J ^O) FILIALE DI CIVIDALE FILIALA ČEDAD novi mm' s ■ MfM B IB tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 31 (774) • Čedad, Četrtek, 3. avgusta 1995 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.400 lir MOJA BANKA BANCIA DI CREDITO 1)1 TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA MATAJUR Sv. Louronac 5. 6. avgusta Srečanje Slovencev 5.avgusta 18. odprtje kioskov 19. otvoritev razstave “Benečija v miru in vojni” 21. ples s Kekkoband 6. avgusta 12. slovenska maša - tonkači 13.30 Graziano s svojo ramoniko 15.30 ex-tempore za otroke 17. Beneško gledališče 18.30 ples z ansamblom “Razdalja” Zveza Slovencev Planinska družina Benečije Tudi Novi Matajur gre na počitnice! Naši uradi bojo zaparti od 7. do 19. vošta. Prihodnja številka bo med vami 24. vošta Festa degli sloveni a Montemaggiore Besede sarajevskega nadškofa S silo nad nasiljem Sarajevski pomožni škof Pero Sudar je bil glavna osebnost na tridnevnem prazniku miru, ki ga je v Sedlišču, vasici pri Centi, pripravila videmska škofija v prepričanju, da v zvezi s tragedijo v Bosni besede in protesti ne sluzijo več in da je potrebna široka mobilizacija javnosti. Egoistične poteze, ki so nekakšna karakteristika dosedanjega obnašanja svetovne javnosti, morajo prepustiti mesto aktivizmu. Naj javnost s svojo mobilizacijo prisili odgovorne dejavnike, da se maksimalno aktivizirajo in da poiščejo stvarne in učinkovite rešitve za preprečevanje bosanske morije. Na potrebo po večji aktivnosti svetovne jav- nosti je opozoril tudi sarajevski pomožni škof, ki je kljub veliki nevarnosti prišel iz Sarajeva v Sed-lišče. Ponoči je vozil skozi bosansko prestolnico brez luči, da bi ne postal tarča ostrostrelcev in da bi se lahko prebil iz srbskega obroča. Sudarjeve besede so padale kot teZki kamni na prisotne v Centi. Podobno kot je to storil Papež Janez Pavel II pred nekaj dnevi, tudi sarajevski cerkveni dostojanstvenik je bil mnenja, da le s silo se lahko zaključi bosansko morijo. Besede in diplomacija sta Ze padli na izpitu in nista več učinkoviti in priporočljivi pri reševanju bosanske krize, (r.p.) beri na 2. strani Jeseni v deželni vladi Nova v Ko je prevzela predsedniško mesto deželne vlade, Alessandra Guerra (SL) si ni mislila, da bo naloga tako težka. Dejstvo je, daje svoj prvi jubilej “praznovala” s porazom: propadom zdajšnje večine. Predsednica je to dejstvo v bistvu potrdila tudi v nekem intervjuju in priznala, da takšna večina (večkrat manjšina) nima moči nadaljevati. Ce politične besede spremenimo v normalno govorico, potem lahko rečemo, da je po enoletnem vladanju koalicije med Severno ligo, Ljudsko stranko in Forza Ita-lio v bistvu konec. beri na 2. strani Un’iniziativa culturale, un momento di festa ed allegria, ma anche un’occasione di incontro tra quanti non vogliono rinunciare alla propria identità e si adoperano per mantenere in vita la nostra tradizione culturale ed in primo luogo la nostra lingua slovena. É questo il significato dello Srečanje Slovencev che si ripeterà per il quarto anno consecutivo sabato e domenica a Montemaggiore. Inserito nel senjam di S. Lorenzo/Svet Louronac, che si stava purtroppo perdendo ed è stato così rivitalizzato, l’incontro si propone di collegare e riunire gli operatori culturali sloveni che agiscono nelle diverse vallate della nostra provincia. Ed allo stesso tempo rafforzare i legami con gli emigranti e quanti vivono in Friuli, ma sentono ancora vivo e vitale il legame con il proprio paese ma anche con gli amici della vicina valle dell’Isonzo. Tutto questo nella cornice del tipico senjam beneciano, che sta diventando purtroppo u- na rarità, ma con qualcosa in più. Ci saranno naturalmente i chioschi, la musica ed il ballo, ma anche diverse proposte culturali che si ripetono di anno in anno. In primo luogo la mostra documentaria, l’anno scorso dedicata a mons. Ivan Trinko, quest’anno alla nostra storia a partire dalla prima guerra mondiale. Poi il teatro con il Beneško gledališče (nella foto) che diverte, suscita simpatia ed interesse ed è per molti una piacevole sorpresa. Così sarà anche quest’anno. Še buojši parjatelji V nediejo se je na Livku ponovilo srečanje med ljudmi na meji. beri na 3.strani 5000 METRI QUADRI Dl ESPOSIZIONE O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura O Lunga stagionatura dei mobili finiti MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI — c Noi siamo qui: O k r—vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga Vittorio VOflOtO Hotta di Fossalta di Piave (Ve) Via dell’Artigianato, 4 Tel. 0421/67154 Ovvio. «raijkd novi matajur četrtek, 3. avgusta 1995 Mittelfest bo Aktualno — Raccolta di firme per i referendum Al voto per gli ospedali 2 Dežela: jeseni nova večina s prve strani V tajništvih strank se že dogovarjajo, kakšna naj bo nova deželna koalicija, ki naj bi svoje pristojnosti prevzela jeseni. Z več krajev prihajajo vesti o vstopu DSL v večino. Sama predsednica Dežele je v bistvu potrdila, da le vstop DSL v večino lahko zagotovi močno koalicijo, ki bo lahko izpeljala nekatere pomembne reforme, začenši z volilnim zakonom. S tem v zvezi pa se postavlja cela vrsta vprašanj, prvo zadeva problem predsednika vlade. Bo na tem mestu ostala Guerra, ali bo prišlo do določenih sprememb. Drugo vprašanje zadeva program večinske koalicije. Ali bo DSL zahtevala ridefinicijo deželne politike, ali se bo zadovoljila le z manjšimi spremembami. In še: do kakšne mere so uskladljivi pogledi treh najmočnejši strank: DSL, Ljudstre stranke in Bossije-vega gibanja? Z naše strani vstop DSL v večinsko koalicijo pozdravljamo, saj je dosedanja večinska ekipa prevečkrat zanemarjala našo problematiko. Dovolj je, da pomislimo na dejstvo, da je sprejela dokument neofašistov o (ne)prisotnosti Slovencev v naših dolinah, (r.p.) Izražena Zelja skupnih pobudah O zdajšnjem položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na Koroškem je tekla beseda na srečanju Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Zveze slovenskih organizacij, ki je bilo v Trstu. Na srečanju, ki sta ga vodila predsednik SKGZ Klavdij Palčič in ZSO Marjan Sturm, so podrobno ocenili položaj obeh manjšin in se dogovorili o nekaterih skupnih pobudah, ki jih bodo uresničili v naslednjih mesecih. Predstavniki obeh krovnih organizacij so bili mnenja, da bodočnost manjšin v Evropi ni v zaostrovanju odnosov med sosednjimi državami, ampak v ustvarjanju ozračja sožitja in v valorizacij manjšinske stvarnosti. V tem smislu se bosta tako SKGZ kot ZSO prizadevali, da bi na območju Al-pe-Jadrana ustvarili pogoje dialoga med manjšinskimi skupnostmi in s tem opozorili države na vse večjo potrebo, da je treba to problematiko enkrat za vselej pozitivno