrih 25 milijonov dinarjev v zdraviliški del (kopališče, terapevtsko - kopališki objekt, restavracijo B kategorije, hotel ensJce kategorije z 240 ležišči in dograditev sedanjega) ter 14 mili-
Razstava: »Od vstaje do svobode«
v Domu JLA v Novem mestu bo od 14. do 20. decembra v počastitev 30-obletnice vstaje in dneva JLA odprta slikovna razstava, ki bo prikazovala nastanek in razvoj ljudske oblasti od prvih dni vstaje vse do osvoboditve. Razstavljenih bo 123 originalnih slik in dokumentov raznih znanih in neznanih avtorjev, ki so fotografirali med revolucijo. Za obiskovalce razstave bo vodstvo doma organiziralo še predvajanje enega jugoslovanskih filmov s tematiko iz NOB. Razstava bo odprta vsak dan od 7. do 20. ure.
POiDRAŽITEV; BO' ALI NE BOi?
Cene kruha v predalu
Podjetje Žito predlaga nove cene za kruh, ki ga občani zdaj kupujejo še po starih
v novomeški občbii bržkone še ne bo prišlo do novih cen za kruh, čeprav ima oddelek za gospodarstvo že v predalu predlog ljubljanskega živilskega kombinata Žito, naj bi določili nove cene. Sredi septembra je bil namreč na Gospodarski zbornici podpisan samoupravni sporazum, ki določa za črni kruh ceno 2,20 din, za polbeli 2,60 in za beli 3 dinarje.
Učenci iz novomeške šole Grm te dni zbirajo po Novem mestu star papir, ki ga bodo prodali. Izkupiček od zbranega papiija bodo imeli za praznovanje novoletne jelke. Na sliki: dva najbolj vneta zbiralca na novome^ih ulicah. (Foto: S. Dokl)
Obveščanje pod lečo sindikata
Zanimive ugotovitve analize o obveščanju v kolektivih, ki je zajela vse večje delovne organizacije in 14.745 zaposlenih
Komisija za obveščanje pri ObSS Novo mesto je opravila na podlagi ankete v 19. delovnih organizacijah, ki zaposlujejo 14.745 delavcev, analizo o tem, kako obveščamo delavce. O zanimivih ugotovitvah analize bo še ta teden razpravljalo predsedstvo sindikalnega sveta, še ta mesec pa plenum sindikalnega sveta na razširjeni seji, oba organa pa bosta hkrati sprejela stališča in smernice, kako delovati, da bi stanje pri obveščanju in obveščenost izboljšali.
Analiza kaže ob dejstvu, da je obveščenost bistveni pogoj za zavestno samoupravno odločanje, kopico žalostnih ugotovitev o zelo slabem obveščanju v nekaterih delovnih organizacijah.
V občini na primer nima nobena delovna organizacija organizirane posebne sluflje obveščanja, v kateri bi se strokovno usposobljeni delavci kvalificirano ukvarjali z obveščanjem, brez katerega ne moremo
uresničevati z ustavo predpisane javnosti dela.
Razveseljiva je ugotovitev o napredku obveščanja v delovnih organizacijah s pomočjo pisane besede, saj prejemajo delavci v 19 anketiranih delovnih organizacijah kar 8 tiskanih in 7 doma razmnoževanih glasil, za sprotno obveščanje pa skrbita razen tega še 2 razglasni postaji. Žal je v nekaterih večjih delovnih organizacijah (sem sodita IMV in KRKA kot največji) storjeno za
obveščanje in obveščenost najmanj. Tudi zato je kar 5064 delavcev od 14.745 anketiranih, odvisnih samo od obvestil, ki jih dobe na sorazmerno redkih sestankih in oglasnih deskah.
Posebej je obdelana delavčeva možnost, da bi s predlogi, pobudami in vprašanji aktivno sodeloval v procesu odločanja in samoupravljanja. V analizi je na voljo vrsta številnih podatkov in primerjav, ki podrobneje kažejo razvitost in uporabo posameznih sredstev za obveščanje. Posredovane ugotovitve bodo laliko služile kot dobra osnova za poživitev obveščanja in njegovo posodobljenje, kar bo gotovo lahko veliko pripomoglo k razvoju samoupravljanja in bolj demokratičnemu vzdušju v delovnih organizacijah.
M. J.
jonov za turistično-rekreacijski del (športno kopališče, samopostrežna trgovina, 100 ležišč v počitniških hišicah, kamping), zraven tega pa še 5,5 milijona za turistično-poslovni predel (v prvi etapi hotel B kategorije z 80 ležišči in prostori za poslovne sestanke) in 4 milijone za komunalno urejanje.
Za Dolenjske Toplice naj bi namenili nekaj več kot 40 milijonov: za obnovo sedanjih prostorov, za nov hotel z 200 ležišči, za novo kuhinjo, terapevtske prostore in kozmetiko, za zaprti bazen ob hotelu, avtomatsko kegljišče, garaže in vse potrebne pritikline.
Skupaj z Mokricami predvideva program razvoja do 1976 vlaganja v skupni višini 156 milijonov dinarjev.
Srednjeročni programi pa narekujejo: v Šmarješke Toplice za 15,7 milijona dinarjev vlaganj, v Dolenjske Toplice za 20,8 mOijona in v Mokrice za 12 milijonov. Ta denar naj bi vložili do konca 1974.
J. S.
Taborniki na bršlinski šoli
Pred kratkim so imeli taborniki nove bršlinske šole svoj prvi sestanek. Kar 40 fantov in deklet je prišlo, pridružilo pa se jim je še 40 medvedkov in čebelic, najmlajšili članov te priljubljene organizacije. Zbrali so se v šolski avli, kjer jim je najprej govoril tovariš Jože Vardi-jan. glasili so se še: načelnica Mojca Djaip in vodnika Tone Kranjc ter Dragan Stankovič. Pri delu mladih tabornikov pomagajo še učitelji Pavel Kastelic, Brigita Picek in M^eta Bračko.
V šolski avli je bilo pravcato taborniško vzduge: za to je poskrbel tudi postavljeni šotor, ogenj v obliki pagode, kotel za kuhanje jedi in prapor novomeških tabornikov. Pomenili so se o nalogah organizacije, bodočem delu in vedenju. Za smeh sta poskrbela s skeči Tone in Dragan. Domiselno pripravljeni in prav po taborniško izpeljani sestanek je navdušil člane mlade organizacije, ki so se z veseljem lotili dela.
S tem je zaživela taborniška organizacija na bršlinski šoli, ki ima ninogo pogojev za razcvet in dobro delo.
MOJCA DJAIP
MINI ANKETA
Silvester
Se tri tedne je do konca leta: zadnja noč je navadno najbolj vesela od vseh. Kot da bi hoteli z veseljem in z razigranostjo prekriti vse morebitne slabe domine, ki smo jih doživeli med letom. Nekateri bodo smučali na Krvavcu, drugi se bodo kopali v morski vodi pokritih bazenov v Portorožu ali na Hvaru. Nekateri bodo zapravili veliko tisočakov in bodo odpotovali v tople južne kraje kot lastovke, drugi bodo poceni silvestrovali doma, ob litru domačega vina in pečeni kuri. ..
Nekateri bodo silvestrovali v domačih hotelih. Tokrat pomagamo pri izbiri - s cenami in s kratkimi pojasnili.
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE: Silvestrski menu še ni določen, zato tudi cene še ni. Lani je silvestrovanje veljalo 150 dinarjev, letos bo bržkone 170 ali 180. V teh toplicah bo prostora za 250 ljudi, mimo do*. mače glasbe, ki jo imajo vsako soboto, se s Slovenija koncertom pogajajo še za pevca. Brez posebnih presenečenj.
HOTEL KANDUA, NOVO MESTO: O silvestrovariju še ni nič določenega, javili vam bomo, ko bomo vse pripravili. Čakamo, če bo obljuba izpolnjena!
HOTEL METROPOL, NOVO MESTO: 'Silvestrovanje bo v kavarni, za goste bodo pripravili prigrizek, ki bo vračunan v vstopnino. Cene še niso določili. Za zabavo bo skrbel ansambel Kuhar, prostora v kavarni bo za 120 ljudi.
HOTEL GRAD OTOČEC: Vse v znamenju tradicij: v novomeški občini je Otočec tisti, ki ima za silvestrovanje največ prostora, kjer je najbolj bučno in tudi najdraže. V motelu, kjer bo vse tri dni pela Marjana Deržaj, bo silvestrski menu 200 dinarjev, v gradu pa 250. Silvestrovalo bo lahko 350 ljudi, 100 rezervacij je že vpisanih in tudi plačanih. Tudi prenočišča je še mogoče dobiti. Pravijo: vse normalno.
ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE: V hotelu so vse postelje že zasedene, za silvestrovanje pa je še prostor. SUve-strski menu bo veljal 180 dinarjev, leto 1972 bo lahko v teh toplicah dočakalo 250 lju4,i. Kot je že v navadi, bodo izbirali naj-prikupnejši par, izžrebani menu pa bo za nagrado dobil 5-dnevno bivanje v Šmarjeških Toplicah.
KovomeSta kronika
HOTELI — V obeh novomeških hoteUh, Metropolu in Kandiji,bodo letos pripravili silvestrovanje. Kajpak ne bodo mogli sprejeti toliko gostov, kot trije največii hoteli v občini - v Dolenjskih, Šmarjeških TopUcah in na Otočcu, vendar zagotavljajo, da bo veselo.
DEŽNIKI - V ponedeljek je na živilski trg prišel tudi popravljalec dežnikov in brusilec nožev. Nekdaj bi imel znatno več dela kot pa danes ...
Volna - Na ponedeljkoven trgu je bilo veliko prodajalcev, ki so ponujali različne volnene izdelke. Rokavice in nogavice gredo zdaj najbolj v denar...
RAZSTAVA - V Dolenjski galeriji so odprli razstavo prve dolenjske slikarske kolonije pod mecenstvom Novoteksa. ,>Uine od Krki“ si bodo obiskovalci lahko ogledali ves december.
RIBiCl - Ribiči si manejo roke, saj je zdaj višek sezone. Razen za postrvi je lov odprt praktično za vse druge ribe. Kajpak je še posebno zanimanje posvečeno lovu na sulca, kralja dolenjskih voda.
V nedeljo: občinsko prvenstvof
Namiznoteniški klub Novo mesto organizira v nedeljo, 12. decembra, v telovadnici osnovne šole Katje Rupena namiznoteniško občinsko prvenstvo za posameznike. Začetek prvenstva je ob 8. uri. Vabljeni so člani Klubov in šolskih športnih društev iz novomeške občine.
V soboto: proslava v Bršlinu
v soboto, 11. decembra, bo v vojašnici „Milana Majcna'* v Bršlinu proslava ob obletnici ustanovitve Brigade Matije Cubca, ki ji je naslednica bršlinska garnizija. Ob tej priložnosti bo parada vojaških enot, poleg pa bo kulturna prireditev.
REFERENDUM - V nedeljo in ponedeljek je bil referendum o izenačitvi pravic kmečkih in delavskih zavarovancev. Strokovnjaki in tudi občani so že pred to odločitvijo enotno napovedali: nobene bojazni ni, da bi se glasovanje izjalovilo!
SILVESTROVANJA - Tudi letos bodo silvestrovali vsi — od najmlajših naprej. Zanje bo organiziral ob koncu leta Zavod za kulturno dejavnost bogat program: baletne pravljice, prišel pa bo tudi dedek Mraz.
TRŽNICA - Na ponedeljkovem trgu so veljale naslednje cene: cvetača 7, čebula 3, česen 10, fižol 8 — 11, krompir 1,5, korenje 5, ohrovt 4, pesa 4, peteršilj 6, paradižnik 8, kisla repa 3, solata 8, 4>inača 8, zelje 3, kislo zelje 4, suhe fuge 8, grozdje 6, hruške 6, jabolka 5, limone 6, mandarine 8, kaki 4, orehi 5, orehi - jedrca 30, pomaranče 7, suhe slive 4, banane 6, jajca 1, smetana 30 in sirček 0,50-1 din.
Rojstva - Prejšnji teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milica Nižič z (jlavnega trga 16 - Matejo, Ana Dragan iz Ulice v Brezov log 29 - Albino, Breda Pestič, Nad mlini 25 — Tadeja, Marija Piletič iz Ulice Marjana Kozine 23 - Jožeta in Darinka Bušljeta, Nad mlini 44 - Ivano.
POGREB - Na šmihelskem pokopališču so pokopah Alojzijo Hrastar, 78 let, iz Jedinščice 9.
/
- Ena gospa je rekla: „O, da bi ljubi sneg hotel spet pobeliti našo cesto proti Mirni peči, da ne bo več tako očitno kazala svojih reber ...“
Triindvajsetic
Dajal bom kri, dokler bom mogel in bom zdrav
Krvodajalec je postal, še preden so ga poklicni k vojakom. Prvič je daroval kri 1954 v Ormožu, potem pa je Stanko Ribič redno sledil kUcu Rdeč^a križa in stopil v vrsto tistih najzvestejših, ki jih že zdavnaj ni več treba prepričevati o humanosti krvodajalskih akcij. Tudi sin, 18-letni kovinar, je že dvakrat dal kri, žena prav tako, dokler ni zbolela. Hčerki sta še v šoli, in ko odrasteta, bosta gotovo posnemali očetov zgled.
Stanko Ribič se je rodil kot viničarski otrok v Velikem Bre-brovniku v Prlekiji. Ni imel lahke mladosti. Spomini mu najraje uidejo v čase, ki jih je preživel v delovnih brigadah. Gradil je progi Brčko-Banovići in Do-boj-Banjaluka, novi Beograd, cesto Zagreb-Beograd in cesto Ljubljana-Vrhnika. Za seboj ima leto dni in osem mesecev prostovoljnega dela. Še danes je ponosen na 13. ljutomersko brigado, eno najboljših na avto cesti v Novski. V tistih dveh mesecih so ga dvakrat proglasili za udarnika. Tudi v drugih akcijah je dobival pohvale. Bil je močan fant in je veliko zmogel. Železniške pragove je prenašal kot Krpan.
Po poklicu je živinorejec in žena prav tako. To delo je opravljal sprva v hlevih KGP na Kočevskem, pozneje pa več let v Vrbini na posestvu brežiškega gozdnega gospodarstva. V Brežicah je enajsto leto in se počuti kot doma. Dobro leto je že hišnik Prosvetnega doma. To delo opravlja z veseljem. Posebno rad goji cvetje in je zavzet član hortikulturnega društva. Doma ima nad sto lončnic in tudi za okrasne nasade ob prosvetnem domu rad skrbi. „Ce bi le bili mladi ljudje lepše vzgojeni,” pripominja z rahlim obžalovanjem, kajti neštetokrat mu brezbrižni mladi rod pred kinom potrga cvetje ali pohodi travo v okrasnem nasadu.
J. TEPPEV
435 krvodajalcev
v Brežicah z veseljem ugotavljajo, da so se krvodajalci v zadnji akciji številno odzvali kljub slabim vremenskim razmeram. Na odvzem krvi j Ul je prišlo prvi dan 154, drugi dan, ko so bile avtobusne zveze spet normalne, pa 281. Akcija v dneh 23. in 24. novembra je torej zelo dobro uspela.
MISLITI BO' TREBA NAPREJ, ZA VEČ LE,T
Danes, jutri, vsak hip
naj bo kandidat pri roki in vendarle takšen, da nam bo ustrezal — Torej zdaj nič več zadreg
Zakaj evklentiranje kot stalna naloga? Zato, da ne bomo zadnji trenutek pred volitvami iskali ljudi za odgovorne dolžnosti v političnih organizacijah, skupščinah in drugod.
Socialistična zveza pa je tista organizacija, ki bo beležila nove predloge in spremljala delo občanov, kateri že sedaj z u^ehom in predanostjo opravljajo družbene funkcije. Gre za stalen pregled nad ljudmi, ki bi jim slej ko prej- lahko zaupali kandidaturo odbornika, poslanca ah pa morda mesto v svetu krajevne skupnosti oziroma vodstvo ene izmed družbenih organizacij.
Ce torej povzamemo bistvo novega koraka v predvolilnih pripravah, lahko na kratko rečemo, da se odločamo za odgovorngšo izbiro ljudi, ki jim bomo v prihodnje zaupali pomembne funkcije v družbenem življenju. Potemtakem bo sleherni občan dolžan prevzeti delček skrbi za kadre v s^je in v skupno dobro. Socialistična zveza pa bo peljala trajno kadrovsko evidenco. Ce bo večina vnaprej soodločala o kandidatih ter izrekala mnenja o občanih, na katere bo privolitvah prenašala odgovorne dolžnosti, potem ta večina tudi pozneje ne bo mogla octati brezbrižna do njihovega dela. Izgovor (včasih upravičen) „sami so jih kandidirali, sami naj si pripišejo, če so se izbranci izognili dolžnostim" bo izgubil vrednost.
Po novem bo vsakdo o vseh kandidatih pravočasno obveščen in imel bo priložnost povedati svoje
BRONASTI PLAKETI ZA DVA BREŽIČANA
Kmetijska komisija pri izvršnem odboru sveta Ljudske tehnike v Ljubljani je pred nedavnim odliko-vda najprizadevnejše člane. Med nagrajenci sta tudi dva Brežičana: bronasto plaketo Borisa Kidriča sta prejela inženirja Darko Jelčič in Jože Grubič, oba člana kmetijske sekcije pri brežiški \grarii. Na isti seji so izročili slovenski ekipi traktoristov pokal v trajno last. V tej ekipi, kije letos v Leskovcu osvojila prvo mesto, je tudi Brežičan Martin Godler, torej pomeni pokal odlikovanje tudi zanj.
SINDIKALNI BILTEM
Redno informiranje samoupravljavcev o delu sindikata in perečih vprašanjih v gospodarstvu občine obeta glasilo občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Zanj so imenovali uredniški odbor, zato je pričakovati, da bo delo kmalu steklo.
VPLIV DELAVCA POD LEČO
Komisija za idejna vprašanja pri občinski konferenci ZK bo v kratkem predložila v obravnavo ugotovitve o razvitosti samoupravljanja v občini Pomagala si je z anketo, ki jo je v samostojnih gospodarskih organizacijah, obratih, zavodih in ustanovah delala skupina za raziskavo javnega mnenja. Iz odgovorov samoupravljavcev, iz pregleda zapisnikov sej delavskih svetov in razgovorov z zaposlenimi bo komisija napravila za konferenco povzetek o učinkovitosti samouprave v občini in prikazala, kako se Kažejo sklepi kongresa samoupravljavcev v njihovem delu.