rešiti. Srečanje obeh organizacij je služilo tudi za analizo položaja znotraj obeh manjšin ter še posebej glede vprašanja skupnega nastopanja in sodelovanja med različnimi komponentami. naprej Mittelfest bo postal fundacija, ki jo bodo upravljali tako privatniki kot javne uprave. Vest je najavila predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, ki je letošnjo izvedbo mednarodnega festivala ocenila kot pozitivno. O nastanku fundacije, naj bi stekla razprava v deželnem svetu takoj po počitnicah. Guerra je mnenja, da pri njeni uresničitvi ne bi smelo priti do kampanilisti-čnih blokad, saj je v interesu vseh, da se tako odmevna kulturna manifestacija ohrani in dobi institucionalne okvire. Razloge za takšno odločitev je treba iskati v dejstvu, da ima Mittelfest zelo močno sporočilnost in da igra izredno važno povezovalno vlogo v srednjeevropskem prostoru. Se posebno v teh časih, ko obstaja nevarnost razširitve vojne na Balkanu, so potrebne takšne pobude, kot je Mittelfest, na katerih živel spregovorita kultura in medsebojno sporazumevanje. Umetniški vodja Giorgio Pressburger pa je spomnil na težavno pot, ki jo je moral Mittelfest prehoditi, preden je prišlo do odločitve, da se mu zagotovi istitucio-nalne okvire. “Večkrat sem zaslutil, da obstaja do Mit-telfesta določeno nasprotovanje in nikoli nisem razumel razloga za takšno odklonilno držo”. Glasbenik Carlo De Incontrerà pa je o Mittelfestu dejal, da gre za inteligentno pobudo, ki ima svojo globoko sporočilnost”. Na letošnjem Mittelfestu so našteli nekaj manj kot 8 -tisoč obiskovalcev, 12 tisoč pa je bilo gledalcev, ki so sodelovali na lutkovnih predstavah v Nadiških dolinah, kar pomeni da se je vsak dan v Čedadu zbralo 1.500 oseb, v Nadiških dolinah pa 580 lutkovnih navdušencev. (r.p.) La politica è ormai andata in vacanza e la soluzione dei problemi è stata rimandata a settembre. Eppure ci sono dei fronti sui quali si continua ad o-perare. Uno di questi è la ristrutturazione del sistema sanitario nella nostra regione che tanto malcontento e polemiche ha suscitato. É partita infatti la raccolta delle firme per una consultazione popolare. La Presidenza del Consiglio regionale infatti si è già pronunciata, com’è noto, ed ha dato il via libera ai referendum popolari. I referendum non sono abrogativi della legge di riforma ma di alcune sue parti, quelle in cui, - come ha spiegato la presidente del Comitato per il mantenimento dell’ospedale di Cividale Claudia Chiabai - vengono applicati parametri più restrittivi di quelli nazionali. Ottenuta l’ammissibilità del referendum si tratta ora di raccogliere 20 mila firme. Non è un o-biettivo difficile da raggiungere, ma è bene che chiunque abbia a cuore non solo la questione dell’ospedale di Cividale ma anche la qualità della riforma sanitaria dia il suo contributo. Chi desidera firmare lo può fare presso il municipio del comune di residenza. Tudi v naslednjih izvedbah skrb za kvaliteto V 40 tisoč za Folkest Letošnji Folkest, ki se je za več dni zvrstil na odrih Benečije, Furlanije in Istre, je zabeležil velik uspeh. Raznih manifestacij se je udeležilo nad 40 tisoč obiskovalcev, sama ponudba pa je zrastla na kakovosti (Joan Baez, Donovan, Los Lobos, itd.). Takšno je mnenje glavnega organizatorja Folke-sta Andrea del Favera, ki je najavil, da se bodo za prihodnjo izvedbo potrudili, da bi v naše kraje povabili najboljše glasbenike iz svetovne folk scene. Organizatorji so ob koncu prireditve dodali, da se bodo tudi v prihodnjem prizadevali, da bi na odre Fol-kesta prišli domači, krajevni ustvarjalci, kot je bil letos primer Nediških puo-bov in Tonkačev. Na tridnevnem srečanju za mir v organizaciji videmske Cerkve Sarajevski škof kritičen do mednarodne javnosti s prve strani Sarajevski pomožni škof Pero Sudar (na sliki) je ugotovil, da dosedanja evropska pasivnost je pokazala na dve dejstvi: velik egoizem, ki še obstaja v ljudeh, in strah, da bi kakršnakoli odločna intervencija lahko sprožila hujše vojne posledice, ki bi se lahko preselile v sosednje države. Zaradi tega se je civilizirana Evropa salomonsko umila roke in dovoljuje, da se nad Bosanci udejanja etnično čiščenje. V okviru tridnevnega sre- čanja v Sedlišču gre omeniti, da sta Občini Centa in gorska skupnost za Terske doline gostili delegacijo bosanskih Hrvatov. Na srečanju so razpravljali o možnostih stvarnega sodelovanja oziroma o pomoči, ki naj jo naša dežela izkaže tem krajem. Potrebno je, da se uresničijo nekatere prioritete: ureditev vodovodnega omrežja, izgradnja bolnišnic, dobava kmečke mehanizacije in zagotovitev dolgoročnih posojil za uresničitev industrijskega preporoda. (r.p.) Opčine: septembra jubilejna Draga Draga mladih ho posvečena vplivu medijev Prve dni septembra bo Društvo slovenskih izobražencev v parku Finžgarjeve-ga doma na Opčinah pripravilo študijske dneve Draga 95. Gre za eno pomembnejših srečanj v okviru naše skupnosti, na katerem katoliško opredeljeni del naše manjšine razpravlja o aktualnih temah našega življenja. Vzporedno s študijskimi dnevi bo na Opčinah potekala Draga mladih (od 31. avgusta do 2. septembra), ki bo posvečena vplivu medijev na človeka. Jubilejna Draga se bo za- čela v petek, 1. septembra popoldne, ko bo zbranim spregovoril dr. Brane Senegačnik na temo “Postmoderna med smislom in nesmislom”. V soboto popoldne bo na vrsti novinar Danilo Slivnik, ki bo spregovoril o Sloveniji po petletni demokraciji. Tretji dan študijskega srečanja pa bo uvedel dr. Jože Marketz, ki bo predaval na temo “Sožitje med etnijami na verskem področju”. Pobudo Društva slovenskih izobražencev pa bo sklenilo predavanje dr. Huberta Požarnika o duhovni ekologiji. 3 popoli insieme a Stična Il 19 agosto si terrà nella splendida cornice dell’abbazia cistercense di Stična ad una trentina di km da Lubiana il tredicesimo pellegrinaggio dei tre popoli, promosso dalle diocesi di Udine, Lubiana e Klagenfurt. É dunque la Slovenia ad ospitare quest’anno l’incontro dei fedeli sloveni, friulani e carinziani che si svolgerà all’insegna del motto “Così diversi eppure uguali”. Alle ore 10.30 del 19 agosto ci sarà la messa che verrà concelebrata dai vescovi Šuštar, Battisti e Kapellari. Il tallero convertibile a settembre Decisione a settembre Riguardo al problema dell’oscuramento dei programmi italiani di Radio Capodistria se ne parlerà a settembre. Così ha deciso il parlamento sloveno (48 voti favorevoli e quattro contrari) durante l'ultima seduta prima delle vacanze estive. In questo tempo la direzione della Rtv di Lubiana dovrà preparare una dettagliata relazione su quanto accaduto e sul perchè non abbia ritenuto opportuno, prima di decidere dell’oscuramento, chiedere il consenso al parlamento ed informare la comunità italiana e quella un- gherese. Durante il dibattito parlamentare la deputata liberal-democratica Jadranka S-turm-Kocjan, presidente del comitato parlamentare per le minoranze, ha rimarcato come la decisione della direzione della Rtv nuoccia all’immagine della Slovenia nell’ambito dei negoziati bilaterali con l’Italia. Castello ristrutturato 11 castello di Predjama, a Postumia, è stato ristrutturato e riaperto al pubblico. 1 lavori, che hanno rimesso a nuovo le strutture del vecchio maniero, sono durati cinque anni. Oltre al rinnovo dei vari locali sono state rifatte le tre sale principali e quattro laterali che ospiteranno mostre permanenti e temporanee. Il castello, costruito su u-na rupe alta 120 metri davanti all’ingresso della grotta carsica, è legato alla leggenda di Erasmo, il primo proprietario del castello. Si sarebbe trattato di un bri- gante ribelle che, inseguito dalle truppe dell’imperatore austriaco, si rifugiò nel castello e resistette all’assedio per diversi mesi. Gutman resta Il capo dello Stato maggiore dell’esercito sloveno Albin Gutman resta al suo posto e non verrà sostituito con l’attuale segretario di Stato dell ministero della Difesa Boris Šuligoj. Del futuro di Gutman si parlerà in seno al governo dopo le vacanze estive. L’avvicendamento nello Stato maggiore dell’Esercito, proposto dal ministro della Difesa, il liberaldemo-cratico Jelko Kacin, è stato bloccato dal ministro dell’Interno, il democristiano Andrej Ster. Anche in questo caso si tratta di una delle tante diatribe in seno all’attuale coalizione governativa tra i due maggiori partiti. Molto critico nei confronti della proposta di Jelko Kacin si è detto pure l’ex ministro del- la Difesa Janez Janša. Slomšek beato Sarà il vescovo Anton Martin Slomšek il primo beato sloveno. La cerimonia di beatificazione si svolgerà il prossimo maggio in occasione della visita del Papa in Slovenia. Il Santo padre incontrerà i fedeli a Lubiana, Maribor e Postumia. Tallero convertibile Con il primo settembre il tallero sloveno sarà convertibile. La decisione è stata presa dal governo sloveno dopo il consenso tecnico della Banca nazionale e degli ambienti monetari europei. četrtek, 3. avgusta 1995 V nediejo se je za lietos zaparla Postaja Topolove ’Na nit za drugo an rata mrieža ~wr • "■ • tm 'm • Kaj, kje an kdaj Postaja Topolove, ki je an lietos priklicala v garmiško vasico na stuojke judi iz vse dežele an zuna od nje, se je zaparla v znamenju domače kulture an življenja beneških ljudi na meji. An tala je bla tudi zelja organizatorjev: povabiti ustvarjalce iz vsieh vetrov, take ki se potrudijo za zastopit vas Topoluove z nje ljudmi an posebnostmi an na teli bazi napravijo njih inštalacije. Kar pride reč spreguorit vsaki sort judem z jezikam umetnosti, jim od-priet oči an sarce an jim stu-ort mislit. Le grede pa je biu namien spreguorit judem, ki parhajajo od zuna, v domačem slovienskem jeziku. Ku za reč “tala je naša posebnost an tudi zaradi naše posebnosti je naša vas ratala taka ku jo videta”. Inštalacije so ku sladak med an tudi lietos so parpe-jale v Topoluove ne samuo puno judi, okuole sebe so zbrale tud vsieh sort umetniku, ki so prav v telo vas na periferiji periferije parnesli puno liepega, od filma do muzike, od besiede do plesa, od folklore do avantgarde. Topoluove an Topolučanji so bli odparti do vsakega an do vsega an s Postajo so marsikajšnemu odparli oči na realnost meje, slovienske manjšine an na pozabjene pravice naših judi. Postaja Topoluove nam je lietos pamesla an dragoceno “marvico”, bukuca prof. Giovanni Maria del Basso “O žalostnem dogodku v Topolovem”. V njih se guori o tragediji, ki se je lieta 1720. zgodila topoluški čeči Magdaleni, ki se je muorala branit pred sodnikam an je bla zaparta v ječi v Čedadu, zak naj bi bla ubila nje komaj rojenega otroka. Bukva so drobne, nam pripovedujejo drobno zgodbo nieke čeče, puno pa povedo o vasi an življenju 230 liet od tiega an imajo tud velik pomien za zastopit zgodovino naših kraju, “saj zgodovino ne die-lajo kraji an generali, jo die-lajo v parvi varsti judje”, je jau v petak zvečer na predstavitvi knjige prof. del Basso (na sredi na sliki). Vesta, de sta se lietos Topoluove an Kluže nad Bovcem pobratila, sta ratale adna špiegu te druge, saj so v obieh krajih inštalacije an so zlo zanimive. Lahko smo se vsi parpričali v petak v Topoluovem, kjer so nam jih pokazal na diapozitivah. Ce niesta še šli gledat “Blizart” v trdnjavo imate še cajt, saj bojo razstavljene do septembra. Vse niti, ki jih ljudje spe-jejo čez mejo, pomagajo za narest tisto mriežo prijatelj- stva, ki ga vsi judje želimo. Lani “Mož moje žene”, lietos pa “Zensko ročno die-lo”. Takuo an lietos se je v Postajo Topolove vključilo Beneško gledališče, ki je v zadnjih cajtih adna od narbuj vitalnih naših kulturnih organizacij. An judje, še posebno tisti, ki se vračajo polie-te damu an niemajo parlo-žnosti videti naše prireditve med lietam so zaries pošteno uživali. Za našim pridnimi igraukami (Anna, Carla an Lidia) je imeu njega predstavo Sandro Carpini “Od deleča an tič”, ki so ga ljudje pru lepuo sparjeli. V nediejo pa Pohod čez namišljeno črto od Topoluo-vega v Livek, kjer je v cier-kvi pieu mašo pevski zbor Rečan. Kakih tristuo judi, 220 par nogah, je potardilo željo po parjateljstvu med sosiedi an po sodelovanju, takuo ki je poviedu garmiški šindak Paolo Canalaz REZIJA Martedì 1 agosto ha preso il via a Stolvizza la settimana del racconto. Resia racconta oggi, che si propone di mantenere in vita non solo il ricco patrimonio di favole e filastrocche, ma anche la tradizione del raccontare, è proseguita mercoledì a Oseacco, stassera alle ore 21 è di volta Gniva. Venerdì alle ore 21 l’iniziativa proseguirà a S. Giorgio e sabato a Prato. V nedeljo, 6. avgusta, bodo ob 18. uri v Ravanci nastopile lutkovne skupine iz Italije, Slovenije in Avstrije. “Una finestra sul futuro” bo tudi letos med o-srednjimi poletnimi prireditvami. V sredo 9. avgusta, ob 20.30, bodo na Ravanci nagradili najboljše fotografe, ki so sodelovali na natečaju o Reziji in izročili diplome otrokom, ki so sodelovali na narečnem natečaju. Pred kulturnim programom, ki ga bosta o-blikovali ženska pevska skupina Rože majave in Zenski pevski zbor iz Tolmina, bodo predstavili knjigo “Canti resiani”. Kulturne prireditve v Reziji pa se bodo sklenile s tradicionalno Smarnomišo, ki bo od 12. do 15. avgusta. Za Veliki šmaren bo maša s procesijo, zvečer pa bo zaplesala domača folklorna skupina. V soboto 19. avgusta bodo v kulturnem centru debatno srečanje o rezijanskem pravopisu. Senjam, praznovanje v Osojanah bo od 17. do 20. avgusta. GARMAK Zverinac, ki je po