NOVO V BREŽICAH
SEDEM TISOC OBCANOV je doslej obiskovalo tečaje, ki jih je prirejal oddelek za narodno obrambo za nerazporejeno prebivalstvo. Predavanja so se vrstila teden dni. V tem času so poslušali udeleženci 12 vsebinsko različnih tem o vojnih nevarnostih in obrambi pred njimi. Seznanili so se z oblikami prve pomoči, z zaščito pred kemičnimi in biološkimi učinki vojnih strupov, pa tudi s trenutnim položajem v mednarodnih odnosih. Organizatori predavanj so bili zadovoljni z obiskom in pozornostjo, s katero so tečajniki premljali predavanja.
ZA LETOŠNJO SEZONO GLEDALIŠKIH GOSTOVANJ so v Brežicah prodali nad 200 abonmajskih vstopnic. Za mesto, kjer je bik) ob takih priložnostih doslej izredno težko napolniti dvorano, je to lep uspeh. Led kulturnega mrtvila je prebila ljubljanska Drama z Nušiče-vo komedijo „Žalujoči ostali**. Sledilo bo še pet gostovanj. Prišli bodo Se enkrat igralci ljubljanske Drame, gostovali bodo spet Celjani in morda še kaka druga gledališka hiša.
DIJAKI GIMNAZIJE IN POKLICNE Sole za blagovni promet .so se letos uspešno vključili v krvo-
dajalsko akcyo. V pomladanski in jesenski akciji je darovalo kri 35 gimnazijcev in 53 dijakov iz trgovske šole.
KAKO OBDARITI OTROKE? Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos organizirala obhode dedka Mraza in simbolično obdaritev cicibanov. Vedno več je predlogov, da bi revnejši otroci dobili za novoletno jelko več kot otroci iz premožnejših družin, zato sc je zveza znašla pred vpra^njom, kako to dosledno izpeljati.
MINULO SOBOTO smo v trgovini s .sadjem in zelenjavo zabeležili tele cene: cvetača 8 din kg, čebula 3 din, česen 8 din, krompir 1 din, korenje 5 din, motovilec 15 din, ohrovt 5 din, pesa 3 din, por 5 din, peteršilj 9 din, radič 15 din, fižol 4,5 do 8,5 din, kisla repa 4,5 din, špinača 5 din, endivija 8 din, mehka solata 15 din, zeUe 1,3 din, kislo zelje 4,5 din, jabolka 2 in 3,5 din, hruške 5 din, limone 6 din, pomaranče 6,6 din, »ozdje 8 din, banane 7,4 din, suhe slive 7,6 din, orehova jedrca 38 din, orehi 7 din, paradižnik 8 din za kilogram. Jajca so bila naprodaj po 0,90 din.
BREŽIŠKE VESTI
mnenje, zato bo tudi nekoliko soodgovoren za izbiro. Začenja se torej obdobje solidnejše, trdnejše kadrovske politike, obdobje dolgoročnega reševanja kadrovskih zadev, ki vsebuje hkrati demokratizacijo volilnih priprav.
Torej na delo! Skupščinske volitve leta 1973 ne smejo nikogar presenetiti.	J.T.
OPROŠČENI TAKSE
Upravni odbor sklada za negospodarske investicije je letos zavrnil prošnji vodovodnih odborov Krške vasi in Skopic. Denarne pomoči jima niso dali, ker je Stanovanjsko podjetje oprostilo plačila takse na priključek vse uporabnike omenjenih vodovodov. V Skopicah je oproščenih 100 gospodarstev, v Krški vasi pa 120. Skupni znesek, za katerega je podjetje oprostilo vaščane, znaša 90 tisočakov, torej je to dotacija v drugačni obliki, kot so jo vodovodni obdori prejemali sicer.
V Cerkljah in Bušeči vasi je vključenih v tabornice vrste 65 učencev. Na sliki vodnica čebelic Branka Arh iz Boršta. Čebelice iz Cerkelj so sodelovale na občinskem in področnem tekmovanju in obakrat osvojile drugo mesto. Branka je ponosna na uspehe malih tabornic. Kadar zakurijo ogenj, najraje zaigra na kitaro, da se razlega pesem v gozdno tišino. (Foto: J.Teppey)
NEVARNA BREZBRIŽNOST
Do zakolov v sili so ljudje še ved-, no preveč brezbrižni Primer vraničnega prisada v okolici Rake je bil letos dobra šola za marsikoga, zato tudi v brežiški občini ne bi smeli biti brez skrbi Za na videz nedolžnim napenjanjem živine se lahko skriva nevarna bolezen. Zato naj bi ljudje vsak prisilni zakol čimprej prijavili pri najbližjem veterinarju. Množično poginjanje živine zaradi vraničnega prisada seje pred leti pojavljalo v okolici Bojsnega. Od takrat je minilo deset let, toda povzročitelj lahko vzdrži v zemlji tudi 30 let Torej previdnost, ker se vsaka neresnost utegne maščevati.
Priznanja O F
Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda - pri občinski konferenci SZDL Brežice objavlja v skladu z 8. členom pravilnika o podeljevanju priznanj OF slovenskega naroda
RAZPIS o podelitvi priznanj OF slovenskega naroda za 1. 1972.
Priznanje OF se podeljuje društvom, delovnim in drugim organizacijam, samoupravnim skupnostim in posameznikom za posebne dosežke na področju druž-beno-političnega, društvenega in goipodarskega delovanja.
Predloge za podelitev lahko dajo organizacije SZDL, društva, samoupravne skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani. Na posebnih obrazcih, ki jih predlagatelji lahko dobijo v pisarni ObK SZDL Brežice, je potrebno pismeno utemeljiti predlog. Predloge sprejema žirija za podeljevanje priznanj OI*' slovenskega naroda pri ObK SZDL Brežice do vključno 31. januarja 1972. Pozneje prijpelih predlogov žirija ni dolžna upokevati.
Zirga za podeljevanje priznanj Ol’ pri ObK SZDL BRi:Zici;
.J
VRTINE DO TOPLE VODE
V biižuii Kostanjevice že nekaj časa vrtajo v globino, da bi dognali, ali se tudi tam morda ne skrivajo vrelci termalne vode. Geološki zavod iz Ljubljane raziskuje tudi Krško polje, za katero menijo, da je v tem predelu eden najbogatejših rezervoarjev pitne vode. Nanjo računata krška in brežiška občina, zato si delita stroške za raziskovalna dela.
KMETJE ,7A“
Od 2038 volilcev kmetov jih je na nedeljskem referendomu 1911 glasovalo za združitev kmečkega in delavskega zdravstvenega sklada. Na volišča jih je prišlo 95,92 odst. ali 1955. Proti se je izreklo 33 glasovalcev iz kmečkih vrst, za te pa domnevajo, da so bili premalo seznanjeni z vsebino in pomenom odločanja.
kmeCki turizem
v Posavju želijo, da bi v program razvoja Kozjanskega sprejeli tudi kmečki turizem. To naj bi razen kooperacije in vinogradniške obnove pomagalo vzponu zaostalih kmetijskih predelov od Bohoija do Pišečkega in Bizeljskega. Tudi v tem primeru v Posavju ne pričakujejo darov od zgoraj, pač pa si hočejo priboriti pogoje za tak razvoj.
1
S
Nova varstvena ustanova na Senovem — Foto: J. Teppy
VAŠČANI DAJEJO' ŠTEVILNE POBUD®
Trdnejša zveza z vasjo
Kmetje se ogrevajo za zimsko večerno
SFNII^F-ŠOLO BODO PRODALI
Poslopje osnovne šole na Senušah je že dalj časa prazno, ker se otroci vozijo h pouku v Leskovec. Odborniki krške občinske skupščine so zato na zadnji seji glasovali za predlog, da se lastništvo poslopja prenese na matično leskovško šolo. Ta bo poslopje prodala. Kupca, ki bo zanj odštel 67.000 dinarjev, so že našli Izkupiček bodo namenili za ureditev centralnega gretja na leskovški šoli in za nakup nekaterih sodobnih učil. Vaščani ki so prispevali za gradnjo šolskega poslopja na Senušah precej denaija in še več prostovoljnega dela, so si v poslopju, ki bo slej ko prej prodano, izgovorili prostor za sestanke.	2	S
Stiki z vasjo že dolgo niso bili tako pogosti kot v pravkar minulih pripravah na referendum za povečanje kmetovih pravic pri zdravljenju. Bolj kot kdaj pcj)rej so kmečki ljudje poudarjali željo po izobraževanju, a ne samo po enem ali dveh zimskih razgovorih s strokovnjaki. Želijo si pravo večerno šolo, ponekod iz vinogradništva in sadjarstva, drugod bi radi zvedeli kaj več o sodobni živinoreji, tu in tam pa spet kaj splošnega. Sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL bo imela polne roke dela, ko bo izpeljevala letošnji zimski program na podeželju.
Takoj po novem letu se bodo začele priprave na seminarje, kijih bo Socialistična zveza priredila za vodstva krajevnih organizacij in za svete krajevnih skupnosti. Vprašanja prihajajo ^rotl aktivisti na vasi iščejo številne napotke za delo, za reševanje krajevnili zadev, ki jim mnogi
"iti bo * .
. niso kos in menijo, da - uric dobrodošlo nekaj stmje poduka.	.	zvez«
Na vas se bo Sc^ialistic^ud-^et povrnila v akciji	»jjh sre;
skem odporu**. V vseh	j filitii
diščih bo prirejala razgovp ^gp^a
in tako v zanimivi	°
na podeželje sklepe	^
teh vprašanjih. Vmes bo dosti sestankov, za katere jejo pobude vaščani,	..janje
dar iščejo podporo za u J munalniii zadev, za napeij 0 vodov, izboljšanje	«
vrsto drugih vsakdanjih	j.T-
ZA UČENCE Z MOTNJAMI STREHA NA VIDiMU
Samostojnost posebni šoli
Ravnateljske dolžnosti bo začasno opravljala Lučka Jankovič — V posebnih oddelkih je 81
otrok
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju bo s prvim januaijem ustanovljena prva samostojna vzgojno-izobraže-valna ustanova v Posavju. Odborniki občindce skupščine v K^kem so danes teden izglasovali osamosvojitev posebne šole, ki je bila doslej priključena krški osnovni šoli.
Oddelek posebne šole v Krškem obiskuje letos že 81 otrok iz vse občine. Ža prevoze iz oddaljenih krajev je poskrbela temeljna izobraževalna skupnost. Razveseljiv je podatek, da sedaj že večina otrok, ki ne morejo slediti pouku v redni šoli, obiskuje njim prilagojene posebne razrede.
Do letošnjega septembra je posebna šola hkrati z nekaterimi oddelki redne osnovne šole gostovala v samskem domu. Pouk je potekal v nemogočih razmerah, zato so si vsi oddahnili, ko so se v novem šolskem letu preselili v prostore stare osnovne šole na Vidmu. Skupščina je to zgradbo že prej dodelila v upravljanje posebni šoli. Marsikaj bo treba še urediti toda sčasoma bo prišlo vse na vrsto. Samo dd imajo svojo streho tudi ti učenci.
Posebno šolstvo v krški občini sc je v zadnjih letili organizacijsko in pedagoško toliko učvrstilo, da je sposobno samo prevzeti vajeti v roke in zagotoviti mladini z motnjami v duševnem in telesnem razvoju primerno izobrazbo. Naloga šole je, da odpre svojim učencem
pot do kruha, zato se vodstvo trudi tudi za praktično usposabljanje svojih učencev. Odpira jim vrata v podjetja in pošilja otroke v delovne organizacije, da vnaprej spoznajo nekatera delovna mesta.	J.	T.
Odpovedano
gostoljubja
Upravni odbor mič v Krškem ne ^ sprejel pod streho po jj študentov, kajti bruco^ kakršnega je klub ^q. študentov priredil ' vembra, si v Krškem
lijo več. Študenti so priložnosti napravili P no škode. Razbij^* j^j klenino in posvinja« ® . pj)a jim jo je uprava o ^ kot garderobo. VedU ^jim skrajno prostaško, z
kolektiv tudi oblj“%s 400 din pomoči ne Do ^ takim „slovesom, ga ustvarili na prosia letnice kluba, bodo tudi drugod težko ^ ji namo pomoč in “ prirejanje svojih
KRŠKE NOVICE
-oVl*
ljubitelji
KAKTUSOV
V torek, 14. decembra, bo v sindikalni dvorani tovarne papiija v Krškem srečanje ljubiteljev kaktusov. Prireja ga Hortikulturno društvo. Udeležencem bodo predvajali diapozitive in jih seznanili s prezimovanjem kaktej. Na srečanju se bodo člani Hortikulturnega društva dogovorili za delo v prihodnje.
KRVODAJALSKA AKCIJA V KRŠKEM JE KONCANA. Minulo sredo in četrtek seje na Senovem in v Krškem zbralo 677 krvodajalcev, od katerih jih je laliko darovalo dragoceno življenjsko tekočino 644. Koordinacijski odbor za krvodajalstvo je letos načrtoval I 238 odvzemov, s 1420 darovalci pa je bilo prekoračeno načrtovano število za nekaj več kakor 15 odstotkov. Za uspešen razvoj krvodajstva imajo za-•sluge občinski odbor društev Rdeče-
ta križa, občinska konferenca ZDL, občinski sindikalni svet, ki so z večletnimi propagandnimi akcijami po krajevnih skupnostih, osnovnih sindikalnih organizacijah in otganizacijah Rdečega križa zbrali .širok krog občanov, ki so vedno pripravljeni odvzvati sc klicu v sili in nesebično pomagati z lastno krvjo. Cicslo „Darujmo kri danes, morda jo bomo jutri potrebovali sami! “je tako postalo v krški občini dejstvo.
TRC'.OVSKO PODJEIJl-; PRI!-SKRBA JI' tik pred 29. novembrom
odprlo novo
store ima v poslopju.	jj.
pred .kratkim	.gje
načinom prodaje. Prost®!:,
rili in jih seveda diU, tako da je sodoben trgovci PJ,??SeM PO NEKAJMLSLC^ NJU so končno bencinski črpalki o ^
oencinsKi	t,	m
cesti Ljubljana ' Zagrj^di Drnovem. Črpalki ^	^
podjetje Istra-Benz, k •
zgraditi podobna obj mein Krškem.
PRED PRAZNOVANJ^^igol^P. VA REPUBLIKE udejstvovanje v jah nagradili tudi kr	^
25-letnici Avto-nioto nije .so odlikovali „jnja ga AMD Vladimirja istega društva, xjyu TV^dijKO' 20-letno delo v	°
zan pa je republiška vala med drugimi tuui skovarja.
'''
> u^eni v PESMI: sevniški pevski zbor sodeluje na različnih prireditvah (na sliki je nastop v 15^' pred zdravstvenim domom). Škoda, da med mladimi ljudmi ni večjega zanimanja za lepo
(Foto; M. L.)
ČLOVEK JEl ZAČETEK IN KONEC NAPREDKA
fako ustaviti beg strokovnjakov?
zakaj večina podjetij ne podpiše dogovora o štipendiranju?
p
dogovor o štipendi-
občinska skupščina IIdoh„- februaiju, doslej pa sta ^ podjetji STILLES in Veliki čakajo, in KOPITARNA nista predstavnikov na razgo-% .^.'Prašanju, ki je bil na po-'občin u sindikalnega sveta ^tn v konference ZK prajšnji ^^•''Petek. 3. decembra.
skupščini sevniškega . ?	kluba so govorili tudi
in o tesnejših stikih I* m pg,.^ domačo občino. Čeprav Nstav^^'' razgovor prišla večina ^Kov sevniškega gospo-^lanjUg j^^užbenih shižb, je od le n^'*‘^®ntske komisije sode-5i. predsednik kluba Igor Sva-
^ot
^	glede	štipendi-
L^ov	mladih	stro-
ja usn.k l^ončujejo šole^ ni že-25 iSlT- STILLES je imel le-Štipendistov in 14 iz-^!nij.,vr^nje leto pa namerava w PodilL	študentov, vendar
bojijo, da jih poznajo primera, 1	potrkal	in	poprašal	za
' ‘JO. Tudi konfekcija LISCA
je letos iskala 10 štipendistov za srednjo tekstilno šolo v Kranju, pa je le en kandidat ustrezal, sicer zelo lahkim zalitevam za sprejem. Šole ne morejo dobiti predmetnih učiteljev in prepogosto se dogaja, da odhajajo mladi ljudje, ko končajo šolanje, v druge, bolj razvite kraje.
Kaj pa samoupravni dogovor? Sevniški gospodarstveniki menijo, da je presplošen in da v njem manjkajo ukrepi zoper tiste, ki prekupčujejo z diplomanti šol.
Sevniška samorastniška industrija potrebuje več takih poklicev, ki so še novi in neuveljavljeni. Da bi vzbudili v dijakih in študentih zanimanje zanje, namerava prirediti več srečanj s člani kluba študentov, menili pa so tudi, da je treba načrtneje spremljati
razvoj otrok delavcev in jih navdušiti za študij in kasnejšo zaposlitev v tovarnah, ki so jih pomagali graditi njihovi starši. Dodali so tudi, da je več mogoče narediti tudi z izrednim študijem delavcev.
A.ŽELEZNIK
POKLEK: PROSIJO ZA OSEMENJEVANJE
Kmetje iz Pokleka in vasi nad Blanco vztrajajo, naj vetermarska postaja podaljša osemenjevalno progo do Pokleka. Zdaj morajo voditi plemenice v štiri in celo več kilometrov odda^eno Blanco. Pričakujejo, da bodo odgovorni prisluhnili njihovi prošnji.
Spet huda kri zaradi cest
Sevnica ne soglaša z razvrstitvijo cest
^ iz Krmelja
PRIZNANJA. Pro-
Ib °	j® dobro uspe-
‘tMk’^lili tuJ-	sporedu
zaslužnim
jjPiio ip Um	delavcem,
ij j«med	12 pri-
L h2i	pionirskemu	odre-
ol*®r“ osnovne šole
Na zadnji io	organizacije
‘Ocili, da bo novoizvo-tai-T? nadalje vodil Boris C.IvoT^ J®	Kolovrat, bla-
predsednica nad ^•^ra pa Šonja Pelko.
list«
I^^ako družino
Menda bo že držalo, da kogar enkrat začno pošteno tepsti, ne morejo odnehati. Sevniška občina je žrtev „slovenskega regionalizma**, kot temu pravijo v Sevnici, posebej pa to velja za prometne zveze tega kosa slovenske zemlje.
Toliko, kot so v sevniški občini že doslej razpravljali o cestah, niso še nikjer. Pa še ne bo konca. Na ob-zoiju je nov val jeznega razpoloženja, zdaj ko bo treba razvrstiti slovenske ceste. To se je izkazalo na petkovi seji občinske skupščine.
Pr^ravljena osnutka odloka o razvrstitvi javnih cest ter zakona o javnih cestah delata, kot zatrjujejo v Sevnici, sevniški občini krivico. Osnutek odloka namreč predvideva, da bo cesta Breg-Sevnica-Brestanica, ki z jugozahodne strani oklepa Kozjansko, postala občinska cesta, ne pa regionalna, za kar izpolnjuje vse zahteve. Razen nje naj bi občina dobila v vzdrževanje še nekaj drugih cestnih odsekov v skupni dolžini 47 km.