navadi ’na vas no malo v sienci, kjer se le malo gaja, bo lietos poliete buj živ ku po navadi. Kulturno društvo Rečan se je odločilo, de lietna vas bo za lietos pru Zverinac. An tu se bo od avgusta do setemberja marsikaj gajalo. Tu se bo ponovila liepa iniciativa V nebu luna plava. Dvie vičera, v petak 18. an 25. avgusta, pridejo gor prebierat (an piet) njih poezije domači beneški, slovenski an furlanski pesniki. PODUTANA Sevieda bo an lietos nar-guorš senjam, adan od riedkih, ki so ostal, tist za Sv. Rok v Sv. Lienartu. Po-droban program ga na poznamo še, so pa dvie iniciative, ki so uriedne jih na zamudit. V saboto 12. avgusta ob 18.30. uri bo an kot posvečen naši domači besiedi an naši pesnici Michelini Lukcjovi, saj bojo predstavili nje bukva “Ne samuo spomini”. V torak 15. avgusta pa bo ob 18.30. uri zaplesala foklorna skupina Karavanke, ki je adna od nar-bujoših folklornih skupin v Sloveniji. DREKA Ni vic tiste, kar je bila včasih, Se ime je lan zgubila po pot, jo bojo pa tudi lietos praznoval, gauormo od Rožence. Praznik bo na Solarjeh v nedieljo 13. avgusta, kjer ob 10. uri začne ekološki pohod, opudan pride karavana s konji, ob 14. bo pre-miacjon. Od treh naprej bo pa kulturni program. Nar-priet bosta godla Ližo an Gusto, ob 16.30 bo pa koncert skupine Rythm and Blues iz Čedada. TAIPANA Doppia festa a Taipana nel mese di agosto: il "Ferragosto Taipanese” in programma dal 12 al 15 agosto e la Festa del bosco nei giorni 19 e 20 agosto. Nell’ambito della prima sagra, organizzata dalla Polisportiva ci sarà oltre a tombola e lotteria anche il 5. torneo di calcetto dell’amicizia con 12 squadre ed il 25. anniversario di fonda- zione della sezione AFDS di Taipana. La festa del bosco giunge a Taipana dopo aver “girato” per le frazioni del comune. La manifestazione di grande richiamo viene organizzata dalla locale squadra di volontari antincendio e protezione civile. Gli appuntamenti di spicco saranno il convegno nell’ambito boschivo, le originali e spettacolari gare del boscaiolo nonché una mostra micologica. CASTIONS DI STRADA Dal 5 al 15 agosto ospiterà la Festa dell'Ulivo che si propone come un importante momento di incontro e di discussione. Sabato 5 agosto incontro con Rosy Bindi sul tema “Le ragioni di una scelta”. Domenica 6 incontro con Antonino Caponnetto sul tema “La giustizia nell'Italia che vogliamo”. Martedì 8 incontro sul tema “Nuove tecnologie -prospettive e possibilità per la crescita del paese”. Giovedì 10 incontro con Giancarlo Mascia (fondatore dei Comitati Bo.Bi.) sul tema dell’informazione e degli effetti della TV.. Venerdì 11 “Speranze di pace e crimini di guerra in Bosnia” con don Pierluigi Di Piazza e Francesco Ter-reri, responsabile dell’osser-vatorio sul commercio delle armi dell’IRES della Toscana: coordinerà Andrea Aloi, condirettore di Cuore. Sabato 12 incontro con Massimo Cacciari, sindaco di Venezia, sul tema “Il governo delle città”. All’incontro sono invitati tutti i sindaci appoggiati dalla coalizione di centrosinistra. Domenica 13 incontro con Franco Mosconi, docente e assistente di Prodi alla facoltà di Economia all’Università di Bologna con titolo “L’economia italiana verso l’Europa” Livek je za me ’na liepa an vesela beneška vas Za Milja iti pit pivo na Livek je zaries ’na potrie-ba, usako an tarkaj časa muora, če ne nie živ. Nie važno al gre gor z avtom al par nogah čez Briezo, važno je prit gor, popit kako pivo, se pomenat s parjate-lji, ki gor žive in potle pa veselo damu. Ce za Milja je takuo, pa za vse te druge (parbližno 300) zaki iti na Livek? Za-ki peš, par nogah čez Briezo? Zaki takuo veselo in zdravo brez obedne težave, brez obedne polemike, skor pobožno ku da bi šli v precesso na senjam? Rad bi teu viedet ka misle vsak, ki se da na tole pot. Rad bi teu viedet, al je samuo ’na novica tele pohod po liepih hostieh, ki enkrat so bli čedni trauniki? Al pa je nieki čudnega iti čez mejo kjer ni bloka, kjer ni obednega ki te vpraša parpustinco? Al pa, zak na Livku te lepuo sprimejo, se popije kiek dobrega, se dene kiek dobrega pod zobe, zastonj? Al? Al? Al pa gremo na Livek za ki druzega? Naša mat mi je pravla, de pred te zadnjo uojsko (kar tudi Livek je biu pod Italijo) so hodil gor kopat kompeir, al brat fižol (grah) al trebit za zaslužit kajšan frank an kar je bla ura za damu, potlè ki so te placjal so ti še dodal nomalo skute, al pa siera za nest damu. “Kuo je bla dobrà, dost krat sam jo sniedla že do po pot. Je bla lakot!” Al je tole Livek? Dobri ljudje. Le Miljo prave, de kar so Livčanji siekli travo gor za Briezo, so pošjal otroke po vino “merikan” an “tintorio” dol h Vančinu, kier po livški planini nie rodila tarta. Anton Klodič, kar je zapisu njega roman “Livško jezero” je biu an Klocjan, ki je imeu ljubezan do Livka 150 liet priet ku mi, al pa ga je partisnila narava, planino, liep pogled na Kam in mu zganila žilo poezije. A/a Livku nas je spet čaku Stiefan z njega rimoniko Se mi že previč miešajo misli, ki mi tečejo po glavi, mi se zdi de je en kup reči, ki nas vliečejo gor an je te-žkuo opisat vse tele občutke brez past v retoriko, pa vseglih vam poviem zaki ist grem zelo rad v Livek. Za me Livek je ’na liepa an vesela beneška vas... zadnja beneška vas priet ku se spustiš v Soško dolino. V Livcim se lepuo zastopeš z ljudmi, če guoriš po be- neško. Kajšan (Benečan) mi je jau, de ankrat je gle-du guorit z nieko ženo v knjižnem slovenskem jeziku an ona ga je vprašala, če parhaja iz Ljubljane in se niesta dobro zastopila, ker pa je začel po beneško sta hitro ratala parjatelja. Ce je vas beneška pride reč, de so Livčanji Benečani, se vie da slovenski Benečani, ku mi! Lieta in lieta, prave zgo- dovina, smo živieli brez da bi nas ločila obedna meja. Pieli smo iste piesmi, pra-vli našim otruocem iste pravce, potili smo se kupe za preživiet, smo bli dobri parjatelji in potlè se je tuole pretargalo brez de bi mi hoteli in smo se pozabili na kar je bluo dobrega med našimi starši. Pa ku se nam je pokazala možnost za tu-ole prelomit, ale! vsi na Livek za ponovit vso tisto ljubezan, ki je bila enkrat med nam... In kuo smo jo veselo za-piel, kuo je godla rimonika in smo oženil naš debeli kostanj iz Topoluovega z debelo lipo pred cierkvijo Sv. Jakopa v Livcim in naši te stari, ki so ankrat užival telo parjateljstvo so donas nazaj veseli tam v Juožofo-vi dolini... Vse pru an dobrò, vse je teklo ku de bi bluo normalno, vsakdanja stvar, pa ist ne videm pru vse jasno, vi-dem še kajšno maglico nad nam, in vam jo muoram poviedat! Vse tuole je ratalo kier an kup ljudi je dosti dielalo de se tuole zgodi, takuo pri nas v Rečanski dolini, ku na Livcem. So tisti ki s svojo dobro voljo in s tru-dam so parpejali nas na tole pot. Imena so enake na obieh strani, se kličejo Marko, Vitorio, Albert, Aldo, Marino, Mirko in takuo napri, smo povezali duhovnike, smo gledali povezat oblasti, pa tuole nam nie še uspelo. So bli prisotni župani, pa enkrat adan enkrat te drugi, pustimo višje oblasti, ki nas ne marajo še zadost. Vse naše vasi imajo iste probleme, če jih bomo rešili, jih bomo rešili kupe na obieh strani meje zatuo, ale! sindaki ali župani, svetovalci ali deputati, ljudje so vam pokazali, kaj hočejo, sada ste vi na varsti, al nas bota rešili, al pa bota samuo pogrebli našo mier-no veselo Benečijo. A.C. Četrtek, 3. avgusta 1995 4 Jeseni na Trbižu mednarodni posvet Organizirata ga kulturno društvo Planika in Slori Reportage di una visita tra i nostri emigranti - 3 In Belgio, ma con il cuore in Benecia ■a u«o Codroip' 'tllott WotU ài Livrx* L*t». ài [«•ItO «V190 Kulturni delavci Planike iz Kanalske doline bodo letos imeli zelo malo časa za dopust. Letošnjo sezono so namreč sklenili prav v teh dneh, ko se je iz Ankarana vrnila skupina otrok, ki je bila v obmorskem kraju na letovanju. 2e v naslednjih dneh pa bodo stekle priprave na pomembno pobudo, ki jo bo Planika izpeljala ob sodelovanju s tamkajšnjim sedežem Slorija. Gre za prvi mednarodni posvet na temo “Večjezičnost na evropskih mejah: primer Kanalse doline”, ki ga bodo pripravili od 20. do 22. oktobra v kulturnem središču na Trbižu. Na njem bodo sodelovali izvedenci za narodnostna vprašanja iz Italije, Slovenije in Avstrije. Posvet zadobiva velik pomen, saj bo prvič, da se bo poglobljeno in celovito spregovorilo o vprašanju večjezičnosti v Kanalski dolini ter še posebej o prisotnosti Slovencev na tromeji. Kanalčani so v tej sezoni povsem uresničili zastavljene cilje in pripravili nekaj odmevnih pobud, ki so se začele s proslavo ob dnevu slovenske kulture. Med pomembnejše manifestacije bi omenili tudi revijo pevskih zborov Koroška poje (na sliki) ter nadalj-nevalne tečaje slovenščine in glasbenega pouka. Kot smo povedali, desetero otrok pa je konec julija letovalo v Ankaranu. Ob igri pa so pod vodstvom Irene Sumijeve imeli tudi tečaj slovenščine, malčke iz Kanalske doline pa je med letovanjem obiskala tudi predsednica parlamentarnega odbora za manjšine Jadranka Šturm-Kocjan, ki se je pozanimala o zdajšnjem narodnostnem trenutku na tem območju. Povejmo še, da bodo pri kulturnem društvu Planika septembra izdali prvo številko informativnega glasila, (r.p.) MOBILI tarantel Fossalta di Piave (Ve) - Via dell’Artigianato, 4 - Tel. 0421/67154 Foto ricordo scattata in Belgio ha avuto ed ha sempre un cuore generoso. Ritorno Il ritomo non è che sia stato meno interessante, è stato più breve perchè effettuato di notte. Già a Namur si respirava più allegria e questa volta la lingua che batteva di più e-ra la slovena iz Benečije. Località predominanti: Val Nati-sone, Resia e poi sempre Ge-mona, Tolmezzo e Tarcento. Bruno di Tarcento: “A Se-raing sanno tutto di me, per il 50. di matrimonio mi hanno persino dato una targa. Il nostro Consolato a Liegi? Meglio non parlare. Come me, tanti altri, lo conoscono per vidimare il passaporto e basta. Notare, passaporto e non carta di identità!” Anche questa volta gli autisti sono all’altezza. Silvano di Gemona, Federico di Lumignacco. In Germania pioggia senza sosta che concilia il sonno anche grazie al dondolio. Sempre alla frontiera: dalla parte austriaca si passa con un assonnato “buongiorno” e dalla parte italiana “documenti”. Non solo all’andata, ma anche al ritomo non mancano pacchi e valigie. Do ut des! I primi sbarcano a Tolmezzo mentre gli ultimi a Udine per proseguire verso la vallata, lasciata tanti anni fa, ma mai dimenticata. E’ impossibile dimenticare il Matajur da dove il panorama è incredibile, puoi spaziare fino al mare. Da queste pagine a tutti i residenti all’estero auguri, buona fortuna. E che il Novi Matajur continui sempre a troneggiare nel vostro salotto e tenervi compagnia. (LO.) IL NOSTRO STILE: O Legni pregiati stagionati all’aperto © Alta Tecnologia © Personale qualificato per lavori esclusivi e su misura © Lunga stagionatura dei mobili finiti Ricordi - nostalgia Dagli incontri emergono proprio queste due parole. Nati con la valigia in mano, senza diari, tutto ricordano. L’uomo che non ha memoria non ha storia. E la loro più che una storia è stato un duro calvario non ancora completato. Partiti giovani pieni di entusiasmo. E tra i tanti ricordi curiosi ve ne sono dei particolari. Le ferie arrivano in e-state. Pertanto... Marco, Bep-po, Petar: “Sempre con la solita valigia, con zucchero, caffè, sale per la madre; cioccolato per i piccoli e la nonna; tabacco e sigarette per il padre. In treno speciale che sembrava una tradotta; da U-dine in avanti con la corriera “Rosina”; e su a piedi. Altro che vacanze programmate al mare... Tempo di fieno, falciare. Ma era bellissimo. Poi veniva la sagra.” Egidio: “Al sabato da Puh a Cividale c’era quasi una e-sposizione di macchine con targhe più strane e con una montagna di valigie sul porta-bagagli”. Vanaz: “Erano altri tempi, ci si accontentava di poco. Adesso prova andare al paese... ma che cosa trovi? Tutto vuoto e questi giovani- pizzerie. Qua è impossibile.” Per caso metti alla sera una cena. Ecco il risultato: antipasto: prosciutto di San Daniele 390 franchi; primo: pappardelle con salsa 420 franchi; secondo: filetto con funghi 490 franchi; dolce: tiramisu 180 franchi; vino: dal minimo di 900 franchi a 2180 franchi, 1.400 franchi. Allora: 1.480 franchi per 4 persone fa 5.290 franchi per 56 lire è u-guale a 331.520 lire, più la chissà dove vanno”. Maria e Gina: “La nostalgia c’è ma è attenuata da tanti risvolti. Senza volerlo ci siamo abituati alla nostra, ormai, solitudine.” Beppo: “Tornare definitivamente? No, è tutto cambiato, non mi riconoscerei più”. Quando parlano e ricordano, si sfogano. Perchè solo loro sanno quanto è stato duro ed amaro quel pezzo di pane e mattone. Peccato che non abbiamo tempo di ascoltarsi. Sembra non vero anche se tutto è realmente accaduto e vissuto. Vita La loro vita è molto semplice. “Si vive, non possiamo lamentarci. I figli sono sistemati e noi due siamo qua”. “Soli siamo arrivati e soli siamo rimasti.” “Fin che i nostri anziani e-rano vivi, ci piaceva fare visita.” “Non abbiamo vizi, ecco la nostra giornata è in casa ed attorno alla casa. Ci vengono a trovare e noi andiamo a trovare.” Dai discorsi si rileva che il costo della vita è caro. Troppe tasse, troppa disoccupazione, delinquenza incidono sul bilancio quotidiano. “Voi in Italia siete abituati alle serate e 5000 METRI QUADRI DI ESPOSIZIONE MOLTA SCELTA E PREZZI VANTAGGIOSI PAGAMENTI FINO A 5 ANNI SENZA CAMBIALI Noi