Občinska skupščina najostreje protestira proti takemu dodeljevanju cest, ki pomeni, da čakajo že tako slabo cestno omrežje še slabši časi. V Sevnici se sprašujejo, kako naj iz občinskega proračuna zagotovijo dodatnih 300.000 din za
vzdrževanje železniških prehodov za cesti Breg-Sevnica-Brestanica in kje naj dobijo denar za druge povečane izdatke, ki bi jih terjala razporeditev cest, predvidena v osnutku odloka. S svojo zahtevo bodo seznanili republiške organe.
M. L.
SEVNIŠKI PABERKI
? OSTALA. Republiški il J prosveto in kuturo je 'Jevjni	bo izdal odločbe o
poklicni šoli
C H
'^^''nicc za praktični tokrat zares, je občin-la „..'J* Sevnica že dala so-®tlin	posebnega posojila,
. bft ,zgradili delavnico. «acnbat dobila 93.000 Posojila,
izdatki veljala
'‘»lii^P^blin,,	tudi	na po-
^obražcvalnc skup-
gradnja
izdatki
pa bo veljala
PRIČAKUJEJO
nai l’ ^ ■''a aciovne orga-^osledno prispevale Cia. ^"rPo 10 dinarjev na zapo-
Icta sc jc namreč obljubljali vsi, dali
Sevniška občin-^ha pristala na podra-** sladkorja, za kar sta
(seveda z utemeljitvijo) zaprosila „Merx“ iz Celja in poslovno združenje za trgovino. Po novem naj bi bil črni kruh po 2,10 din, polbeli po 240 din, bcH pa po 2,90 din, odprti sladkor po 4,00 din, kilogramski zavitek 4,25 din, dvo do štirikilo-gramski 4,20 din (za kilogram), pet in večkiloKamski pa po 4,15 din za kilogram. Ce bodo podražitve obveljale, še ne vemo, ker je skupščina prejela odlok o novih cenah prav na dan, ko jc zvezni izvršni svet sklenil vse cene zamrzniti.
POMIRITEV RIBICEV. Občinska skupščina seje morala podrediti odločitvi vrhovnega sodišča SRS in dodeliti v gospodarjenje ribiški družini Radeče tudi del Save (do izliva Črnega potoka), ki je na območju scvniške občine, ker je tako določeno z odredbo o ribičih rajonih in okoliših, ki se ne pokrivajo z mejami občin. Domača sevniška ribiška družina bo gospodarila s Savo od izvira Črnega potoka do izliva Blanščice in z vsemi pritoki v tem delu Save, razen tega pa tudi z jezerom Strit.
I \TSTNIi:
SEVNIŠKI
PROiBLEMI
J(osa ne čaka
Smrt in ogenj se ne ozirata na »finance«
Sevnica ima križe z rojstvi in smrtmi; ni prostora za otroke v vrtcu (lani dograjenem), ni prostora za rajne na pokopališču. Ce k temu prištejemo še težave gasilske službe, dobimo spisek treh najvažnejših javnili zadev, ki jih bo treba nekako urediti v kar najkrajšem času.
Zagata se, kot ponavadi vedno doslej, spet vrti okoli denarja. Povečanje sevniškega pokopališča in gradnja hudo potrebne mrliške vežice bo veljalo skupaj najmanj	milijon	dinarjev.
200.000 dinarjev je zagotovljenih, prav toliko pa obljubljenih od celjske podružnice Ljubljanske banke. Manjka torej 600.000 dinarjev. Najmanj toliko denarja bi potrebovali tudi za dozidavo otroškega vrtca, kije namenoma narejen tako, da ga je mogoče povečati, kot narekujejo potrebe (in možnosti). 300.000 dinarjev pa terja gasilska služba, ki je brez cisterne podobna kovaču trez klešč.
Torej skupno poldrugi milijon novih dinarjev, ki jih mora Sevnica zbrati v priliodnjem letu ali najkasneje v priliodnjih dveh letih. Kot vedno so se občinski možje tudi tokrat »pomnili na podjela. Ob mršavem občinskem proračunu drugače tudi ni mogoče. Sestavili so predlog družbenega dogovora, ki pravi, koliko naj bi posamezna podjetja prispevala.
Da vsa stvar še ni dovolj pripravljena, se je izkazalo na zadnji seji občinske skupščine, ko so imenovali posebno odbor-niško komisijo, ki bo pripravila nov predlog. Kakorkoli: denar bo treba zbrati, komisija ga sama ne more dati. Preden pa bo skupščina potrjevala sporazum in z njim določala r.tzdelilnik, bo morala, vsaj tako je videti, obračunali še z nekaternni, malo čudnimi pogledi na solidarnost.
M. LEIIAN
STANDARD
Osvežitev
(spomina)
Primerjave, ki ne škodujejo
Tarnamo nad draginjo, nergamo nad cenami, go^odarjenjem, državo, pa vendar napredujemo. Napreduje tudi trebanjska (manj razvita) občina, čeprav bo treba narediti še marsikaj, da se bo otresla te svoje oznake.
Poglejmo avtomobile radijske aparate, televizijske sprejemnike, motorne kosilnice, torej predmete, ki po svoje prikazujejo rast gospodarstva in standarda.
Pred pičlimi dvajsetimi leti je na ozemlju sedanje trebanjske občine živelo 18.500 ljudi, na prstih nekaj rok pa bi lahko prešteli vse naštete predmete, z izjemo radijskih sprejemnikov, ki jih je že bUo nekaj več.
Zdaj, leta 1971, ko so pri popisu našteli 17.100 ljudi, ki žive v 219 naseljih in v 4.840 go»o-dinjstvih, je v občini čez 4.()00 rad^skih prejemnikov, približno 1.000 motornih koles in mopedov, 763 avtomobilov, 1.030 televizorjev (zadnja dva podatka veljata za leto 1970), 320 motornih kosilnic, 85 traktorjev.
Ti podatki zato, da ne bi samo črnogledo razpravljali o težavah, marveč se kdaj pa kdaj tudi spominjali, kako je bilo nekdaj, še ne tako dolgo nazaj.
Mokronog: šola »Janci Mevželj«
Ob dnevu republike je bila v Mokronogu prisrčna slovestnost, združena s proslavo dneva republike. Mokronoška šola se je preimenovala v osnovno šolo „Janči Mevželj". Sklep o tem je prebral pK)dpredsed-nik ObS Trebnje Tone Gale. Slovesnosti se je udeležila tudi Jančko-va mama- Marsikomu se je- utrnila solza, ko ji je pionirka izročila šopek nage^nov in rekla: „Draga Janč-kova mama, ponosni in srečni smo, da se bo na^ šola imenovala po po vašem sinu. ..“ O liku mladca junaka je zatem spregovoril borec NOB Jože Koračin. Za prodam so poskrbeli cicibani, pionirji in mo-kronoški pevski zbor. Ob koncu slovesnosti so sprejeli v pionirsko organizacijo učence prvih razredov.
A. ZIDAR
Čakali, dočakali čakalnico
Scntlovrenc je za dan republike končno dobil čakalnico na železniški postaji. Res da je bila nazadnje obljubljena za dan železničarjev v aprilu, toda kaj zato: važno je, da je postavljena zdaj, pred zimo. Trkajte in odprlo se vam bo, pravi svetopisemski nasvet, pa četudi več let, kot so to počeli Scntlovrenčani. Malo nas skrbi samo, kaj bodo odslej v tem kraju sejali na sestankih, ko te priljubljene točke dnevnega reda ne bo več.
Zahvala »Trimu«
Občinska skupščina Sevnica in prebivalci sevniške občine se javno zahvaljujejo trebanjskemu podjetju „Trimo“ in posebej še direktorju Ivanu Goletu za pomoč pri postavitvi, spominskih obeležij v čast junakov Milana Majcna in Jančija Mevžlja.
Trebanjci najboljši
v počastitev dneva republike je občinska strelska zveza priredila v Trebnjem tekmovanje v streljanju z zračno puško. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila prva e^a strelske družine ,4* rane Krese — Co-ban“ iz Trebnjega, drugo mesto druga ekipa iste družine, tretje pa strelska družina „Matija Gubec" Iz Doba. Med posamezniki je bil najboljši Jože Ribič, drugo mesto je osvojil Stojan Povh, tretje ZLako Longar itd.
J. PAVLIN
REZERVISTI RAČUNAJO NA USPEH
Znanje rezervnih vojaških starešin je v trebanjski občini prav dobro. Tako oceno so dah nedavni izpiti, na katerih so izprašali 78 rezervnih oficirjev in 172 rczervniii podoficirjev. Izpit so naiedih vsi oficirji in 168 podoficirjev. Dober uspeh je posicdica vestnega obiskovanja predavanj, saj ji‘ skupno število obiskov na predavanjih znašalo 1320. RE-zervni oficirji in podoficirji iz trebanjski* občine računajo na uspeh v medobt'inskeni tekmovanju v aktivnosti združenj rezervnih vojaških starešin.
Kot ponavadi doslej — v pregledu letošnjega gospodaijenja manjkajo obrati, ki imajo uprave zunaj občinskih meja. Tako je tudi z obratom Modnih oblačil (na sliki), za katerega ni podatkov o poslovanju. (Foto: I. Zoran)
LETOŠNJE GOSPOiDARJElNJE
Zakaj le — zadovoljivo ?
Naraščanje cen in veliki proizvodni stroški so pripomogli, da se je poslabšala ekonomičnost
v prvih devetih mesecih letošnjega leta so podjetja s sedežem v trebanjski občini dosegla večji celotni dohodek kot lani v- vsem letu. Primeijava z lanskimi devetimi meseci pa kaže naslednje številke: celotni dohodek za 52,0 odst. več, porabljena sredstva (stroški) 55,3 odst. več, dohodek 40,6 odst. več, družbeni proizvod 40,9 odst. več.
Torej sama velika povečevanja, ki potqujejo, da se nagla rast nadaljuje tudi letos. Kljub temu pa velja ocena, dana tudi na zasedanju občinske skupščine: go^odarstvo dosega letos zadovoljiv napredek.
Zakaj? Precej povečanega dohodka gre na račun večjih cen, ki zmanjšajo učinek. Naslednja nerazveseljiva stvar so močno narasli proizvodni stroški. Letos so se stroški porabljenega materiala zvečali za 67. odst., stroški neproizvodnih storitev celo za 105 odst., narasli pa so tudi drugi stroški, tako da je skupno povečanje večje, kot je zvečanje celotnega dohodka. To z drugimi besedami pomeni, da je ekonomičnost poslovanja za las celo slabša kot lani.
Oživljena proizvodnja, ^odbu-jena z nižajočo se vrednostjo dinarja, je pomagala do večje zaposlenosti. Število zaposlenih se je povečalo za 21,5 odst. Največ zaslug pri tem ima industrija, ki je letos svoj celotni dohodek povečala celo za 85 odst. Njen razvoj je razveseljujoč in prava škoda je, da ni na voljo podatkov o industrijskih obratih, ki imajo sedeže v drugih občinah, ker bi imeli tako pred seboj celotno podobo.
In če v tem zgoščenem pregledu omenimo še največje sedanje težave, ne moremo mimo nelikvidnosti. Trebanjska podjetja so glede tega mnogo na slabšem kot lani Takrat so terjatve presegle obveznosti za 29 odst., letos pa že za 86,3 odst. Razmere so že take, da bo treba nekaj korenitejšega ukreniti, meni analitik Jože Kastelic.
M. L.
Poziv odbora SZDL
Izvršni odbor občinske konference SZDL Trebnje je 2. decembra podprl akcijo društva prijateljev mladine, ki zbira denar za obdaritev otrok ob novoletni jelki. Odbor je menil, da otroci ne smejo biti prikrajšani za novoletno veselje navzlic pomanjkanju denarja za te namene. Menil je, da ne sme biti razlik, kot se je dogajalo v preteklosti, ko obdaritev ni bila enaka za vse otroke. Pozvali so delovne organizacije, naj solidarnostno pri-^evajo svoj delež v skupni sklad.
TREBANJSKE IVERI
DRUG SVET ZA OTROKE. Vse priznanje zasluži inž. arh. T. Badjura za načrt novega otroškega vrtca v Trebnjem, pa tudi Splošno gradbeno podjetje iz Grosupljega se je z graditvijo te stavbe mnogo bolj izkazalo kot pri gradnji novih trebanjskih blokov. Da je novi vrtec okusno in smotrno urejen, takih misli je bila strokovna komisija, ki je te dni opravila tehnični pregled. Otvoritev bo še ta mesec, tako da bodo otroci imeli doslej najlepše darilo za novo leto.
PRILOŽNOST Se nekaj DNI. Do nedelje, 12. decembra, si še lahko ogledate razstavo Ivana Lackoviča v galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem, en^a izmed vrhov jugoslovanskega naivnega likovnega ustvarjanja. Redka galerija se lahko pohvali s tako kvalitetno razstavo, kot je ta čas v Trebnjem.
obraCun rdečega križa.
Občinska organizacija Rdečega križa, ki se letos lahko postavi z edinstvenim u^ehom v krvodajalstvu v vsej Sloveniji (kri je letos daroval vsak deseti prebivalec trebanjske občine), bo imela letno konferenco v soboto, 18. decembra.
„oCrnjeni“ dimnikarji.
Spet je slišati pripombe glede organizacije dimnikarske službe v tre-
banjski občini. „Ko ga potrebujemo, dimnikarja ni, ne zaleže niti pot v Novo mesto, kjer je sedež enote Dimnikarskega podjetja Ljubljana, ki ima na sfobi trebanjske dimnike," tako je tožil odbornik Franc Režun na zadnji skupščinski seji. Odborniki so pooblastili načelnika Janeza Zajca, naj najde kakega dimnikarskega mojstra, ki bo kot zasebnik prevzel skrb nad tem nehvaležnim, toda potrebnim črnim poslom.
DELO GRAJA MOJSTRA. Domače komunalno obrtno podjetje je prekrilo streho in obnovilo pročelje občinske stavbe. Ko so bili občinski možje že zadovoljni, daje ena skrb v kraju, je pritekla voda skozi strop, in da je ironija še večja: prav v oddelku za gospodarstvo, kjer vedo, kako je treba streči takemu delu.
VSAKA STVAR JE ZA NEKAJ DOBRA. Ce ne bi bilo ,invazije vikendarjev,“ zaselka Gradišče in Lipnik še zlepa ne bi gledala z elektriko, Samo sest domačij je tam gori in preveliko breme bi bilo 14 starih milijonov za peščico hiš. Tako pa bodo s pomočjo graditeljev zidanic te dni že postavljali drogove in obetajo, da bo za novo leto, če bo sreča mila, v tem delu trebanjske občine petrolejka že preteklost.
TREBANJSEE NOVICE
111^2) — 9* decembra 1971
DOL€NJSKI LIST
13
a
Na nedavni proslavi Rdečega križa v Stari cerkvi pri Kočevju so podelili značke 24 krvodajalcem: 10 izmed njih je darovalo kri že 15-krat, 5 jih je dalo 10-krat, 9 pa 5-krat. (Foto: D. Mohar)
Partija naj ne bo le »gasilec«
Načrtno delo je pogoj za uspeh Zveze komunistov — Težave je treba reševati s pomočjo partije sproti, in ne šele, ko je prekasno
v kočevski občini se je že končalo 13 izmed 36 konferenc oiga-nizacij ZK, na katerih volijo komunisti nova vodstva svojih organizacij, pa tudi člane občinske konference ZK.
Reformski ukrepi, priprava samoupravnih sporazumov in druge take akcije so zahtevale od komunistov v preteklem mandatnem obdobju ve-Uko dela. Kljub težavam so komunisti dosegali uspehe v organizacijah.
Meglič, pomiloščeni ste!
29. novembra smo gledali na televiziji dramo ,J^ajor, ustreljeni boste!“, ki jo je napisal Rado Meglič, predmetni učitelj iz Kočevja. Nekaj kočevskih občanov sem takoj po praznikih vprašal, kaj menijo o Megličevi drami.
DRAGO GRIL, predsednik Zveze vojaških rezervnih starešin občine Kočevje: „Z vojaškega stališča drama ni bila najbolje obdelana. Na zaslišanje nihče ni smel nikoli vzeti oroga, ampak gaje moral pustiti pri vratih. Dogodki v resnici gotovo niso poteki tako hitro, kot je bilo prikazano v Megličevi drami.“ STANE LAVRlC, sekretar občinske konference ZK Kočevje: ,,Ceje Meglič evo dramo gledala vsa Ju^-slavija, in to na naš največji praznik, pomeni, da je delo res dobro. Že to dejstvo je za Megliča in njegovo delo veliko priznanje. - Partizanska Kočevska ima več narodnih herojev, precej spomeničaijev in veliko zaslužnih borcev; nima pa hkrati pesnikov in pisateljev, ki bi to junaško obdobje opevali oziroma opisovali. Megličev uspeh naj bo spodbuda njemu in drugim, da bodo segli po peresu in opisovali to junaško obdobje, na katero spomini vse bolj bledijo.“
STANE JARM, akademski kipar: „Zelo sem vesel, ker je v kočevski kulturni Sahari zrastla drama, ki jo je gledala vsa Jugoslavija. Menim, da je Megličeva drama „Major, ustreženi boste!“ tako kvalitetna, daje tudi zaslužila, da so jo gledali tele-vizgski gledalci po vsej naši državi. Hkrati predlagam, naj tisti, ki toliko govore o kočevski kulturni suši oziroma puščavi, ki toliko kritizirajo, sami kaj narede.“
VILKO ILC, predmetni učitelj.
Kočevje: „Vesel sem, daje moj kolega uspel, se pravi napisal tako dramo, daje bila prikazana na televiziji. Drama je akcijska, tekoča, hitra. Gledalca drži v napetosti do konca, ki pride kar prehitro."
MARJAN PAJNIC, prodajalec v NAMI: „Z dogodkom, ki ga opisuje Meglič v svoji drami, sem bil seznanjen že prej. Bral sem knjigo o tej brigadi, ki je izšla v založbi Borec. Drama je bila lepa, napeta, a po moje mio prekratka."
EMICA STRUMBELJ, upravnica knjižnice v Kočevju: „Dobra je bila. Res v njej ni nobenih globokih misli in ima po moje bolj dokumentacijsko kot umetniško vrednost, vendar gledalca pritegne in se da gledati."	J02E	PRIMC
ki so imele delovne programe, kjer so komunisti vedeli, kaj hočejo in kaj je treba storiti.
Nadalje so komunisti ugotavljali, da mora biti ZK prisotna v vseh družbenih dogajanjih, pri reševanju vseh zadev in da se mora še posebno zavzemati za samoupravne odločitve. Samoupravljanje je treba neprestano dograjevati, izpopolnjevati, da bo čimbolj učinkovito.
Seveda so spregovorili tudi o negativnih pojavih, ki so spremljali delo ZK. Ob tem so ponovno poudarili, da mora biti ZK prisotna pri razreševanju vseh družbenih zadev in da je za uspešno delo ZK potrebna nečrtnost, enotnost, organiziranost. Vendar naj hkrati ZK ne bo le „gasilec", se pravi, naj ne nastopa, ko so težave že nastopile, ampak naj sproti sodeluje pri od-, pravljanju težav.
Zanimivo je, da komunisti obravnavajo predvsem svoje probleme oziroma zadeve, se pravi zadeve iz svoje organizacije, podjetja, terena ali občine. Včasih so namreč razpravljali največ o zadevah v federaciji, manj o republiških, o svojih pa malo ali nič.
Na podlagi razprave o delu v zadnjem obdobju in ob upošrevanju dobljenih izkušenj so komunisti na konferencah sprejemali tudi sklepe za bodoče delo.	j.	p.
Društvo brez predsednika
Zbrali 8.000 din za socialno ogrožene
Društvo prijateljev mladine v Kočevju je že dve leti brez predsednika, se pravi, odkar so moški prepustili „vajeti" društva ženskam. Vendar pa se ženske zavedajo svojih dolžnosti, in čeprav brez predsednika oziroma predsednice, kar pridno delajo. Tako je društvo zbralo
letos okoli 8.000 din za letovanje socialno ogroženih otrok, dalo pa je tudi pomoč šahistom in foto-kino
DROBNE IZ KOČEVJA
TEZAVE S CENTRALNO -Centralno ogrevanje v kinu „Jadran" je v glavnem gotovo. Pri poizkusnem kuijenju se je nekaj zataknilo, da so jo morali ponovno pregledati in odstraniti napako.
PTICJIH krmilnic je že veliko več kot pred tednom dni, ko smo prvič poročali. Postavili so jih člani krožka za varstvo živalL Tudi oskrbujejo jih redno. Krmilnice bo treba popraviti tako, da bo golobom dostop do krme onemogočen. Po Kočevju se potepajo jate golobov, za katere ne skrbi nihče in pozobajo vso krmo koristnim pticam. Nekaj bi bilo treba s temi golobi ukreniti: ali jih na posebnih krmilnicah krmiti ali pa zmanjšati njihovo število.
ŽE PRVI NALET težkega snega je povzročil po vrtovih in parkih precejšnjo škodo. Polomljeno je veliko drevja. Po vrtovih so to že odstranili, ne pa še po parkih in zeleni-cahu To kazi videz mesta.
NI KRITIKA - V zadnjem času se je zvrstilo v Kočevju več kulturnih prireditev in razstav, žal pa nimamo človeka, ki bi jih kntično ocenil v sredstvih javnega obveščanja. Tako 90 vse te prireditve samo zabeležene.
BLIŽA SE NOVO LETO - Bliža se konec leta, na kar opozajpajo tudi že izložbe kočevskih trgovin. Polne so že raznih okrasnih predmetov za novoletne jelke.
NA OLIMPIADO - Razne tui> stične agencije in potovalna podjetja že pošiljajo reklamne prospekte in cenike za udeležbo na olimpiadi v Muenchnu leta 1972. Najve
klamirajo pod geslom „Nikdar več , tako bUzu". K^e, da se bo teh iger udeležilo precej ljubiteljev telesne kulture iz Kočevja.
REPNIK V KOČEVJU - V januarju bo razstavljal v Likovnem salonu v Kočevju znani slikar naivec Anton Repnik iz Mute ob Dravi Razstavil bo 30 svojih najnovejših deL Repnik razstavlja po vseh večjih krajili naše domovine, znan pa je tudi v tujini, kjer je imel že samostojne razstave.
KONEC IZPITOV - Zadnji šoferski izpiti bodo v drugi polovici tega meseca, nakar bodo čez zimo prenehali, ker ni mogoče po tako zasneženih cestah opraviti izpita iz praktične vožnje.
KOCEVJE - V soboto bo kočevska NAMA zaprta že ob 17.30, ker se bo kolektiv odpeljal v Ljubljano na proslavljanje Ž5-letnice podjetja.
npiadi v !Č jo re-
- Medvedek, zakaj pri nas niso očiščeni pločniki, posebno pred nekaterimi trgovinami z obutvijo?
- Veš, plundra je najbolj^ reklama za škornje in zimske čev^e.
KOČEVSKE N0U16E
zena.
novem obratu Bombažne predilnice in tkalnice v Loškem potoku dela prešite odeje 30 deklet in la. Ko bodo dozidali prostore, bo v njem dobilo delo še 70 do 90 žena. (Foto: J. Primc)
RAZGOVOiR V LOŠKEM POTOKU
Nove delavke so zelo spretne
Z njimi so zelo zadovoljni, boje pa se, da se spomladi ne bi »preusmerile« na kmetijstvo — Sedanje prostore obrata BPT v Loškem potoku bodo še dozidali In zaposlili 3 do 4-krat toliko žensk
25. oktobra so v Loškem potoku odprli obrat Bombažne predilnice in tkahiice iz Tržiča, v katerem je zaposlenih v dveh izmenah 30 domačink, ki izdelujejo posteljno perilo. Tone Markovič, vršilec dolžnosti obratovodje tega obrata je zelo ljubeznivo in preudarno govoril o začetkih dela in o načrtih tega obrata:
„Med 30 delavkami, ki delajo v dveh izmenah, je največ takih, ki še niso bile zapodene, nekatere pa so delale že v raznih tovarnah na Notranjskem (BREST iz Cerknice, KOVINOPLASTIKA iz Loža). Priuče-vanje traja uradno 3 mesece, vendar so vse delavke zelo spretne, zato bo priučevanje trajalo lahko tudi manj časa. Medtem bo dokončano tudi preurejanje spodnjih prostorov, kamor se bo obrat preselil že sredi decembra.
Preko zime bomo dokončali še nekatera dela v zvezi z nadaljnjo razširitvijo tega obrata (odkup zem^e, načrti za dozidavo stavbe itd.). V
obratu bo delalo okoli 100 do 120 ljudi.
- Zakaj ste se odločili za ustanovitev obrata v Loškem potoku?
- Zato, ker nam v Tržiču že manjka ljudi in smo jih začeli sprejemati celo iz drugih republik. Ker smo zvedeli, da je tu dovolj žensk in so kolikor toliko primerni prostori, smo prišli sem.
- Kakšni so osebni dohodki?
- Šivilja, ki 100-odstotno izpolni normo, zasluži okoli 950 din. Vendar norme ni preveč težko doseči. Pri nas, v Tržiču, je okoli 80 odstotkov žensk, ki so prišle k nam na ponovno usposobitev za delo. Naš
klubu, se pravi organizacijama, ki delata z mladimi.
Drnštvo prijateljev mladine, ki je bilo včasih zelo delavno, ne more dobiti dovolj novih članov med učitelji, čeprav bi bili prosvetni delavci v društvu najbolj zaželeni, saj bi znali najbolj delati z mladino.
Sedanji upravni odbor društva, ki je kljub nekaterim pomanjkljivostim le opravil precej dela, se pripravlja za občni zbor, na katerem naj bi izvolili novo vodstvo, ki bo kar najbolje skrbelo za napredek društva in za mladino.	J.	P.
sveCanejše
ZA DAN ŽENA^
V Loškem potoku praznujejo novo leto navadno v družinskem krogu ali v gostiščih. Zato v dneh okoli novega leta nimajo kakšne posebne prireditve. Dramski krožek osnovne šole bo zato pripravil proslavo za dan žena. Ta praznik dobiva v Loškem potoku vedno večjo veljavo. Takrat obiščejo na domu mladi člani RK tudi stare in bolne žene.
Danes o proračunih
Danes 9. decembra, bo v Kočevju seja sveta za družbeni plan in finance, na kateri bodo razpravljali o financiranju proračunskih potreb za prve tri mesece prihodnjega leta, o spremembi odloka o proračunu občine za letos, o spremembi odloka o dodeljevanju stavbnega zemljišča udeležencem NOV, o plačevanju prispevka občine k stroškom zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene kmete, o načinu kritja primanjkljaja sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov, o poročilu o redni likvidaciji „Vrtnarije" in drugem.
Jutri bodo sejali urbanisti
Jutri, 10. decembra, bo seja sveta za urbanizem, ^dbene in komunalne zadeve občinske skupščine Kočevje. Na njej bodo razpravljali o poprečni ceni gradbenih zemljišč in poprečnih stroških urejanja stavbnih zemljišč, o spremembi zazidalnega načrta „Za rudarskim domom", o stanovanjskih zadevah, o lokaciji garaž za osebne avtomobile in dru ge m.
50 žensk zaupa le moškima
Slavka Bojca so izvolile za predsednika sveta de> lovne enote, Franca Čampo pa za predsednika sindikata — Več moških ni v obratu
v novem obratu'modne konfekcije KRIM v Sodražici so 19. novembra izvolili svet delovne enote ter člane za centralni delavski svet. Za prvega predsednika sveta je bil izvoljen Slavko Bojc.
Delovna skupnost obrata je imela tudi ustanovni občni zbor sindikalne organizacije. Za prvega predsednika je bil izvoljen Franc Čampa.
Tovariša Čampa in Bojc sta tudi edina moška v obratu.
Na občnem zboru sindikalne organizacije so obširno spregovorili o samoupravnih pravicah članov delovne skupnosti, samoupravnem
Rešitev pred vrati
Ribniški jamaiji se že dolgo let mučijo zaradi neurejenega lastništva zemlje, na kateri stoji njihov (prvi v Jugoslaviji) jamarski dom in kjer je v bližini Francetova jama. Dom in jama sta zaradi tega zaprta, kar pa ni prav ljudem, saj so zato ob prijetno izletniško točko.
Kaže pa, da bo do prihodnje sezone zadeva rešena. Lastnik zemlje je pripravljen zemljo prodati po zmerni ceni. Občina bo v okviru programa razvoja turizma predvidela bodočo ureditev okobce Francetove jame in jamarskega doma. Jamarji pa naj bi našh nekoga, kije pripravljen voditi gostišče in investirati v nadaljnje urejanje okolice te jame.
Rešitev je torej pred vrati. Vprašanje pa je, če jo bodo znaH vsi prizadeti uresničiti. V Ribnici sc je namreč že mnogokrat zataknilo pri še bolj preprostih zadevah. ^ ^
ZANIMANJE TUJCEV
Letošnjo turistično sezono je Sodražico spet obiskalo več italijanskih turistov, razen tega pa je prvič prišlo tudi nekaj nemških, ki so zašli v ta kraj na priporočilo zdomcev. Nekaterim se je Sodražica z okolico tako pri\jubila, da jo obiščejo celo večkrat na leto. Neki Italijan prihaja redno vsaka dva meseca za teden dni Turisti ne morejo prehvaliti lepe narave, grajajo pa slabo cesto čez Boncar.
^orazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, nagrajevanju, samoupravnih aktih delovne organizacije in vrsti drugih drobnih stvareh, od toplih obrokov hrane do delovnih halj in drugem.	—r
obrat je bil ustanovljen namreč predvsem zato da so se v njem zaposlovali invalidi.
- Kakšne ugodnosti imajo še delavke?
- Za počitnice oziroma dopust jim je na razpolago počitniški dom v Poreču. V podjelu je topla malica, za katero plačajo zaposlene le 2 din, ostalo pa podjetje. Razen tega jim je na razpolago kar pet planinskih domov, v katerih plačajo za prenočitev le po 2 din.
- Pa samoupravni odnosi obrat — podjetje?
- Vsak obrat oziroma delovna enota ima v centralnem delavskem svetu 6 članov. Na seje jih vozimo v Tržič. Seveda ima vsak obrat še svoj delavski svet, svojo sindikalno oj^a-nizacijo, svoj mladinski aktiv itd. Vsi ti organi in organizacije pa so povezani z osrednjimi v podjelu, vendar bodo ustanovljeni šele po treh mesecih, se pravi, ko se bo začelo redno delovno razmeije.
- Kakšne osebne prejemke dobivajo delavke med priučevanjem?
- Na mesec dobe po 800 din plače. Od tega prispeva Zavod za zaposlovanje po 500 din, naše podjetje pa po 300 din na vsako delavko. Razen tega daje podjetje še ves material, s katerim se uče.
v Pravite, da ste zadovoljni, ker so delavke zelo spretne. Vas tudi kaj skrbi?
- Kot vidite, vlagamo vanje precejšnje denarje, zato si tudi želimo, da bodo kasneje res redno delale. Bojimo se namreč pomladi, ko se bo začelo delo na polju .. .
J. PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
NOVI PIONIRJI - Pred dnevom republike, 26, novembra, so na ribniški osemletki sprejeli 88 cicibanov v pionirsko organizacijo, jim podelili pionirske simbole (kape, rute itd.), pogostili in jim priredili proslavo. Kasneje so organizirali proslavo tudi za ostalo mladino.
Ciste ulice - Ribniške ceste, ulice in pločniki so letos bolje očiščeni kot v Kočevju in celo v Ljubljani, trdijo taki, ki so bili v teh dneh v vseh teh krajih. KOMUNALA zasluži za to posebno pohvalo, Vendar domačini, kot kaže, KOMUNALE nočejo preveč pohvaliti, „da se ne bi prevzela". Zato pravijo, da je res ob prvem snegu „vrgla vse sile" na čiščenje snega, hkrati pa zanemarila pobiranje smeti. Vendar smeti res niso mpgli pobirati, dokler ni bil očiščen sneg z ulic.
SLAB OBISK NA PROSLAVI -Proslave v Ribnici so v glavnem pr^
Suščene osnovni in glasbeni šoli, istale organizacije so to skrb najprej odložile na šole, zdaj pa vedno manj odraslih prihaja na proslave. Vodstva šol, posebno ribniške, se sprašujejo, če naj proslave za odrasle organizirajo ali jih opuste. Na zadnjo proslavo, ki jo je organizirala za odrasle ribniška šola, je prišlo le 30 odraslih, na proslavi pa je nastopilo kar blizu 150 šolarjev. Tak obisk kaže, da odrasli malo cenijo delo šolaijev in celo svojih otrok, kar tudi na šolarje slabo vpliva.
STREHA POPRAVLJENA -Vest, ki smo jo objavili poleti, da denar za popravilo strehe šole na Velikih. Poljanah je, ne morejo pa dobiti obrtnika, je pripomogla, da so šolo še pred zimo pokrili. Bral jo je neki obrtnik iz Ljubljane, prišel in popravil streho tako, da bo vzdržala najmanj 30 let Vendar je potrebna popravila vsa šola. Zdaj je čas, da se izkažejo Poljanci, ki so obljubili celo na občinski seji, da bodo prispevali denar in drugo za popravilo šole, samo da njihove šole ne bi ukinilL Sola je poskrbela za obnovo strehe in delo plačala, zdaj pa naj pokažejo Poljanci tudi v dejanjih, da so res pripravljeni tudi kaj žrtvovati za obstoj svoje šole.
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Si videl, da je dobil kočevski pionir priznanje za fotografko „Kočevska pokrajina"?
- Videl, videl in tudi, da je na sliki Dolenjevaško polje, se pravi „Ribniška pokrajina .
REŠET0
Za zdravje, naravo in zabavo
180 ljudi je V Črnomaljski občini navdušenih za planinarjenje in peš hojol ■— Bomo videli čez leta, kaj bo s tistimi, ki se s sedeža doma ali v pisarni premestijo le na sedalo v avtomobilu
Planinsko društvo Črnomelj je organizacija, ki vključuje ljubitelje narave in hoje. Ima 180 članov, od tega je 20 jamarjev. Plai\inci v svojem programu nimajo zapisanih globokoumnih in težko razumljivih načel, temveč je njihova naloga povsem preprosta:	delovne ljudi
usmeijati v naravo in jim omogočiti z izleti, smučanjem in drugimi oblikami športa prijetno razvedrilo na najbolj zdrav način. Obenem se krepi tovarištvo in moč vsakega posameznika, kar je za obrambo države prav tako važna stvar.
Od maja 1970 do oktobra 1971 so imeli planinci izlet na Klek, smučarski izlet na Krvavec in na Vogel ter pohod na Triglav. Povsod so bili poleg odraslih članov pristni še mladinci.
Pet črnomaljskih mladincev se je odpravilo tudi po poti slovenske planinske transverzale, več skupin pa je obiskalo Karavanke in razne vrhove Julijskih Alp. Mladina iz šol, tovarne Belt in Iskre pa je obiskala Mirno goro.
Društvo ima že 6 kompasov in 2 daljnogleda ter nekaj specialnih kart, večjo imovino pa predstavljajo dom na Mimi gori z 41 posteljami, gostišče v Crmoši^icah s 24 ležišči
in bife na črnomaljski železniški postaji. Z upravljanjem planinskih postojank so vedno večje težave, ker so sanitarno tehnični predpisi vedno strožji, za investicije pa ni dovolj denarja. V domu na Mirni gori so doslej opravili za 150.000 din obnovitvenih del, prav tako so letos v Crmošnjicah prepleskali celotno notranjost stavbe in preuredili kuhinjo. Planinci so za popravili porabili svoj denar, prispevek pa sta dala tudi tovarna Iskra in občinska skupščina.
Planinci si želijo še več stikov z
mladino in zaposlenimi v podjetjih, kot kaže pa' za tovrstno dejavnost še ni prevelikega zanimanja. Po eni strani je to razumljivo, kajti veliko zaposlenih ima dovolj gibanja in zra;-ka doma, saj so tudi kmetje. Bolj zaskrbljujoče pa je življenje usluž-benstva in ljudi, ki so se odtrgali od kmetij. Sedijo v pisarni, ležijo doma, ob prostem času pa se vozijo z avtom. Ce se ne pečajo niti z eno športno dejavnostjo, in tudi ne s planinarjenjem, potem ne bo dolgo, ko bodo ugotavljali načeto zdravje.
Nagrade za najlepše
Ne gre pa za ženske, temveč za rože — Krajevna skupnost je nagradila občane z najlepše urejenimi okni in balkoni — Prva Tončka Košir!
Komisija, kije pred kratkim obšla mesto ter ocenjevala, kje se bohotijo najlepše rože in katera hiša ima najlepšo urejeno okolico, je na spisek za nagrade in priznanja vpisala kar 69 meščanov. Splošna ocena je bila.
da si prvo mesto v tem tekmovanju gotovo zasluži Tončka Košir s Sadeža. Prisodili soji 100 din nagrade.