siamo qui: vienici a trovare, ti renderai conto che non c’é distanza che tenga bottiglia di vino 1.400 franchi per 56 lire fa 78.400 lire. In tutto 409.920 lire. Tutto sommato... non viene nessuna voglia e desiderio. Onde aggirare questo ostacolo, amano scambiare visite ed alla buona godere una grigliata alla nostrana con tanto di salsiccia e polenta. Nessuna meraviglia e nessuna vergogna. Hanno fatto rinunce, sacrifici e certe voglie non le hanno mai sentite. Pur tuttavia ancora oggi quando riescono a venire, sono sempre carichi di un ricordo per ognuno. L’emigrante 2 momenti della vita dell’emigrante. Qui accanto Petar e Marco: “Sabato e domenica si dava volentieri una mano a costruire”. Sopra: “Che viaggi di ritorno dall'Italia’' rave.. Ku sudatje adan za drugim na dieto! Potres lieta 1976 je poškodvu tudi cierku svetega Miklavža v Ofijane, do seda pa jo niso mogli še postrojit ta-kuo, de sveto mašo jo imajo v drugim prestoru. Judje, kar so vidli, de ni paršlo pomoči od obednega kraja so začel zbierat sude za jo sami postrojit. Vse družine tiste vasi so dal kiek v ta namien an takuo so zbral 8 milionu an pu, v kasi je bluo še nekaj sudu, 5 milionu jih je dala landarska fara, takuo de vsega kupe imajo 19.415.000 lir. Sevieda. nie še zadost zatuo so odparli an tekoči račun na Banco Ambrosiano Veneto, filiala iz Spietra, kjer vsak more dat kiek. Številka računa je 1 -87. Blizu kor napisat ‘'sottoscrizione chiesa di San Nicola” Pegliano”. Pomagajta! - Kuo gre Tinac? - Muč, muč muoj Be-po, tale ica me j’ lekar znoriela. - An toja žena, kam je šla, ki jo na videm že puno cajta. - Je du Spitale v Ce-dade že tri tiedne. - Ka’ se ji je zgodilo takuo hudega? - Operai so jo že dvakrat, pa miedih mi je jau, de ji naredjo še te zadnji operacjon, antà jo bom mogu damu parpe-jat. - A ja? An kajšan operacjon ji muorejo na-rest? - Za glih reč, nisem lepuo zastopu, viem de začne na “a”. - Apendicite? -Ne. - A..., a...., ah ja, seda se zmislem: autopsijo!!! - Oh ja, muoj Tinac, de ni samuo ica, je tudi velika suš. Al vieš, de še drievja se suše? Imam an debeu masasan, ki je že malomanj vas suh! - Al vieš, kuo muoreš narest, če je masasan? Presadiga buj tja! ! ! - Pravejo, de gor za vasjo, kjer buta buj sonce, je že vse suhuo. - Viem, viem Bepo, sa’ gor stoji moja teta, ki se ji je še čiešpa posušila an moja kunjada prave po vasi, de ima figo vso suho! ! ! četrtek, 3. avgusta 1995 Za cierku v Ofijane NaSi ljudje po sviete v starih fotografijah Na Matajure... Ka’ je li-eušega za a d n e g a otroka, ku se na odpar-tem lovit z drugimi otruok, se tačat po travi, uekat, piet... brez de obedan ti ne dije: “Genjio, se umažeš! Genjio me glava boli poslušat to-je arjovi-lo!”? Otroc bi živiel takuo, ku žvinca, fraj, an bi bluo pru de bi mogli takuo živiet manjku dokjer so majhani. Ka’ je tudi lieušega za adnega otroka, ku spoznat od blizu žvino, tisto, ki ni-mar buj pogostu jo videš samuo na bukvah? Ce gresta na Matajur bota imiel srečo videt krave, ki mierno pasejo an če vaš otrok želi iti blizu, jih ta- knit , na stuojta se bat, jim na rata nič slavega, sa’ tam je tudi njih gaspodar Pio, ki je tisti poberin buj velik na teli fotografiji. Pio Gorenszach je iz Matajura, je sin od Vitale, an njega polietje on ga preživi takuo, na Matajure, fraj, takuo ki vsak otrok (pa ne samuo!) bi želeu bit, manjku v polietileni cajtu. tudi puno naših ljudi. Slika je bla posneta v kraju Manitoba - Lenlek lieta 1953, te-krat termometro je šu do -60! Paš kuo so tuole preži-viel, mi že močnuo tučemo zobe, kar nam gre kajšan grado pod nič! Ja, takuo je bluo, naš ljudje so se muorli parvast an so se parvadli vsemu, tudi velikemu mrazu tam v Kanadi. Nieso pa pozabil na du-om. Pogledita drugo fotografijo: za se čut šele v Ru-oncu, od koder so muorli iti zavojo diela an prit do Kanade, sta brata Banchig iz telega kraja celuo nardil kopo! Na čepami roki je Giovanni, imena te drugega pa se naš Luigi ne zmisle. Al ga kajšna zapozna? V Ru-oncu mislimo, de ja. Fotografija je bla nareta lieta 1959 v Vancouver. Obad va brata živta šele tam v Kanadi an njim želmo puno sreče an veseja. nadi nam priča tudi stara fotografija, ki nam jo je par-nesu naš an vaš parjateu Luigi Dreszach - Kocajnarju iz Lies, ki živi tam v Kanadi v kraju Vancouver že puno puno liet, pa pogostu parha-ja v odmače kraje. Na fotografiji, ki jo tle publikamo, videmo dugo varsto možkih, ki gredo v varsti na dielo, med njimi je Naši ljudje po sviete: an-kul na bomo viedli, ki dost jih je. Pru na zadnji strani moreta prebrat, ka’ je pisu Matajur lieta 1958 o naših judi tam po Ameriki. “V Kanadi se nie pije vina, zak ga na pardielajo, se tarpi pa puno mraza” je pisu adan od naših družini, ki je ostala doma. Kajšan mraz je tam v Ka- Je cajt domačih sejmu Polietje je cajt, ko vsi želmo preživiet vič cajta na odpartem an še buojš je, če ga preživmo v veseli družbi parjatelju. Nomalo povserode so sejmi an kjer jih nie se pa vasnjani zberejo kupe an organizajo kiek. Po navadi so stari vaški sejmi. V Ažli za svet Jakob so se v torak 25. vsi zbral na sred vasi za kupe pojest an popit, jo zapiet an zaplesat. Imiel so tudi tombolo. V Bijačah so tudi praznoval svetega Jakoba an sveto Ano. Za telo parložnost, za de njih majhan, pa liep senjam bo imeu kiek posebnega so poklical v torak belgijan-ske maškere “Gilles”, v sriedo pa tisto sku- pino, ki ankrat se je zbierala pod imenom “The woler” an godli okuole po naših dolinah. Tisto vičer jih je paršlo poslušat vič judi iz vsieh dolin. V Podpolici, gor zad za Podboniescam je biu pravi senjam za te mlade. Pet dni muzike an plesa, ki jih je organizala domača radio Rete Nord Est. Na Kaluže, liep prestor gor za Dolenjim Tarbjam so imiel njih praznik, njih pik-nik pa bivši rudari (ex minatori) Zveze slovien-skih izseljencu. Puno se jih je zbralo tudi li-etos an vesela viža ramonike an drugih štrumentu seje odmievala po cieli dolini. Vesela novica iz Petjaga Dvajst liet potlè Sam (Sergio lussa) an Elsa dvajst liet potlè. Ben, sa’ se dobro daržta, ku tekrat, an sta šele zaljubljena, ku parvi dan, pravejo vaši parjatelji. Za tuole v saboto 5. vošta vas pridejo gledat, de vsi kupe uzdi-gneta še ankrat kozarce na vaše zdravje. Za tiste, ki jih na poznajo lepuo, povemo, de ona je Elsa Clinaz an je Petelinova iz Ješičjega, on je pa iz Petjaga, vas, kjer tudi žive kupe z njh puobčjam Mauriziam, ki ima tri beta an jim daje puno veseja an.... diela! Sam an Elsa, vse narbuojše vam iz sar-ca želmo! tečno INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA’ 28/D - TEL.0432/700739 Zvem slovenske mladin -11 Izjemo tvorijo le par gorskih vasic na področju občine Fojda. Misli in dejstva me silijo, da prihajam iz