Njej sledi 8 prav dobrih s 50 din nagrade: Marija Radovič z Loke; dr. Ciril Dereani s Sadeža, Katica Babič s Sadeža, Štefka Gorše s Sadeža, Jožica Vujovič iz Ulice 21. oktobra, Katica Kos z naselja Pod smreko, Angelca Kvas z Belokranjske ceste in Danilo Kobe z Viniškc ceste.
Tretjo nagrado: brezplačno prejemanje revije „Moj mali svet“ za leto 1972, dobi še 14 Crnomaljčanov, nekaj pa je bilo pohvaljenih. V Črnomlju so letos prvič razpisali takšno tekmovanje, ugotavljajo pa, da je spodbudno vplivalo na olepšavo mesta. Nerade, ki jih je poleti razpisala krajevna skupnost, bodo kmalu podeljene. Verjetno bo tak način dela obveljal še za prihodnje.
Zavora
Do kdaj bodo lastniki zemljišč šarili s ceno?
Ker med prazniki niso odvažali snega z mestnih ulic, je bil C*'”?" melj prve dni decembra ena sama luža. Kdor ni obul gumijastih škornjev, je bil gotovo moker v noge. Poplave so bile tudi na najbolj prometnih cestah kot pred šolami (na sliki) in pred Gradom. (Foto: Ria Bačer)
Tako kot vse leto smo vam tudi v mesecu decembru pripravljeni zadovoljivo postreči z vsem tekstilnim blagom in konfekcijo v največji izbiri.
»■VELETEKSTILr«, Črnomelj
CRNOMAUSKI DROBIR
JIM JE POD ČASTJO? Pred kratkim so imeli črnomaljski upokojenci sklican sestanek, na katerem so s pismenimi vabili opozorili preko 400 članov. Prišlo jih je samo 40.
»Res je bilo slabo vreme, toda med došlimi so bili starejši ljudje, med odsotnimi pa največ takih, ki so honorarni služb še zmožni, udeležbe na sestanku pa ne.
NAVDUŠEN SPREJEM - Partizanski invalidski pevski zbor je na nedavnem koncertu doživel izredno prisrčen sprejem, saj je občinstvo v nabito polni dvorani Prosvetnega doma z dolgotrajnim ploskanjem pozdravljajo nastopajoče, večinoma znance še iz časov vojne.
Se lahko PRIDEJO! - TVD Partizan ima v Črnomlju organizirano vadbo kot rekreacijo za odrasle. Zbirko se vsak ponedeljek in četrtek zvečer ob 19. uri v telovadnici stare šole. Čeprav vadba že teče tudi v letošnji sezoni, se lahko interesenti še javijo. Pridejo lahko kar v telovadnico.
262 NA NOVO ZAPOSLENIH -Ob začetku oktobra letos je jjilo v.
H
5 5
S
5
N
S
5
N % N
5
5 5
5 5 % N
črnomaljski občini zaposlenih 3920 ljudi, kar je za 7,2 odst. več kot v tem času lani Na novo je dobilo službo 262 občanov. Med zaposlenimi je zdaj 1574 žensk.
POSTALI SO PIONIRJI - Za 29. november so imeli učenci črnomaljske osnovne šole skupno proslavo v Loki, na kateri so slovesno sprejeli med pionirje učence prvih razredov. Pripravili so tudi lep kulturni spored, v katerem je največ priznanj požel nastop folklorne skupine.
VSAK CAS bo dedek Mraz zapre-gel svoje sani, spet pa nastaja vprašanje: od kod denar za obdaritev jtrok? Društvo prijate^ev mladine nima sredstev, šole iz materialnih izdatkov tudi ne morejo dati, torej ostaja vse odvisno od dobrohotnosti delovnih organizacij. Ker smo v času obravnavanja sodalnih razlik, bi bilo bolj prav, če se denar zbira na skupnem skladu in ga delijo šolam za v^ otroke enako, kot pa da podjetja prirejajo svoje dedke Mraze, podeželski otroci pa ostajajo spet praznih rok.
.N
Hotel že dela
Semiški hotel, imenovan „Smuk“, ki je za goste začel poslovati tik pred prazniki za 29. november, je bil prve dni poslovanja vsak večer povsem zaseden. Za vse obiskovalce je celo zmanjkalo prostora. Hotel je prevzelo podjetje Ljubljana-transport. Med prazniki so vse večere v hotelu plesali tako domačini kot številni gostje od drugod. Igrali so ansambel Iskre in Abodoni iz Črnomlja. Tudi v bodoče bodo v hotelu vsako soboto plesni večeri. Dvostezno avtomatsko kegljišče še ne obratuje, ker so sc montažna dela zavlekla, računajo pa, da bo v nekaj dneh odprto.
Med slovesnostjo v tovarni BETI 27. novembra, ko so se z^oslenim s 15 in 10-letno delovno dobo prisrčno zahvalili za vztrajnost, požrtvovalnost in vestno delo. (Foto: R. Bačer)
S solzo ganjenosti: hvala
v tovarni BETI je 58 delavcev in delavk s 15-letno delovno dobo dobilo plakete in po 2.500 din nagrade, okrog 100 pa je bilo nagrajenih za 10-letno delo v podjetju
27. novembra je bila velika restavracija v tovarni BETI skoro pretesna za vse člane kolektiva in goste ki so se zbrali na slavju ob 15-letnici podjetja. Ženske so bile v večini in praznično razpoložene. Med govori je imela marsflcatera solzno oko, saj niso pričakovale, da jim pripravljajo tako ganljivo snidenje. Potem so drug za drugim hodili po pakete in nagrade, ki jo je vsakemu posebej izročil Jože • Pirkovič, predsednik delavskega sveta, obenem pa je direlctor Vujčič čestital vsakemu jubilantu.
Med z^oslenimi, ki so v podjetju vse od ustanovitve, so bili nagrajeni iz obrata Metlika: Martina Badovinac, Jožefa Brodarič, Ivan Brodarič, Jože Gršič, Jožefa Horvat, Štefka Hasilčevič, Marica Ivičič, Angelca Jaklič, Marga Jarnjevič, Ana Kotar, Angela Kapušin, Ana Kočevar, Marica
Lozar, Frančka Mavser, Jožefa Mužar, Fančka Nemanič, Ana Petrošič, Alojz Slane, Martin Stefanič, Alojz Stampfelj, Marija Vardijan, Leopold Starešinič. Najstarejši delavci v obratu Črnomelj: Jožefa Bahor, Breda Birkelbach, Štefka Butala, Angela Dolenšek, Marija Doltar, Olga Glazar, Mara Jura-jevčič, Zinka Kure, Terezija Klemenc, Angela Plut, Ana Kljajič, Albina Potočar, Jožefa Ritonja, Marija Starešinič, Katarina Smrekar, Antonija Švajger, Gabrijel^ Trk, Alojzija Zore, Danica Birkelbach.
S 15-letno delovno dobo so dobili priznanja še naslednji iz obrata Dobove: Ivan Blaževič, Antonija Blažinč, Vinko Blažinč, France Bokor, Ivka Cetin, Cilka Radanovič, Rozalija Sum^aj, Marija Vogrin, Zofija Vrbančič, Jože Sumljaj in Ivan^ Urek.
0
4
0
#
4
4
#
5
5
#
S
s
4
s
0
#
s
Družbena in zasebna gradnja se bo v Črnomlju slej ko prej ustavila, če ne bo urejena prodaja gradbenih zemljišč. Zdaj lahko s prodno zemlje šari vsak lastnik po mili volji in navija cene. Kdor zmore in lahko plača, kolikor zahtevajo, gradi, občani z manjšimi dohodki pa si nakupa zemlje že ne morejo privoščiti.
Tak način gotovo ne sodi k načrtni družbeni gradnji in tudi ne k pospeševanju stanovanjske graditve, o kateri toliko govorimo in slišimo.
Nujno bi bilo ustanoviti bodisi novo delovno organizacgo ali samo delovno enoto, v okviru katerega že obstoječega podjetja, ki bi se bavila samo s pripravo, urejanjem in odprodajo zemljišč za gradnjo. V Novem mestu imajo podjetje Dom-invest, ki vse to ureja. Bela krajina pa podobno delovno organizacijo pogreša, saj im;yo enake težave tako v Metliki kot v Črnomlju.
Stanovanjsko podjele Črnomelj, ki je neke vrste posrednik za prodajo stanovanj za trg, predlaga, naj bi za začetek na Čardaku skupno z občinsko skupščino odkupili okrog 7 hektarov zemljišča, da bi bilo pripravljeno za nadaljnje družbene in zasebne gradnje. Računajo namreč, naj bi vsako leto dogradili v mestu vsaj 30 družbenih stanovanj, cene pa strahotno naraščajo. Stanovanje z dvema sobama, ki je v bloku še lani veljalo 120.000 din, stane letos že 195.000 dinaijev. Nadaljnje hude podražitve bi lahko omilili, če bi imeli vsaj zemljo zagotovljeno po primerni ceni.
Se ena hiba je, zaradi katere počasi napreduje stanovanjsko komunalna gradnja, in sicer: pomanjkanje kapacitet v gradbeništvu za manjša dela, kot so preurejanje in popravila hiš. Naročilnico za prekritje strehe na primer smatrajo občani za hitro uresničeno, če pridejo krovci v treh mesecih. Zaradi tako dolgih čakalnih dob pa se 3toda medtem po-
R.B.
Najboljši so športniki iz BETI
Za občinski praznik so nagradili najboljše športne ekipe in posameznike ter tovariše in tovarišice, zaslužne za napredek športa
25. novembra so v okviru občin^ega praznika izročili pri občinski zvezi za telesno kulturo prehodni pokal občinske skupščine športnemu aktivu tovarne BETI. V vseh razpisanih disciplin^ je namreč pokazal največ u^ehov. Ob tej priložnosti so podelili pokale in priznanja tudi trem najboljšim ek^am, prav tako pa objavili najboljše posameznike ter jim dali priznanja.
V namiznem tenisu je pokal osvojila mladina Metlike, drugi so bili člani sindikatov družbenih dejavnosti, na tretje mesto pa so se uvrstili mladinci iz Slamne vasi.
Iz tekmovanja v malem nogometu so kot zmagovalci izšli športniki tovarne BETI, ki so dobili pokal in diplomo. Za njimi sta aktiv ZMS iz Metlike in športni aktiv obrata IMV s Suhorja.
Streljanje z zračno puško je bilo letos bolje zastopano kot prejšnja leta, za naj'boljše strelce pa so se iz-kaz^i ^ortniki kmetijske zadruge. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila prva ekipa metliške mladine in aktiv mladih iz Slamne vasi.
VOLILI NOVA VODSTVA
Pretekli teden so bili po vsej metliški občini sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih so bolili nova vodstva — sekretariate, sekretarje ter člane občinske konference ZK. Na sestankih so razpravljali tudi o članih, ki niso poravnali članarine že več mesecev skupaj ter načrtovali delo za bodoče obdobje.
HVALA ZA POMOČ
Med vasjo Zemelj in Podzemelj je bila do nedavnega izredno slaba pot, komaj primerna za vprego, fted kratkim so vaščani s pomočjo pripadnikov JLA pot popravljali in jo razširili, tako da lahko zdaj pride v vas vsako vozilo. Prebivalci obeh vasi se za pomoč vojski najtopleje zahvaljujejo.
DVE LETI OBLJUB
Ko so gradili asfaltno cesto od Metlike proti Črnomlju, so izpeljali odtok vode med drugim tudi zglavne ceste proti vasi Zemelj. Rečeno je bilo, da je to začasno in da bo Cestno podjetje zgradilo ponikalnico pod kamnolomom, vaščanom pa da bodo dali nekaj gramoza za popravljanje poti. Zadevo si je ogledala komisija, ki je obljube potrdila. Minili sta dve leti, toda voda s ceste še dere na stransko pot in jo uničuje.
Tudi v’ kegljanju so pokal dobili športniki iz BETI, po u^iehih pa jim sledgo kegljači obrata IMV na Suhorju in aktiv ZMS iz Metlike.
V šahu je bila najbolj uspešna sindikalna podružnica delavcev družbenih dejavnosti, drugi so bili šahisti iz BETI, tretji pa mladinci iz Slamne vasi.
Med posamezniki so dobili priznanje: v šahu - Egon Petrič, ki je dobil zlato plaketo in diplomo, inž. Ivan Kostelec - srebrno plaketo in diplomo ter dr. Marijan Pust - bronasto plaketo in diplomo.
Kot najboljši v namiznem tenisu
je Marijan Jakša dobil pokal in diplomo. Zvone Hauptman in Anton Stipanič pa sta dobila d^lomo. V streljanju z zračno puško je dobil pokal in d^lomo Slavo Bsaič, za drugo mesto je dobil diplomo Anton Stubljar, tretje mesto pa si delita Anton Pezdirc in Željko Goleš.
Najboljši med kegljači je bil Ilija Goleš, nagrajen s plaketo in drolo-mo. Občinska zveza za telesno kulturo je na .svečanosti za športnike podelila priznanja tudi vrsti tovarišev in tovarišic, ki imajo zasluge za napredek športa. To so: Andrej Smuk, Egon Petrič, Jože Matjašič, Zvone Hauptman, Mirko llenič, Janko Reba, inž. Ivan Kostela, Dako Damjanovič, Jože Jankovič, Stane Mrvar, Stane Gašperič, Katja Fuks, Vanja Fuksova, Marija Nemanič, Peter Trinko, Jože Mozetič, Ivica Radovič, Jože Omerzel, Katica Pirkovič in Nada Gačnik.
SPREHOD PO METLIKI
LETOŠNJE TRIDNEVNE PRAZNIKE OB DNEVU REPUBLIKE iii še prosto soboto so metliški občani preživeli večinoma doma ob topli peči Vse dni je po malem deževalo in snežilo. Za nameček je nekaj časa nagajal tudi televizijski oddajnik na Mimi gori, tako da ljudje niso mogli na zaslonih gledati prazničnega sporeda.
35 KANDIDATOV ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL je 24. in 25. novembra v Metliki napravilo obvezni izpit iz prve pomočL Kan^-dati - večinoma so bili iz sosednje Hrvatske - so pokazali prav zadovoljivo znanje.
NEMŠKI JEZIKOVNI TECAJ je za svoje zaposlene organizirala tovarna BETI. Podjetje ima namreč vedno več poslovnih stikov z inozemstvom in je znanje nemščine močno potrebno. Tečaj, ki ga bb obiskovalo čez 30 slušateljev, se je začel v začetku decembra in bo trajal do spomladi. Kasneje se bo še nadaljeval Nemščino poučuje upokojeni šolski ravnatelj Križmanič,
RAZSTAVA METLIŠKIH SAMORASTNIKOV je bila že do zdaj
deležna lepega priznanja in bo zavoljo velikega zanimanja odprta še ves december. Nanjo opozarjamo tudi kolektive in učence osnovnih šoL Na razstavi, ki jo je omogočilo konfekcijsko podjetje KOMET, razstavlja svoja dela deset domačinov.
V VINOTOČU KMETIJSKE ZADRUGE v Metliki, kjer prodajajo vino čez cesto, so zadnje tedne nekoliko spremenili cene pijačam. Tako stane zdaj liter belega sortnega vina 6,50 din, belega namiznega 6 din in črnine 8 din. Liter vsteklenh čene črnine velja 10,50 din, v dvolitrski steklenici pa 20 din. Velika steklenica piva je 2 din, mala 1,60 din, liter slivovke pa 16 din. Cene brezalkoholnim pijačam se niso spremenile.
AMERIŠKI BARVNI FILM „DOKTOR ŽIVAGO“, posnet po istoimenskem romanu nobelovca Borisa Pasternaka, so med prazniki vrteli v metliškem kinu. Vendar obisk ni bil zadovoljiv, kar je menda znak, da so Metličani sprti z dobrimi filmi.
UMRLA JE Terezija Petrič iz Dragomlje vasi, stara 62 let.
metliški tednik
t f I i ? I
tedensk^le
s
Petek, 10. decembra - Smiljan Sobota, 11. decembra - Danijel Nedelja, 12. decembra - Dušan Ponedeljek, 13. decembra - Lucga Torek, 14. decembra - Just Sreda, IS.decembra - Kristina Četrtek, 16. decembra — Albina
BREŽICE: 12-in 13. 12. francoski barvni film ,3orsalino“. 14. in 15. 12. francoski barvni film ,Aste-riks-galski junak“.
ČRNOMELJ: 10. 12 danski barvni film „Rože, žene in seks“. 12.12. ameriški barvni film ,33^ Kasid in Kid“. 14. 12. jugoslovanski barvni film „Ljubezen in kaka kletvica**. 17. 12. ameriški barvni film „Revolverji 7 veličastnih**.
KOSTANJEVICA: 12. 12. ameriški barvni film „Charliejev stric**.
Igffl
SLUŽBO DOBI
STROJNI TEHNIK ali dober tehnični risar dobi honorarno delo. Pokličite na tel. 21-624.
SPREJMEM dimnikarskega vajenca z najmanj 6 razredi osnovne šole in starostjo 15 do 18 let. Hrana in stanovanje preskrbljena, ostali pogoji ugodni. Oglasite se na na-stov Alojz Žinkovič, dimnikarstvo Velike Lašče.
ISCEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok od 6.30 do 15. ure. Nastov v upravi lista (2472/71).
MIZARSKEGA POMOČNIKA in delavca za priučitev sprejmem takoj. Nudim stanovanje ter delno prehrano. Stane Snedec, Ljubljana, Bohinjčeva 14.
SLUŽBO IŠČE
ISCEM ZAPOSLITEV za strežbo v gostilni. Nada Gantar, Sela, Žiri.
IŠČEM ZAPOSLITEV šofeija za A in B kategorijo. Naslov v upravi lista (2484/71).
STANOVANJA
ODDAM prazno sobo ženski, ki dela v izmeni. Pogoj čuvanje 16 mesecev starega otroka. Ostak) po dogovoru. Naslov v upravi lista (2459/71).
iSČEM SOBO in kuhinjo s souporabo kopalnice v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam vnaprej. Marija Peterlin, kmetijska šola Grm - Novo mesto.
USLUŽBENKA Z OTROKOM išče v centru Novega mesta opevano sobo. Naslov v upravi lista (2477/71).
ODDAM opremljeno sobo dvema samskima moškima. Poseben vhod in centralna kurjava. Naslov v upravi lista (2480/71).
NUJNO POTREBUJEM prazno sobo, po možnosti s kuhinjo, v Trebnjem. Ponudbe pod „Cim-prej**.
ODDAM dve prazni sobi - v eni možno kuhanje. Naslov v upravi lista (2490/71).
ODDAM SOBO samski osebi. Miha Cohiar, Trdinova 14, Novo mesto.