preteklosti v sedanjost, pa se vračam spet v preteklost. Naša preteklost je organizacija Zveze slovenske mladine. Naša organizacija ni imela lahkega življenja. Niso imele lahkega življenja niti napredne, pro-gresistične organizacije in stranke v Italiji, pa mi smo bili “titini”, “sovversivi”, izdajalci domovine, ki “smo delovali za priključitev našega ozemlja k Jugoslaviji”. Da smo se borili za spoštovanje 3. in 6. člena ustave italijanske republike, katera se sklicujeta na spoštovanje pravic narodnostnih manjšin, niso nikoli omenili v lokalnih in nacionalnih časopisih. Mi smo bili samo izdajalci domovine in kot take nas je bilo treba vsestransko preganjati z vsemi sredstvi. Preganjati nas legalno, sodnijsko, ekonomsko in fizično. Da. Imeli smo tudi politične umore in morilci niso bili nikoli odkriti. Kaj še! Človek, ki je deloval kot Slovenec za Slovence v takšnih okoliščinah, ali samo živeti kot zaveden Slovenec, je bil in je še danes moj narodni heroj! Hladna vojna, etnično čiščenje, politično, ekonomsko in morilsko preganjanje, to so bili vsodni, morilsko usodni za našo Zvezo mladine. Najbolj so nas prizadele brezposelnost, ekonomska zanemarjenost in emigracija. Ko si mladinca s svojo aktivistično vnemo prepričeval mesece in leta, in ko si bil prepričan, da je stopil na stran borcev za pravice Slovencev, delavcev in kmetov, ti je kar čez noč zmanjkal. Nekateri pa so bili bolj dosledni in so se prišli poslovit od nas, rekoč: “Ne moremo več. Dela ni, kruha ni. Ne gre samo za nas. Gre tudi za naše družine, za naše starše, ki smo jim dolžni pomagati! Ce ostanemo tu, bomo stradali sami in ne bomo mogli pomagati svojim dragim. Ne zamerite nam. Ostanemo vsedno na vasi strani in če bomo mogli vam bomo pomagali.” Nekaj od njih so bili že obiskovali slovensko šolo in bili gojenci Slovenskega dijaškega doma v Gorici in v Trstu. Ti zavedni Slovenci, delavci in kmetje, so kasneje dali življenje naši Zvezi - beneško slovenskih emigrantov. Ce lepo seješ, v lepo prekopano in dobro nagnojeno njivo, seme mora nekaj obrodit! (gre naprej) Izidor Predan - Doric četrtek, 3. avgusta 1995 Fra i gerarchi “volontari” spediti in Albania da Mussolini ci fu anche Dino Grandi, già ministro degli e-steri e presidente in carica della Camera dei Fasci e delle Corporazioni. Grandi se la legò al dito perchè Mussolini lo mandava “a quarantacinque anni a pestare la neve con gli scarponi da alpino”. Se ne ricorderà al momento opportuno. Anche Ciano, al momento poco ben visto dall’opinione pubblica, fu mobilitato, e fu costretto a stanziare con la sua squadriglia di bombardieri a Bari. Trovò così la maniera di sistemarsi nel miglior albergo della città e fare la bella vita, ma non gli fu permesso di partecipare a incontri politici internazionali in veste di ministro degli esteri. Protestarono, a Palazzo Venezia, i “volontari”, ma di fronte al Duce non c’era altro da fare che adattarsi e magari prepararsi alla vendetta. Era un’idea fissa, quella di Mussolini, che il governo del paese potesse essere lasciato in mano ai direttori generali delle amministrazioni statali e che per gli affari politici bastasse solo lui. Con la mobilitazione dei gerarchi Mussolini aveva però in mente di ricreare i tempi eroici della campagna d’Etiopia e di riaccendere l’entusiasmo popolare. Se un gerarca poi fosse caduto in Albania, ci sarebbe stato un eroe in più e un potenziale rivale in meno. E pensava più che ad altri a Grandi e Bottai, ma guardava con sospetto al genero per le sue riserve pubbliche sull’andamento rovinoso della guerra. Il primo marzo Mussolini mise in atto la decisione di partire lui stesso per l’Alba- Mussoiini parte per l’Albania per rincuorare l’esercito - 17 Olga Klevdarjova La Grecia e la Jugoslavia ve nia per ispezionare di persona la situazione al fronte. Vi si trattenne per venti giorni: un periodo spropositato, se si tiene conto dei problemi di uno stato in guerra. In questa ispezione gli sarebbe stato facile constatare la follia dei piani di guerra da lui sollecitati, ma concluse che la colpa era dei generali e dei soldati. Rimase convinto di essere stato ingannato e riversò il suo disprezzo sulle forze armate, esprimendosi a viva voce e senza mezzi termini. Comunque: di pestare il fango toccò anche a lui. In una fotografia appare infatti Mussolini in persona nell’atto di aiutare a spingere l’automobile che lo conduceva, impantanatasi lungo una strada fangosa. Era il colmo! Ma il Duce faceva il furbo. Ormai sapeva che la calata dei tedeschi era imminente, e parve utile alla sua immagine essere presente in Albania. Più che per spronare le truppe (che ne avevano sinceramente piene le tasche), per dare al mondo l’impressione di essere lui, non Hitler, il vero vincitore. I soldati al fronte abboccarono, come si capisce dalle loro lettere a casa. E scrivendo parafrasavano gli slogan del Duce. “...E’ arrivata la primavera, sono sbocciati i primi Fiori, le violette... Rifiorirà pure la gloria e la fortuna delle nostre armi, l’ha detto il Duce che proprio in questi giorni è venuto a farci visita ed ha pure sparato qualche col- po di cannone... I nostri famosi avversari... hanno ormai i giorni contati.” Dalla lettera di un alpino della divisione “Cuneense” del giorno 11.3.1941, e da quella del 7 aprile dello stesso alpino: “E’ arrivata la primavera è quindi giunto il bello come aveva detto Mussolini e infatti le nostre truppe e quelle tedesche da alcuni giorni a-vanzano gloriosamente da tutte le parti...”. Un altro alpino della “Cunnense” il 5 aprile 1941, XIX. annunciava alla sorella: “...La famosa Grecia è crollata sotto il rombo del Esercito Italiano e si è aresa già ieri l’altro, a-veva ragione il Duce che diceva “in primavera verrà il bello”, e piano piano viene sicuro è inuti- Albania: gli alpini osservano un gruppo di profughi con la loro pecora portata in spalla le contro la forza e la volontà nessuno può vincere oggi giorno l’Asse...” Il trucco di Mussolini, come si vede, ebbe successo e nessuno si permise di dubitare che il merito della vittoria fosse tutto suo, e non delle Panzerdivisionen di Hitler. In febbraio si era ancora parlato di soluzioni diplomatiche attorno alle quali manovravano sia gli inglesi che i tedeschi, i primi tramite il governo di Lisbona e il Vaticano, i secondi trattando, forse solo per finta direttamente con il governo greco. Non se ne fece niente. Hitler aveva deciso. La preparazione del nuovo Blitz germanico fu accurata e i primi di marzo in Bulgaria furono ammassate le truppe tedesche. Intanto in Jugoslavia ve- niva a crearsi una situazione molto confusa. Infatti il principe reggente Paolo, con una garanzia inglese priva di valore ed un paese