ODDAM neopremljeno enosobno stanovanje. Plačilo ža eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista
(2496/71). ISC
AMD Črnomelj
razpisuje javno prodajo
osebnega avtomobila
ZASTAVA 750 — letnik 1969
— Izklicna cena 10.000 din in motornega kolesa
PUCH 250 ccm
— Izklicna cena 2000 din. Prodaja bo 12. dec. 1971 ob 10. uri v prostorih AMD. Kupci morajo pred licitacijo položili 10 % gotovine od Izklicne cene
KRSKO: 11. in 12. 12. ameriški barvni film „Divji fant Willy*‘. 15. 12. angleški barvni film ,4nter-ludij“.
METLIKA: Od 10. do 12. 12. nemški barvni film „Pogani iz Kum-merowa*‘. 15. in 16. 12. italijanski barvni film , J^rerok**.
MIRNA: 11. in 12. 12. francoski barvni film ,,Nuna“.
NOVO MESTO: Od 10. do 12. 12. francoski barvni film „Sanatorij za žene**. 13. in 14. 12. italijanski barvni film „Angeli brez raja**. 15. in 16. 12. ameriški	barvni film
„Alvarez Kelly“.
SEVNICA: 11. in 12. 12. ameriški film „Ladja fantom**. 15. 12. ameriški film „Ujetniki v pustinji**.
MOKRONOG:	11.	in	12.	12.
angleški barvni film „Interludq“.
SODRAŽICA:	11.	in	12.	12.
nemški film „Crni opat**.
RIBNICA: 11. in 12. 12. angleški barvni film „Misterij starega mlina**.
ŠENTJERNEJ:	11.	in	12.	12.
„Krvavi poker**.
TREBNJE: 11. in 12. 12. ameriški barvni kavbojski film „V senci revoNeija**. 15. 12. ameriški barvni kavbojski film „Madame X**.
Qg
_EM sobo in kuhinjo ali večjo sobo z možnostjo kuhe, v bližnji okolici Novega mesta. Plačam dobro. Naslov v upravi, lista (2502/71).
Motorna vozila
PRODAM TRAKTOR Zetor 25 KS, še nov, s koso in enoosno priko-
lico, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (2457/71).
PRODAM FIAT 750, novejši tip. Franc Žužek, Cilpah 19, Mokronog.
PRODAM karambolirano škodo, letnik 1969, in vinograd, primeren za vikend. Naslov v upravi lista (2492/71).
PRODAM fiat 750 - letnik 1969. Naslov v upravi lista (2495/71).
PRODAM
PRODAM motorno žago Stihi 041, skoraj novo, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (2460/71).
PRODAM globok kombiniran nemški otroški voziček. Pavle Gričar, Dol. NemŠca vas 42 - Trebnje.
PRODAM trodelno omaro — dobro ohranjeno, globok otroški voziček za dvojčke. Naslov v upravi lista (2471/71).
PRODAM dve kompletni kolesi Michelin za avto BMW 1600. Naslov v upravi lista (2474/71).
UGOrNO PRODAM malo rabljeno kuhinjsko pohištvo znamke „Marles**. Naslov v upravi lista (2483/71).
PRODAM plemenskega žrebca. Naslov v upravi lista (2482/71).
PRODAM SPALNICO s trodelno omaro. Žerajič, Zagrebška 14/II, Novo mesto.
PRODAM dve diatonični harmoniki v dobrem stanju in dva B klarineta — eden bem sistem pariške uglasitve, drugi za pol tona vi|i -dunajske uglasitve. Rudolf Bukovec, Kot 3, Semič.
PRODAM nov gumi voz 14, 15, 16 coL Žitnik, Babna gorica 2, Škofljica pri Ljubljani
PRODAM kuhinjsko pohištvo, električni štedilnik in vložek za kamin ALFA Vranje. Ludvik Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto.
PRODAM skobelni stroj na tri operacije, poravnalnik, krožno žago in vrtabii stroj. Jože Gal, Orehovec 48, Kostanjevica.
kupim
KUPIM vodno črpalko z motorjem znamke „TOMOS**, lahko tudi v defektnem stariju. Cenjene ponudbe z opisom in ceno: Anton Baškovec, C.K.Ž. 87, 68270 Krško.
KUPIM kombinirano pohištvo (samsko) - kavč, omaro, mizo. Marija Levstik, Črnomaljska 28, Kočevje (pri novem pokopališču).
PRODAM stavbno parcelo v Veni-šah pri Leskovcu. Ana Račič, Drnovo 76, Leskovec pri Krškem.
RAZNO
SPODAJ podpisani bi rad zvedel za naslov Ivana Zajca, ki je doma nekje med Novim mestom in Stično na Dolenjskem. Nazadnje sva se videla spomladi leta 1958 v Marseillesu v Francgi. Kdor bi vedel kaj o njem ali če bo sam kje bral tale oglas, naj pošlje njegov naslov na moje ime: Mr. Matija Golobič, 877 East 212 th. st. Euclid, 44119 Ohio USANA AVTOBUSU od Vinice do Straže sem 3. decembra izgubil denarnico z večjo vsoto denarja, bone za nafto, vozniško dovoljenje in osebno izkaznico. Poštenega najditelja naprošam, da mi proti nagradi vrne na Avtopromet „Gorjanci** - Straža.
IŠČEM samsko upokojenko ali vdovo, ki bi delala družbo upokojenki. Nudim stanovanje ali skupno gospodinjstvo. Pavla Gričar, Dol, Nemška vas 42, Trebnje.
61-LETNA zdrava in za delo sposobna ženska, ki začasno živi v Nemčiji, bi rada spoznala domačega upokojenca za vodenje gospodinjstva in družbo. Ponudbe pod „Tiha jesen v domovini**.
V NAJEM VZAMEM hišo ah stanovanje. Pišite: Gruden, Jezero 32, Preserje pri Ljubljani. POROCnI PRSTANI! - ^ želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ah nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatagu v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega o^asa dobite 10 odst. popusta!
X---------i----------------->
Tudi vi?
Zamudnikom, ki do danes še niso poravnali naročnine za letošnje drugo polletje, bo prinesel njihov pismonoša te dni že drugo položnico za plačilo zaostanka. Tam, kjer ni redne poštne dostave, bomo zamudnike teijah sami z opominsko položnico.
Ponovno prosimo vse slabe plačnike, da zaostalo naročnino takoj poravnajo. Smo pred letnim zaključkom računov, ko moramo tudi sami plačati vse dolgove.
Zamudnikom, ki bodo tudi zdaj odklonili plačilo s kakršnimkoli izgovorom, bomo redno dostavo časnBca z novim letom ustavili, razliko pa izterjali na njihove stroške. Ne pozabite, daje naročnina glavni in največji dohodek našega lista^ stara resnica pa gudski rek: „Cisti računi - dobri prijatelji!**.
UPRAVA LISTA
ilM
PRODAM enostanovanjsko nedograjeno hišo v Kočevju za Seškovim domom. Hiša se nahaja na gradbenem zemljišču površine 6 a in 10 kv, metrov, koristna površina je 153 kv. metrov. Anton Levstek, 43350 Djurdjevac, Malinov trg 4.
V KRŠKEM prodam lušo z vrtom. Z manjšo preureditvijo je primerna za gostibo ali trgovino. Informacije: Edi Krieger, Krško, Osta krških žrtev 69.
PRODAM ali dam v najem pritlične prostore v velikosti 70 kv. metrov. Sestojijo se iz: 2 sob, primernih za poslovni prostor. Informacije od 14. ure dalje na Zagrebški 9, Novo mesto.
KUPIM ZEMLJIŠČE ali opuščeno posestvo ob Krki za vikend — okolica Kostanjevice proti Brežicam. Ponudbe pod „(jk>tovina“.
Rozman, Vavta vas 24, Straža, obveščam cenjene stranke, da bo mlin v Vavti vasi 24, zaprt od 1. 1. do 1.2. 1972 zaradi nujnih popravil. Žito sprejemam v mlin samo do 15. 12. 1971.
ŠČETKE ZA LOŠCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič,ljubljana, Tržaška 52.
iiERBA
Dobremu in skrbnemu možu, očku, sinu in bratu Milanu Terop-šiču iz Crešnjic želijo za njegov rojstni dan vse najbo^še žena Minka, hčerka Nataša, mama, ata in sestra Tinca.
Dragemu očetu Vinku Virantu in mami Mariji iz Polja pri Tržišču čestitamo za dvojno praznovanje in jima želimo še mnogo srečnih in zdravih let. Sinova Vinko in Jožko z družinama.
Ljubemu možu in očku Janezu Primcu s Stražnjega vrha 26 želijo za 50. rojstni dan vse najboljše, največ pa zdravja in še mnogo let — žena Francka, sinova Boris in Vojko ter hčerka Lidjja.
toi/ESTIlAl
DRUŠTVO UPOKOJENCEV V SEVNICI prosi vse tiste člane, ki so še v zaostanku s plačilom članarine in VS, da to uredijo še pred novim letom. Istočasno sporočamo, da se je pisarna Društva upokojencev Sevnica preselila v novi Dom upokojencev, kije nad tovarniškim poslopjem konfekcije LISCA. Društvo upokojencev želi vsem svojim članom srečo, zadovoljstvo, predvsem pa zdravje v novem letu 1972.
KREPIMO Sl ZDRAVJt z zeliščnimi
Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo drago mamo	^
PIJO STARC
in nam kakorkoh izkazali svčje sožalje, se zahvaljujemo posebno pa Nežki Nosanovi za poslovilni govor.
Ribnica, Trbovlje, Jezersko, Kranj, Lesce, Radovljica, Ljubljana, Žalec, Ško^a Loka
Žalujoči: sinova Tone in Maks z družinama ter drugo sorodstvo
Ob smrti mojega moža, očeta, starega očeta
JOŽETA MIRTA
upokojenca iz Kamen^ega pri Krmelju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako veUkem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in sočustvovali z nami v težkih trenutkih. Zahvala vaščanom za nesebično pomoč, dr. Levstiku za nego na domu, pevcem „Svobode** iz Krmelja za žalostinke, tov. Debelaku za poslovilne besede in gospodu župniku za obred. Zahvala tudi DU Šentjanž za izkazano čast.
Žalujoči: žena Terezija, sinovi Jože z družino, Milan, Stanko, Brane, Hčerki Martina, Darinka in drugo sorodstvo
Ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega moža, ateka, dedka, brata in strica
ANTONA ZUPANA
posestnika v Podborštu pri Šentjanžu na Dolenjskem
se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, iskreno zahvaljujemo. Ob tem krutem in bole'čem udarcu nam je bflo izkazano toliko sočutja in tolažbe, da sc vsem, ki so nam nudili
fomoč, lahko le tukaj zahvalimo, osebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Levstiku iz Krmelja za požrtvovalno nego in pomoč v težki bolezni, gospodu župniku za tolažbo med boleznijo in poslovilne besede ob grobu, članom PGD Šentjanž za poslednjo izkazano čast in govor ob grobu. Zahvaljujemo se tudi osebju internega oddelka bolnišnice Novo mesto, posebno še zdravnici dr. Primožičevi za dolgotrajno zdravljenje. Najlepša hvala vsem znanim in neznanim, ki so pokojnika v tako vehkem številu pospremili, mu darovali vence in cvetje, izrazili spoštovanje z govori in petjem ter s solzo v očeh izrazili, da so ga imeli radi in da poznajo težko bol ob njegovem odhodu.
Žalujoči: Zupanovi, Podboršt pri Šentjanžu
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Avbar, trgovec iz Bršlina; Jože Progar, Rasto Murn, Ludvik Matkovič, Janez Rangus in Branko Luzar, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Franc Štirn, član Dominvesta, Novo mesto; Janez ' ^
Jurgalič, Alojz Lenčič, Marija Juršič, Antonija Struna, Kristina Matko, Nada Klopčič, Anica Lekše, Anton Ponikvar, Vinko Kapler, Franc Zupančič, Edi Macele in Milan Havac, člani IMV Novo mesto; Marija Jaklič, Milena Zupančič, Franc Jerele, Jože Murn, Ivan Jakše, Jožefa Jakše, Rotija Sladič, Amahja Verbič, Marija Pucelj, Jože Barborič, Ana Lunder, Neža Dule, Marija Jančar in Jožica Klemenčič, člani Novoteksa, Novo mesto; Franc Šinkovec, Stanko Markeljc in Franc Kralj, kmetje iz Zaloga; Anica Gornik, delavka iz Grmovlja; Franc Kralj, kmet iz Zaloga; Janez Blažič, član Dolenjke, Novo mesto; Vida Bobič, Katarina Zupet, Jože Perše, Marija Crček in Roman Celesnik, učitelji iz osnovne šole Škogan; Jožica Kavčič, upokojenka iz Bele cerkve; Alojzija Krnc in Marija Gregorčič, gospodinji iz Kronovega; Alojz Povše, Alojz Žgajnar in Franc Skutelj, kmetje iz Poljan; Viktor Petkovšek in Alojz Komljanec, kmeta iz Zloganja; Ludvik Jerele, kmet iz Drage; Vinko Pevec, član Pionirja, Novo mesto; Adolf Hodnik, zidar iz &la; Marija Povše, gospodinja iz Poljan; Jožefa Smrekar in Frančiška Kralj, gospodinji iz Zaloga; Anica Kralj, gospodinja iz Dobruške vasi; Anton Cešnovar, delavec iz Velikih Poljan; Jožefa Mojstrovič, gospodinja iz Grmovelj; Vinko Jerman, kmet iz Hrastulj; Marija Dragan, gospodinja z Golobinjeka; Vinko Bevc, kmet iz Bele cerkve.
f
Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica, ujca, sv^a in starega očeta
PETRA KAPŠA
Iz Laz ob Kolpi kmeta in aktivista NOB
se globoko zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja ter tov. Mirku Rauhu za ganljive besede ob odprtem grobu.
Žalujoči:	žena	Katica,	sinova
Peter in Boris, hčerka Nada z družino, hčerka Darinka in Mirica, brat Jože in sestra Ana ter drugo sorodstvo
Ob nepričakovani smrti našega dragica moža, očeta in starega očeta
JANEZA JEVŠKA
iz Hmeljčiča 24
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili k njegovemu žabjemu počitku, mu darovali vence in'cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem vaščanom in sorodnikom za pomoč v teh težkih trenutkih, prav tako osnovni šoli Bršlin.
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami ter sestre NeŽca, Micka in Zofka
iz novomeškega
PORODNiSNlCEts^
Preteklih 14 dni so v novomeški porodnišnici rodile; Marija Kramer z Rakovnika — Franca, Katama Cengija iz Rožnega dola - M^do, Ivanka Gosenca iz Podgrada - Igorja, Alojzija Ratajc iz Lukovka — Franca, Stanka Košir iz Dolnje Stra-
Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JAKOBA KORAČINA
iz Šmaijete
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Topk) se zahvaljujemo podjetju ŽITO in gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: žena, sin in hčerka z družinami
Krajevna skupnost in vse druž-beno-političnc organizacgc Podgrad izrekajo v imenu vsega prebivalstva zahvalo stalnima odboroma Gorjanskega bataljona in 12. SNOUB, ki sta bila pobudnik, da sc je rekonstruirala in izradila cesta Vinja vas-Podgrad. Zahvaljujemo se tudi za novo šolsko opremo in napeljavo tekoče vode v šolsko stavbo, katere stroške ste v celoti krili. Zalivalo za materialno pomoč pa izrekamo ObS Novo mesto, GG Novo mesto in Komunalnemu podjetju Novo mesto, ki je cesto v tako kratkem času zgradUo. Zavedamo se, daje ta prometna žila za naše vasi izrednega pomena in je z lastnimi močmi ne bi mogh zgraditi. Borci in aktivisti Goijanskega bataljona in 12. SNOUB, zelo smo bili srečni, da ste nas ob priliki vaše uspele proslave 29. avgusta letos v Podgradu tako števil ho obiskali. To srečanje z vami bo našemu Podgoiju ostalo v trajnem spominu.
KRAJEVNA SKUPNOST
IN družbeno-politiCne ORGANIZACIJE V PODGRADU
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, ateka, brata, svaka in strica
JOŽETA RADEJA
gostilničarja na Blanci
se iskreno r^ahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljeni in znancem, kt so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam iziažali sožalje. F^av lepa hvala dr. Malavašiču za zdravljenje. Topla hvala učiteljskemu kolektivu in učencem osnovne šole Blanca, gasilskemu društvu Blanca in Poklek, STILLESU iz Sevnice m darovane vence, govornikoma tov. Dušanu in tov. Aliču za tople poslovilne besede, ča.stitemu gospodu Zemljaku, godbi Celuloze iz Krškega in sosedom za nesebično pomoč.
Blanca, Brezovo, Brežice in Sromlje, 3. decembra 1971
Neutolažljivi: žena Mimi. hčerki Irena in Jožica, nova Jože In Zvonko brat Stane z družino, sestri in družina Božičnik
ZAHVALA
Izteklo se je življenje ljubljenemu možu, očetu, dedku,
stricu
FRANCU JANKOVIČU
upokojencu iz Hinje pri Krmelju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga sprermU na zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in nam izrazili sožalje. Zuhvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč. Posebna zahvala dr. Levstiku za nego na domu, pevceni >*Svobode-< iz Krmelja za žalostinke, tov. Debelaku za poslovilne besede in gospodu župniku obred. Zahvala tudi DU Šentjanž z;i izkazano čast In sekciji za vzdrževanje prog 2TP Ljubljana za udeležbo
Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franc, Lado, Egidij. Johan, Karli, hčerki Marica, Tonika z družinami m drugo sorodstvo
že — Stanko, Aleksandra Grden iz Malega Gabra — Matjaža, Marij'a	?
Bečan iz Tmja — Roberte, Marija	j
Smrke iz Kamnega potoka - Mar-	!
jana, Martina Zupančič iz Cerove^	|
loga — Branka, Valerija Nedoh iz	*
Krškega - Borisa, Ivanka Petan iz	i
Krškega — Mitja, Zdenka Bratkovič	'
iz Črnomlja — Ireno, Anica Gomi-zelj iz Brezovice - Tomislava, Fani Mojstrovič iz Dobrave — Zdenko,
Ana Andruščiščen iz Gornjega Kamenja - deklico, Ana Ozimek iz Sel-Sumberka — deklico, Malči Legan iz Dolnjega Ajdovca - dekUco, Joža KoS^ z Mirne - deklico, Frančiški Rabzelj iz Veniš - dečka;
Mira Možgan z Mirne - deklico, Marija Uaš iz Dul — Francija, Anica Kobe z Verduna - Janeza, Ivanka Suštarač iz Smolenje vasi — Janeza, J Antonija Žabkar z Vrha pri Raki -	“
lanjo, Gabrijela Janežič iz Hrasto-vice - Andreja, Vida Žlogar z Radoviče — Vlada, Jožica Kerin iz Leskovca - Martina, Ana Koželj iz Loke - Sabino, Vera Gimpelj iz Dolnjega Polja — M^o, Marija Auda iz Domžal — Andreja, Štefka Štangar z Velikega Vidma — Lojzeta, Ana Rapuš iz Gorenje vasi - Silvo, Milena foavcar iz Praproč - Borisa,^ Anica Mohar z Jugoija - Nadjo, Francka Lovše iz I^dgozda - Marinko, Ramiza Čauševič iz Gornje Straže — Edina, Ana Bele iz Birčne vasi - Roberta, Marija Batinič iz Črnomlja - Gordano, Anica Pešič iz Dolšc - Roberta, M^ana Šetina iz Got ne vasi - deklico, Julijana Ger-denc iz Gornjega Karteljevega -deklico, Nežka telic s Pristeve -deklico, Fanika KasteUc iz Smolenje vasi - deklico, Metka Kranjčevič iz Krškega - dečka, Ana M^erle z Griža — deklico, Ema Mlakar iz Krškega - deklico, Ana Cenar s Ceste - deklico. Zora Šerbec iz Bre-stenice - deklico, Bernarda Zorko iz Regerče vasi — dečka, Kristina Juntez iz Semiča — dečka, Fani Borse iz Polhovice - dečka in Andjelka Vasovič iz Bršlina -dečka. - Čestitamo!
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00,
12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob
22.00, Pisan glasbeni mored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 10. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.35 Od melodije do melodije - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste-iz tujine -
12.30 Kmetijski nadeti, inž. Dragan Honzak: Se vedno anomalije pri obračunavanju po katastru - 12.40
^\Cez polja in potoke" - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
15.30 Napotki za turiste - 16.00 „Vrtiljak* - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 „Signali" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Petnajst minut za EP - 20.00 Slovendci zbori tekmujejo - 20.30 „Top-pops 13“ -21.15 Oddaja o moqu in pomorščakih - 22.15 Besede in zvolci iz logov domačih.
SOBOTA, 11. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 9.05 Pionirski tednik - 10.20 Pri vas doma -11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kme-
tijski nasveti - Dr. Janez Žgajnar: Nove možnosti konzerviranja voluminozne krme - 12.40 „Po domače
- 13.30 Priporočajo vam... -14.10 Sobotno popoldne za mladi svet — 15.30 Glasbeni intermezzo -
15.00 „Vrtiljak" - 17.10 Gremo v kino - 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Petnajst minut za EP - 20.00 Spoznavajmo svet in domovino -
21.00 Melodije se vrstijo - 22.20 Oddaja za naše izseljence.
NEDEUA, 12. DECEMBRA:
6.00 do 8.00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska igra za otroke - Vojislav Stanojčić: „Izgubljena medalja“ — 9.05 Srečanja v studiu 14 - 10.05 Se pomnite, tovariši... Mitja Hri^-bovšek: Zakaj si prišel v Črno goro?
- 10.25 Pesmi borbe in dela -
11.00 Poročila - Turistični n^otki za naše goste iz tujine - 11.20 do
13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.15 do 15.15 Nedeljsko športno pcmoldne - 15.20 Z domačimi iansambli - 16.00 Vesele, poskočne melodije - 16.30 Humoreska tega tedna — J. Švajncer: Za ^remembo moije ne škodi - 17.10 V svetu opernih melodij - 17.30
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 12. DECEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (Po-hoge, Plešivec) (Bgd) - 9.3^0 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka (JRT) (Lj) - 10.00 Kmetijska oddaja (Zgb) - 10.45 Mozaik (Lj) -
10.50 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Svet, v katerem živimo -(Lj)
- 11.40 Mestece Peyton — serijski film (Lj) - 14.30 Mednarodno prvenstvo Zagreba v drsanju - prenos (Zgb) - 16.30 Košarka Lokomotiva : Olimpija (Zgb) - 18.00 Mog^bo
- ameriški fiLrn (Lj) - 19.45 Cikcak tiKLj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.30 3-2-1 - 20.35 Boltove zgode in nezgode - humoristična oddaja (Zgb) - 21.25 Videofon (Zgb) -21.40 Športni pregled (JRT) -
22.50 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 13. DECEMBRA 9.05 Odprta univerza (Bgd) -
10.30 Nemščina (Zgb) — 10.45 Angleščina (Zgb) — 11.00 Osnove ^lošne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zgb) — 15.55 Angleščina - ponovitev (Zgb)
- 16.10 Francoščina (Bgd) — 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.()0) (Bgd) - 17.50 Kljukčeve dogodivščine - H. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Ljudje v soseski (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Mladi za mlade (Zgb) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 F. David: Predmestje — drama TV Beograd (Lj) - .. . Večer s Francetom Steletom (Lj) -.. . Poročila (Lj)
TOREK, 14. DECEMBRA
9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove sploS-ne izobrazbe (Bgd) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb) - 15.50 Ruščina — ponovitev (Zgb) — 16.10 Ai^leščina (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Tiktak: Snežna kraljica - II. del (Lj) - 17.55 Risanka (Lj) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Festival v Harlemu - I. del (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Iz psihologije: Najosnovnejše o nevrozah (Lj) - 19.25 Sodobno gospodarstvo: Marketing II (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Playtime - francoski film (Lj) -
22.40 Glasbeni nokturno: Češki madrigalisti (Lj) - 23.00 Poročila (Lj)
SREDA 15. DECEMBRA
8.15 TV v šoli (Zgb) - 17.05 Madžarski TV pregled (Pohoije, Plešivec do 17.20) (Bgd) - 17.50 Doktor Dolittle - serijski barvni film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Zabavna glasba (Sar) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik
Četrtek, i6. decembra
9.35 TV v šoli (Zgb) - 10.30 Nemščina (Zgb) - 1().45 Angleščina (Zgb) - 11.00 Francoščina (Bgd) -14.45 TV v šoli - ponovitev (Zgb)
- 15.40 Nemščina - ponovitev (Zgb) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zgb) - 16.10 Osnove ^lošne izobrazbe (Bgd) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bgd) - 17.45 Glasbeni ciciban: Poklici (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) — 18.15 Hokej Jesenice : KAC
- prenos (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj)
PETEK, 17. DECEMBRA
9.30 TV v šoli (Zgb) - 11.00 Angleščina (Bgd) - 14.40 TV v šoli
- ponovitev (Zgb) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe - ponovitev (Bgd) - 16.40 Madžarski TV pregled (Pohodoije, Plešivec do 16.55) (Bgd) - 17.40 L. Suhodolčan: Naočnik in Očalnik - 5. del (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 TV variete (Zgb) - 19.00 Mestece Peyton
- serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Slavna imena: Gregory Pečk v filmu Velika dežela (Lj) — 22.45 Poročila (Lj)
SOBOTA, 18. DECEMBRA
9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zgb)
- 16.30 Košarka Jugoplastika : Lokomotiva (Zgb) - 18.00 Ptujski festival narodno zabavne glasbe (Lj) -
18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 MaU vitez - serijski film (Lj) - 19.20 Mozaik (Lj) - 19.25 iV kažipot (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
- 20.35 Gala UNICEF
Radij^a igra: Ivan jCankar-Vasja Ocvirk: „Aleš iz Razora“ - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 ,,V nedeljo zvečer“ — 22.20 Zaplešite z nami.
PONEDELJEK, 13. DECEMBRA: 8.10 Glasbena matineja -9.05 Pisan svet pravljic in zgodb -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti, inž. Stane Hočevar: Biološko zatiranje gozdnih škodljivcev
- 12.40 Pihine godbe na koncertnem odru - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak“
- 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Ob lahki glasbi -18.35	,,Interna 469“	-	19.00
Lahko noč, otroci! - 19.15 Petnajst minut za EP - 20.00 Stereofonski operni koncert — 22.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 14. DECEMBRA: 8.10 Operna matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00Poročila-Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Nada RihtarčiČ:	Učinki pašno-košnega go^odarjenja na ekonomičnost krmljenja - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporo-^ čajo vam ... — 14.40 „Na poti s kitaro" - 15.30 Glasbeni intermezzo
- 16.00 „VrtUjak“ - 17.10 Potjol-danski simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Petnajst minut za EP - 20.00 Prodajalna ipelodij -
20.30 Radijska igra - Leon (jold-man:	„Sovražnik vsepovsod" -
22.15 Stara in nova glasba za ansambel na trobila.
SREDA, 15. DECEMBRA; 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Vedno lepe melodije - 10.20 Pri vas doma
- 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Vdentin Benedičič: Izvrševanje nalog naše čebelarske organizacije v letu 1971 -12.40 ,,0d vasi do vasi“ - 13.30 Priporočajo vam ... — 14.35 Naši po^ušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Glasbeni intermezzo -
16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Popevke s slovenski festivalov — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, i6. decembra:
8.10 Operna matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine
- 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Andrej Hočevar: Prenizke temperature in nevarnost golomrazic za ozimine - 12.40 Pihalne godbe -
13.30 Priporočajo vam ... - 14.45 „Mehurčki" - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ,,Vrtiljak" — 17.10 Koncert po željah poslušalcev -
18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Petnajst minut za EP - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 22.15 Bela Bartok in Zoltan Kodaly.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 9. decembra: 16.00 do 16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki -
16.15 do 17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame - 17.00 do 18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 11. decembra: 16.00 do 16.30 Pol ure za pop glasbo -
16.30 do 16.40 Sobotno kramljanje
- 16.40 do 17.00 Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodge za vas - 17.00 do 17.10 Prehrana zd^^^vega in bolnega človeka - 17.10 do 17.30 Za naše najmlajše: Pika prejme pismo in se vkrca na ladjo ter skladbica iz naše glasbene šole - 17.30 do 18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 12. decembra: 10.30 Domače zanimivosti - Go^odar-jenje brez denarja - ali nelikvidnost skozi očala majhne občine - za naše kmetovalce: Marija Sušnik -Sadilni material in nasveti INE -Nedeljski razgovor: Ob zaključku ocenjevanja gasilskih društev v občini Brežice - Obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00 do
15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 14. dec6mbra: 16.00 do
16.15 Napoved programa in srečanje z ansamblom Mihe Dovžana -
16.15 do 17.15 Poročila - Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja
- Kaj prinaša, nova številka Dolenjskega lista - 17.15 do 18.00 Narodne in zabavne v domači ter tuji izvedbi.
VSAK DAN
v letu naj bo hkrati tudi DAN VARČEVANJA! Dokažimo svojo naklonjenost koristni ideji varčevanja s hranilnimi vlogami v domači banki in hranilnici:
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI
V Novem mestu, njeni podružnici v Krškem ter ekspoziturah v Metliki, Novem mestu in Trebnjem
L: ;Vf
m ' P
MmoiKsn ••••••!
12. IN 13. DECEMBRA 1971
UCITACIJA
PRI CARINARNICI LJUBUANA
Carinarnica Ljubljana bo 12. in 13. dccembra 1971 prodajala osebne avtomobile in drugo blago: avtomobile v nedeljo 12. decembra 1971 v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej. Motorna kolesa in drugo blago pa 13. decembra 1971 od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Smartinska 152, soba 13,'IL
Ogled vozil in drugega blaga bo v petek 10. decembra od 8. do 13. ure in v soboto 11. decembra 1971 od 8. do 13. in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI
Začetna cena din 60.000
1. o. a. VOLVO 144 DE LUXE. letnik 1971. karamboliran
2. o. a. MERCEDES 190 D AVTOMATIH, letnik 1966. nevozen
3. o. a. ALFA ROMEO SUPER, letnik 1971. karamboliran
4. o. a. SIMCA 1000 GLS, letnik 1969. karamboliran
5. o. a. PLVMOUTH BARACUDA. letnik 1963, nevozen
6. o. a. RENAULT 16. letnik 1967, karamboliran
7. o. a. FORD CAPRI 1700 GT, letnik 1969, karamboliran
8. o. a. MERCEDES 230, letnik 1965, karamboliran
9. o. a. FORD TAUNUS 20 M. TS. letnik 1966, karamboliran
10. o. a. FORD TAUNUS 20 M, letnik 1966, karamboliran
11. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1962, nevozen
12. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1964. karamboliran
13. o. a. AUDI 90 SUPER, letnik 1967. karamboliran
14. o. a. ALFA ROMEO 1300 GT. letnik 1970. karamboliran
15. o. a.	FORD	TAUNUS	17 M. letnik	1962, nevozen
16. o. a.	OPEL	REKORD,	letnik	1965,	nevozen
17. o. a. VW 1600. letnik 1965. karamboliran
18. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1965, nevozen
19. o. a. OPEL COMODORE. letnik 1967, karamboliran
20. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1965. karamboliran
21. o. a.	OPEL	REKORD,	letnik	1962.	nevozen
22. o. a.	OPEL	REKORD,	letnik	1962,	nevozen
23. o. a. FIAT 1800, letnik 1964, nevozen
24. o.	a.	OPEL	REKORD, letnik 1965.	karamboliran
25. o.	a.	OPEL	REKORD, letnik 1963.	karamboliran
26. o.	a.	FORD	TAUNUS 17 M. letnik	1964, karamboliran
27. o.	a.	FORD	TAUNUS 17 M, letnik	1966. karamboliran
28. o. a. MERCEDES 220, letnik 1962. karamboliran
29. o. a. VW 1200, letnik 1960, karamboliran
30. o. a. OPEL REKORD COUPE. letnik 1963, karamboliran
31. o. a. VW 1500, letnik 1967. karamboliran
32. o. a. FORD TAUNUS 15 MRS. letnik 1968, karamboliran '	33. o. a. VW 1600, letnik 1966, karamboliran
34. o. a. OPEL KADETT, letnik 1964, nevozen •
35. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1961, karamboliran
36. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, karamboliran
37. o. a. VW 1500, letnik 1963, nevozen
38. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1966, karamboliran
39. o. a. OPEL REKORD, letnik 1966, nevozen
40. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1963, karamboliran
42. o. a FORD TUNUS 1300 XL. letnik 1971, reg. samo motor
43. o. a. VW COMBI BUS 1200. letnik 1966, reg. samo motor
44. o. a. FIAT 1500, letnik 1966, karamboliran
45. o. a. VW 1200, letnik 1964, karamboliran
46. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen
47. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1962, nevozen
48.	o.^ a.	FORD	TAUNUS	17 M,	letnik	1964,	karamboliran
49.	o. a.	FORD	TAUNUS	17 M,	letnik	1970,	reg. samo motor
50. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, reg. samo karoserija
51. o. a. VW 1200, letnik 1960, karamboliran
52. o. a. BMW 700 LS, letnik 1963, nevozen
53. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1965, reg. samo motor
54. o. a. SIMCA 1000, letnik 1967, reg. samo motor
55.	o. a.	FORD	TAUNUS	17 M,	letnik	1958,	nevozen
56.	o. a.	FORD	TAUNUS	17 M,	letnik	1966,	reg. samo motor
57.	o. a.	FORD	TAUNUS	12 M,	letnik	1963,	nevozen
58.	o. a.	FORD	TAUNUS	12 M.	letnik	1960,	nevozen
59.	o. a.	FORD	TAUNUS	12 M,	letnik	1964,	karamboliran
60. o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, karamboliran, reg. samo motor
61. o. a. FORD ANGLIA. letnik 1961, nevozen
PONOVNO NA LICITACIJI
62. t. a. MERCEDES L 311 36, letnik 1955, brez kasona, 3 t
63. o. a. FIAT 1100, letnik 1965, nevozen
64.	o. a.	FORD	TAUNUS 17 M, letnik 1965, karamboliran
65.	o. a.	OPEL	REKORD, letnik	1965, nevozen
66. o. a. BMW 1800 TI. letnik 1967, karamboliran
67.	o. a.	OPEL	REKORD, letnik	1961, nevozen
. 68.	o. a.	ALFA	ROMEO SUPER,	letnik 1966, karamboliran
69. o. a. PONTIAC. letnik 1960, nevozen
70. o. a. FIAT 850. letnik 1968, karamboliran
71. o. a. FIAT 124, letnik 1968, karamboliran
72. o. a. VW 1500. letnik 1964. karamboliran. reg. motorja
73. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1964, nevozen
74. o. a. VW 1200. letnik 1952. nevozen^
75. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965. nevozen
76. o. a. CITROEN ID 19. letnik 1963, nevozen
77. o. a. MERCEDES 220 Sb. letnik 1961. nevozen ,78. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, karamboliran
79. o. a. CITROEN AZ AM SPAČEK, letnik 1963, nevozen
80. o. a. FIAT 2100. letnik 1963. nevozen
81. o. a. VW 11. letnik 1965. nevozen
82. o. a. VW 1200, letnik 1966. karamboliran
83. o. a. VW KOMBI BUS. letnik 1958, nevozen
84. o. a. VW 1200. letnik 1962. karamboliran
85. o. a. VW ČARMAN GHIA. letnik 1963. karamboliran
86. o. a. VW 1600. VARIANT, letnik 1966. karamboliran
87. o. a. VW 1500 VARIANT, letnik 1903. nevozen
88. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965. karamboliran
89. o.	a.	VW	1200.	letnik	1959.	nevozen
90. o.	a.	VW	1200,	letnik	1965.	karamboliran.	reg.	motorja
91. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962. karamboliran
92. o. a. RENAULT 8. letnik 1963. karamboliran
93. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963. karamboliran
94. o. a. SIMCA 1000, letnik 1965. karamboliran
95. o. a. VW 1200, letnik 1961. karamboliran
96. o. a. OPEL REKORD COUPE. letnik 1964. karamboliran
97. o.	a.	VW	1200.	letnik	1960.	karamboliran-
98. o.	a.	FORD TAUNUS 20 M. letnik 1968. karamboliran.
reg. samo motor
99. o. a. PUCH STEVER 500. letnik 1964. karamboliran
100. o. a. FORD TAUNUS 17 M. letnik 1963. karamboliran
101. o. a. BMW 1700. letnik 1961. karamboliran
102. o. a. FIAT STEVER 600. letnik 1959, nevozen
103. o. a.	FORD TAUNUS 12 M CARAVAN.	letnik	1964.	karamb.
104. o. a.	FORD TAUNUS 17 M CARAVAN.	letnik	1963.	reg.	motor
105. o. a. OPEL KAPITAN, letnik 1960. karamboliran
106. o. a. FORD CORSAIR GT. letnik 1966. karamboliran
107. o. a.	VW 1200. letnik 1956. nevozen
108. o. a.	VW 1200. letnik 1960. karamboliran
109. o. a.	VW 1200. letnik 1960. karamboliran in ostalo blago (avtodell in drugo).
Pravico udeležbe na llcUaciJl imajo vse pravne in fizifne c»sebe. Udeleženci
Ccnlh za ogled blaga, vplaCati varSčino v viSIni 10 začetne cene, pri carinarnici Ljubljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti Se pooblastilo.
V nedeljo 12. decembra 1971 ne bomo sprejemali vplačil kavcij, temveč samo v petek 10. in v so-Vs<^Informacije o licitaciji lahko dobite po telefonu Sl. 316-588 Carinarnica Ljubljana, od 8. 12. 1971 Spisek druRCRa blaga, ki ni objavljen v lem oglasu, bo objavljen na oglasni deski Carinarnice Ljubljana.	CARINARNICE LJUBLJANA
20.000
20.000
18.000
15.000
15.000
15.000
12.000 12.000 12.000 10.000 10.000 10.000 10.000
9.000
9.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000
, 7.500
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 6.000 6.000 6.000
5.000
4.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.500
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.500
2.000 2.000 2.000 2.000
1.500
1.500 1.000 1.000
15.000
15.000
13.000
11.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
6.000
5.000
5.000
5.000
4.500
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
4.000
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.500
3.000
3.000
3.000
3.000
2.500
2.500
2.500
2.500
2.000 2.000
2.000
2.000
2.000
2.000
1.500 1.000 1.000 1.000 1.000 1.000
1.500
1.500
^
H koreninam
Lahko bi recitiral Gradnika: „sam si kot brez skrinje k^uč‘\ ali Murna: „trs samotni - to sem jaz“ ali zamrmral s Kozakom . ustvarjalno prelistavati samoto - hm, kaj je to? “ Lahko bi se primerjal z otočkom, ki so ga sile od-
trgale od velike celine. Marsikaj bi lahko učeno povedal, v stilu - bi rekli, pa ni Zaokrožil je po domače: ,Jlad bi sedel v zakotje stare gostilne in se kot nekoč -kje je že vse to! - s kolegom slikarjem pogovarjal o svojem delu, o umetnosti, o smislu... “
Stala sva malone na pragu Dolenjske galerije, ko se mu je misel ustavila. Pomislil sem, ali mu ni vsaj za hip, vsaj Še enkrat smuknila nazaj v galerijsko dvorano k njegovim slikam v tistem malce bolj osvetljenem zgornjem kotu, k ljudem, ki so glasno izgovarjali hvalo razstavi deseterice udeležencev slikarske kolonije ,J^ini ob Krki** v letošnjih poletnih dneh.
„Vem, da je v kostanje-višico šolo prišel slikar. Računam nanj, na pogovore in sodelovanje z njim Rad bi.
da bi nekaj svoje mladosti razdal za iskanje; hočem reči, da bi v ta prostor pritegnil še kakšnega slikmja, da bi nas bilo več. In seveda v koloniji bi moral sodelovati ... Morda mi bo poslej manj dolgčas, morda bo potem izginil občutek osarnlje-nosti, ki se mi je prilepil “
Kaj ima nenehno v mislih in načrtih Miroslav Kugler? „Več bi nas moralo biti, ki bi brez tistih trenutnih, enodnevnih ambicij mirno delovali za dvig prave, resnične likovne kulture, ta pa naj bi spet dobila korenine tam, odkoder so črpali navdih dolenjski lončarji, tesarji, slikarji panjskih končnic in podobni mojstri - resnični naivci “
Kugler je zamisel o slikarski koloniji sprejel z velikim navdušenjem Bil je med najbolj marljivimi udeleženci Sam se je tja do sredine septembra in nekajkrat tudi potem vračal na obrežje Krke v okolici Dolenjskih Toplic, kjer je toliko doživel, da mu je ena sama beseda - fantastično! - izrazila vse. Krko je motril v vseh urah dneva, v vseh dnevih tedna in lemih časih ter ugotovil: da je enako slikovita jeseni kot pozimi, pomladi in poleti Zato bi morala kolonija delati vse leto, da bi to neusahljivo lepoto Krke zajela v vseh odtenkih, kajti „šele tedaj bi bil dokument o vsestranskih vrednotah te slovenske reke popoln".
Ko se je Kugler z obrežja Krke zagledal v Rog in se zamislil v življenje na njegovih obronkih, je sklenil: „Prečudno siromašna Suha krajina, čista in prezračena in zato zdrava! Če bo kdaj kolonija zapisovala to življenje, bom z vsem srcem prispeval svoj delež. “
IVAN ZORAN
3.999 nagrad v gotovini čaka na vas!
# 88 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis!
ljubljanska banka
pravi naslov za denarne zadeve!
Streljali
S prve razstave ptičev v Kočevju (Foto: J. Primc)
Prva razstava ptic v Kočevju
Gledalci navdušeni — 71-letni papagaj, ki govori — Najmanjša ptiča kot škatlica vžigalic — Ameriškemu ptiču ne vedo imena
Prva razstava ptic v Kočevju, ki so jo odprli v nedeljo, 5. decembra, je naletela na zelo veliko zanimanje med prebivalci Kočevja in tudi drugih krajev Slovenije.
Okoli 25 članov kočevskega Društva za varstvo in vzgojo ptic razstavlja 80 raznih golobov, največ pismonoš, in blizu 250 raznih drugih ptic, od tega veliko večino sobnih, med njimi pa kanarčkov oziroma" kakor jim pravijo ptičarji -kanalčkov. Seveda pa je spet naprej že samih kanarčkov mnogo različnih vrst.
CENTRALNA KURJAVA DELA
Kot je ob^ubil sekretar STAN-GRADA Andrej Klemenc, tako se je zgodilo; centralna kurjava za peti stolpič v Ribnici je bila dograje27. novembra letos, se pravi pred dnevom republike. Še prej Je bila 23. novembra zvečer burna seja hišnega sveta, ki so se je udeležili tudi pred-sedn^ občine, več direktoijev in predstavnik JLA. Stanovalci stolpiča torej več ne zmrzujejo.
Še teloh je v dvomih
Kaj neki mish' letošnja zima? V novembru sneg, zdaj, ko se bliža njen koledarski čas, pa spet otoplitev in taljenje snega. Še teloh, ta glasnik pomladi, neve več, pri čem je. V nedeljo so ga že prinesli s Čateža pri Trebnjem. Prezgodaj je pokukal izpod snega, misleč, da prihaja pomlad.
Piiana ležala v sneau
v ponedeljek, 6. decembra nekaj po polnoči, je neznan občan sporočil kočevskim miličnikom, da pred kavarno Zvezda v Kočevju leži v snegu neznanec.
Miličniki so takoj odšli na kraj dogodka in ugotovili, da je ,,poči-vala“ v snegu pijana Rozalija Fer-derber iz Ljubljanske ceste 141. Predramili so jo še pravočasno, da ni zmrznila. Kmalu si je toliko opomogla, daje odšla sama domov.
Poznal sem človeka, ki je govoril v verzih. Karkoli je zinil, je bila kratka pesmica. Ko sva na primer njega dni čakala pri brivcu, je, ko se je spr^nil prvi stol, glasno oznanil:
,JCdor je zdaj nared, ' naj gre tja sedet..
Preden je sam prišel na vrsto, je še marsikatero razdrl. Ko pa sva se poslavljala, mije rekel:
,JPojdi z mano pit ^ me piši v rit..
Ker se zanimam za kulturo in imam rad ustvarjalce, mi je bil pesnik, tako smo \mu rekli, všeč. Občudoval sem njegovo poetičnost in njegovo pripravljenost v tre-nu&u iztisniti iz sebe pesniški biser; Jaz namreč kaj takega ne zmorem; še pri povsem navadnih rečeh se mučim najti pravo besedo za pravi čas.
,JCje si bila zala punca, da na tebi vse se gunca? “
je ob priliki pozdravil Špe-havzovo natakarico. In
dekle? Mene bi počila, da bi si jo zapomnil za vse večne čase. Njemu pa je smeje odgovorila:
„Ce si firbčen, dragi fant, pridi k men ponoč
v štant...“
Ne bom tajil: vsi smo mu zavidali in po glavah nam je rojilo, kako bi mu katero za-
prikazal miličnik. Pristopil je, nas gledal in drug za drugim smo začeli ugašati.
,JCaj kričite? “ nas je povprašal. Pa smo molč^i. Le pesnika smo gledali in naše oči so mu govorile:
„Tak reci kaj, saj smo vsi na tvoji strani...“
In pesAik je razumel naše poglede. Ozmerjal je milič-
PESNIK
godli. Pa se je zgodilo samo od sebe.
Bilo je, da smo se ga pri Spehavzu dodobra nažiii, t^o močno, da skoraj sami sebe nismo poznali. Tudi pesnik ie bil z nami. In ko se je začela noč prelivati v dan, smo stopili na trdo cesto.
,4Cdor*ma glas, naj zarjovi, da soseska se zbudi.. nas je spodbujal pesnik in nismo si dali dvakrat reči. Zatulili smo in zakrulili, da je bilo slišati kot zbor tisočih bekonov. Se in še bi rjoveli, če se od nekod ne bi
nika in ga poslal v čudne kraje — vse v verzih — naposled pa mu je zabrusil:
„Če ne zgineš, policist, brcnem v tvojo te obist! “
Usoda pa je nanesla, da miličnik ni bU prijatelj poezije, in pesnik se je kaj kmalu znašel v zaporu. Tam so ga pridržali do iztreznitve. In spet moram reči, da smo mu kar privoščili; saj veste zakaj ...
Pa naj kdo reče, da je pesnikom lahko na svetu!
JAKA PRAVIČNIK
Posebno zanimanje med obiskovalci razstave vzbujajo: 71 let stari papagaj, ki govori; japonske prepelice, pasasta ščinkovca, japon^a ga-lebčka, dolga komaj kot škatlica vžigalic, ki sta spkih najmanjša ptiča na razstavi, krokar, razne papige itd.
Kočevski ptičarji so dobili svoje ljubljence od vsepovsod, tudi iz tujine (celo Amerike), zato ni čudno, da za nekega zanimivega ptiča niti ne vedo, kakšne pasme je, ker je bila tuja izgovorjava za našega ptičarja težka, razen tega pa je listek z napisano pasmo - izgubil.
Člani društva so obiskovalce presenetili z lepo okrašeno dvorano. Dekorirali so jo z zelenjem, nagačenimi divjimi živalmi (medved.
ZMAGA NAŠE TELOVADKE NA DUNAJU
Pred praznikom republike je bilo v glavnem mestu Avstrije odprto prvenstvo Dunaja v gimnastiki za pionirke, mladinke in članice, ki ga je organiziral klub FTV 1865. Na tekmovanju je nastopilo tudi sedem slovenskih telovadk, med drugimi pionirka novomeškega Partizana Maja Dokl, ki je v svoji konkurenci zbrala 37,55 točke in osvojila prvo mesto. To je prva mednarodna zmaga 11-letne telovadke.	R.	K.
^ ^
Učenec žrtev mine
Iztekal se je zadnji praznični dan ob letošnjem dnevu republike, ko je v Dolencih pri Adleši-čih strahovito počilo in se je ves okrvavljen zgrudil 15-Ietni Marjan Požek, učenec osmega razreda osnovne šole.
Sosedje so po eksploziji vdrli v Požekovo hišo in hoteli vedeti, kaj se je zgodilo. Čez nekaj minut so vedeli, vse: Marjan se je ponesrečil z mino. Ko so ga prinesli iz hiše, so se zagledali v njegovo levico ...
Marjan je bil popokine 30. novembra sam v spalnici domače hiše. Zvil se je v dve gubi in s škarjami v desnici pritiskal na podolgovat predmet, ki ga je držal v levici. Očitno je hotel tisto reč razdreti, ni bil pa poučen, kako se z njo ravna. Koje s konico Škarij dregnil v vžigalnik, je počilo ...
Izvedenci so ugotovili, da je imel Marjan v rokah mino italijanskega minometalca kalibra do 57 mm. Kje je našel to zapuščino druge svetovne vojne, nihče ne ve. Verjetno tudi domači niso vedeli, kaj skriva, sicer bi mu bili nevarno oroi^e prav gotovo zasegli in izročili miličnikom. Tako pa - zvoniti po toči je prepozno.
Osnovnošolcu Marjanu je odtrgalo dlan leve roke, hude po-3codbe je dobil na prsih, nevarne rane pa ima tudi na glavi -zdravniki pa se celo boje, kaj bo z njegovimi očmi.
Nevarna zapuščina zadnje vojne tokrat ni „oživela" prvič. Ni še dolgo, kar smo v našem listu pisali o podobni nesreči v okolici Šentjerneja in o nevarni najdbi (zaboj podobnih min) pri gradnji skladišča v Bršlinu. Sicer pa: kaj pomaga še tako pretresljivo pisati o tem, če kaže, da tisti, ki jim mina pride v roke, ne vedo, kako je treba z njo ravnati.
Morda bodo poslej vsaj starši bojj pozorni na „skrivnosti" svo-^ih otrok!	L	ZORAN
srna itd.), pticami in fotografijami o naravi (mozeljski gozd). Kočevski filatelist Andrej Arko pa je ob tej priložnosti razstavil v dvorani tudi znamke o pticah iz raznih krajev sveta.
Člani društva ob tej priložnosti prodajajo tudi ptičje kletke, ptičjo hrano, nekateri (vendar redki) pa celo ptice, kar pa razstavi in društvu ni v škodo, ampak celo v korist, saj si tako pridobivajo nove posnemovalce, ki so hkrati kandidati za bodoče člane društva.
Razstava bo trajala do 12. decembra.	J.	PRIMC
na župana
Zadnji lov v Vrbini ni bil ravno najboljše spričevalo za brežiške lovce. Res je pokalo kot na fronti, toda ne samo po fazanih, ampak tudi po županu Vinku Jurkasu. Kdo ga je zamenjal za lovski plen, se še ne ve, zatrdno pa je dokazano, da je nekdo v preveliki lovski vnemi uperil tudi ^vanj nekaj šiber.	J.	T.
DANES V MIRNI PEČI:
Konec »dopusta«
Posledice eksplozije v šoli odpravljene
Vodstvo osnovne šole v Mirni peči je obvestilo učence in učitelje, da je šola že toliko popravljena, da se bo lahko pouk nadaljeval — že danes. Od 21. novembra, ko je razneslo peč in kotel za centralno ogrevanje učilnic in drugih prostorov, v Mirni peči ni bilo pouka - okoli 390 učencev in učitelji so morali-na nepredvidene počitnice. Sola je tako izgubila enajst delovnih dni, ki jih bodo nadoknadili ob prostih sobotah in med zimskimi počitnicami, če se bo s tem strinjal Zavod za šolstvo.
Eksplozija, ki je v nedeljo, 21. novembra, porušila del mirnopeške osnovne šole, je bila malone prav na obletnico vselitve v novo šolsko poslopje, kjer se je pouk začel pred tremi leti. Škodo, ki so jo ocenili na več starih milijonov, bo bržkone v celoti plačala zavarovalnica. Gradbinci Pionirja, delavci OMP Instalater in Elektrotehničnega podjetja so medtem spet uredili centralno ogrevanje in omogočili, da pouk ne bo preveč okrnjen
OTOCEC - Na osnovni šoli^ so ta teden dobili 15-sedežni avtobus, ki bo prevažal otroke v šolo.
»Gosta« iz vikendov prijeta
Franc Potočnik iz Mačkovca in Rafael Mali, ki ju dolžijo vlomov v vikende pod Trško goro, sta zaprta v črnogorskem mestu Bijelo polje
Potočnik (25) in Mali (23) sta 22. novembra pobegnila s prestajanja kazni v Ljubljani. Napotila sta se na Dolenjsko. Da bi kar najhitreje potovala, sta pri Grosupljem ukradla avto. „Srce“ je Potočnika vleklo domov - v Mačkovec. Ponoči sta s soubežnikom vlomila v štiri vikende Novomeščanov in se založila s tehničnimi in drugimi predmeti. Sledovi kažejo, da sta se iz Mačkovca odpravila proti Ljubljani, okradla trgovino pri Šmarju, v okolici Grosupljega pa vdrla v vikende in se z orožjem, ki sta ga našla v njih, oborožila.
Potočnik in Mali s tem nista bila zadovoljna. Novomeščane sta „kaznovala" še z vrsto vlomov v njihove avtomobile. Tisto noč sta poizkušala avto, ki sta ga ukradla pri Grosupljem, v Novem mestu zamenjati. Pred Novoteksom sta naletela na vozilo, ki ni bilo zakljenjcno, sedla vanj in se odpeljala na jug.
Kod vse sta ubežnika kolovratila, preden sta se znašla v Cmi gori, še ni znano. Bržkone bosta to sama povedala preiskovalcem v Bijelem polju, kjer sedita v zaporu in čakata razpravo na sodišču. V roke pravice sta padla, ko sta z orožjem v roki nedaleč od Ivangrada storila rop. Kazni, ki jo bo Potočniku in Maliju
MARKET na Kristanovi cesti ;; MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem trgu
izreklo črnogorsko sodišče, bodo v Novem mestu dodali nove. Kaže, da sta si ubežnika na Dolenjskem nakopala toliko kaznivih dejanj, da bosta zrela moška leta dočakala za zapahi.
Nemogoče!
„Prosim, spremenite mi naslov: zdaj stanujem v bloku št. 10 v Trebnjem. Franc Kralj.“
Takele dopisnice in pisma prihajajo v upravo našega lista dan za dnem. Ljudje se selijo, spreminjajo naslove, se vračajo v nekdanja bivališča, radi bi brali Dolenjski list že takoj prvi teden v novem bivališču - toda spremembe ne prijavijo pravilno. Mnogo jih je med njimi, ki ob spremembi enostavno pozabijo
pripisati svoj dosedanji (stari) naslov!
„I^rancetov Kraljev" imamo med več kot 29.000 naročniki prav gotovo vsaj kakih 50 ali 60. Komu torej spremeniti naslov, da ga bo poslej dobival v „blok št. 10 v Trebnjem**?
Nobene spremembe naslova, pri kateri ne bo obvezno omenjen tudi dosedanji (stari) naslov naročnika, poslej ne bomo mogli zadovoljivo izpeljati. Spoštovani naročniki, prosimo, upoštevajte to - gre za vašo korist!
UPRAVA LISTA^
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konlerence SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje • IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoS, inž. Janez Gačnik, Janez Gartnar (predsednik sveta), Tone Gošnik, Jože Jeke, Franc Lapajne, Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar In Ivan 21vič • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk (glavni In odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan MoSkon • IZHAJA vsak četrtek — Posamezna dtevUka l dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna *24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo 100 dinarjev ali 6 amerlSklh dolarjev <all ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA dolarjev, pri čemer Je že vStet lO-odstotnl popust, ki pa velja samo za tiste, ki poSllJaJo naročnino v devizah na naS devizni račun; 521-620-1-32002-10-8-9 ali Jo vplačajo v devizah pri upravi lista) • OGLASI: lem vlSlne v enem stolpcu (45 mm oz. 10 cicero) 33 din, l cm na določeni strani 45 din, 1 cm na 1., srednji in zadnji strani Usta: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda l din. Za vse ostale oglase In oglase v barvi velja do preklica cenik St. 4 od 6. I. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel # TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 621-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 — PoStni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tlaka tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani
IlC 1
„J