accerchiato dall’Ungheria, dalla Bulgaria e dalla P.o-mania, tutte in mano tedesca (senza contare l’Italia) accettò le pressioni tedesche e firmò Patto Tripartito. Gli oppositori suscitarono manifestazioni di protesta che sfociarono in un colpo di stato dei capi militari serbi. Paolo fuggì e sul trono fu insediato re Pietro II, ancora diciasettenne promosso maggiorenne. In fretta e furia il nuovo governo firmò un patto di amicizia e di non aggressione con l’URSS, ma il patto rimase lettera morta, perchè l’URSS non diede nemmeno un appoggio politico alla Jugoslavia, deludendo le speranze jugoslave. Il paese politicamente diviso, si trovò diviso anche geograficamente (croati e sloveni da una parte, serbi dall’altra) ed in questo marasma Hitler lanciò il suo Strafengerichit, la spedizione punitiva designata “Operazione 25”, che scattò dalla Bulgaria e dal nord. Lo stesso giorno anche l’esercito italiano invase la Jugoslavia (la Slovenia puntando su Lubiana), il Montenegro (partendo dall’Albania) e la Dalmazia. Era il 6 aprile 1941. Lo stesso giorno scattò anche l’operazione “Marita”. La Grecia non fu in grado di bloccare l’urto tedesco, ma si difese invece con grande determi- nazione contro gli italiani, d’altronde ringalluzziti dall’intervento del potente alleato e pronti ad indossare, come per la Francia, i panni del vincitore. La Jugoslavia fu facilmente occupata e smembrata. Fin dai primi di maggio parte della Slovenia fu annessa dall’Italia come provincia di Lubiana. La Slovenia settentrionale fu invece posta sotto l’amministrazione militare della Germania. Furono annesse all’Italia anche le province di Split (Spalato) in Dalmazia e Kotor (Cattaro) in Monte-negro (interamente soggetto all’occupazione militare italiana). L’Italia ottenne di porre sul trono dello Stato Indipendente di Croazia, notevolmente ampliato, un Savoia (che non si insediò mai) e al governo il terrorista fascista Ante Pavelič, con il titolo di capo, “po-glavnik”. Le spese maggiori le pagò la Serbia (fu territorio di occupazione militare tedesca) a cui furono tolti il Kosovo (che andò all’Albania), la Macedonia (che andò alla Bulgaria) e altri territori che furono annessi alla Croazia e all’Ungheria. Dopo venti anni la Jugoslavia cessava di esistere. Hitler negò invece a Mussolini il protettorato italiano sulla Grecia che fu invece posta sotto l’occupazione militare germanica. Vittoria, dunque, per l’Asse. E grande gioia per il soldato italiano che si vedeva sulla strada di casa. Il sogno della verde valle della Rieka stava per materializzarsi dopo i lunghi mesi di sofferenze, di sangue e di bestemmie. (segue) M.P. Un’esperienza emozionante durante il campeggio in vai Trenta Escursione notturna Verso mezzanotte siamo finalmente arrivati in cima alla Mojstrovka Per venerdì sera alle ore otto era prevista hi partenza in pulmino da Trenta per raggiungere una piccola baita, da cui avremmo proseguito a piedi per recarci, con un’escursione notturna, sul monte Mostrojvka. Per tutti noi era un’esperienza nuova ed eravamo molto emozionati, e anche un po' preoccupati. La prima emozione l’abbiamo provata subito dopo la partenza: su di un grosso ramo scorgemmo un gallo cedrone, un animale quasi in via d’estinzione. Siamo rimasti in silenzio per un po’ ad osservarlo e poi abbiamo ripreso il cammino. La luna che splendeva alta nel cielo rischiarava il nostro cammino e ci dava un po’ di coraggio. Continuando a camminare e scherzare tra di noi finalmente verso mezzanotte arrivammo in cima al monte. Era- Vsejezate! Kakšne rože cvetò po polju, rdeče in plave in zlate, in vse čakajo noč in dan satno nate Kakšne ribe plavajo v morju, take, pa take in tudi -take! In vse čakajo noč in dan, na vas, svoje junake. kakšne knjiče žive po policah, polne zvezd in mavrice čiste, in vse čakajo noč in dan, da jim obrneš liste. Roza in riba in knjiga so kakor pesem, ki poje: Pridi iztegni dlan, vse to je tvoje Tone Pavček varno stanchi e infreddoliti, ma contenti di essere arrivati fino in cima. Lì abbiamo trovato una cassetta di metallo contenente un grosso libro che tutti abbiamo firmato. Poco dopo abbiamo iniziato la discesa in fila indiana e ognuno di noi, con la propria pila, illuminava il sentiero. L’unica che non camminava e non aveva la pila era la Gi-gia, la cagnolina di Igor, il nostro istruttore, che stava comodamente riparata nel suo zaino. Distrutti dalla fatica siamo arrivati al puno d’incontro con il pulmino e siamo ritornati al “Dom". Oltre alla stanchezza avevamo anche tanta fame e così la Flavia ci ha preparato la pastasciutta. Poi, con un ultimo sforzo, siamo andati a letto e abbiamo dormito come ghiri fino alle dieci del mattino. Per me è stata un’esperienza che ricorderò sempre con piacere. Giulia Coceancig Prepir na svetu... in prepirljivi prsti Povsod na svetu pride do prepira in iz nega nastane marsikaj sramotnega. Nekoč so se sporekli tudi prsti na roki. Takrat, v starih časih, so se še drugače imenovali kot danes. Najstarejši, ki se je tudi držal bolj sam zase, je bil Pal. Drugi je bil Kazàl in si je velikokrat vrtal po nosu. Tretjemu je bilo ime Srèdin, ker se je pač rodil v sredo: on sam pa je vsem razlagal, da je Sredin, zato ker je srednji sin. Njega se je vedno držal Prstàn, ki je bil rad lep in počesan. In potem je bil z njimi tudi Mezin - potepin, ki je bil najbolj nagajiv in otročji. Bil je najmajši, zato pa je imel nadaljši jezik. Lepi Prstàn je nekoč spoznal neko belo kost. Bila je ljubezen na prvi otip. In ker je bila kost sklepna, je hitro sklenila, da se vzameta. Da bi Prstàn ne pozabil na poroko, mu je nataklnila zlat obroč okrog vratu. Prstàn je ponosno nosil prstan, ostali prsti pa so kar pokali od zavisti. - Prstàn je zaljublenec, Prstàn je zaljubljenec, - se mu je posmehoval Mezin. - Ti si pa nevoščljivec, -mu je zabrusil Prstàn nazaj. - Vsak zaljubljenec je norec, - je pomodroval Pal. - Ti si pa večni samec, -je Palu zrekel Sredin. Pal mu je namreč že od nekdaj šel na jetra, ker je frcal z njim, kot bi bil navaden frkolin. - Tak lažnjivec me že ne bo žalil! Vsem razlagaš, da si srednji prst, skupaj ste pa samo štirje. Mene nikoli več ne štej med vas, ti bebec! -je rekel Pal. - Ohoho! Ti ti ti si pa res domišljavec, - se je vtaknil v zmerjanje še Kazàl. - Ce sem jaz domišljavec, si ti nemaren smrkavec, ker si vedno vrtaš po nosu. In še izdajalec in tožilec povrhu! - Tako ga je grdo zafrknil nazaj Pal. Mezinu se je imenitno zdelo, da je zakuhal tak gro- mozanski prepir. Kar po kolenih se je tolkel od veselja, da je nastal tak hec: - Bebec, zaljubljenec, domišljavec, norec, tožilec, smrkavec, cepec, izdajalec, nevoščljivec - je odmevalo vsevprek in daleč naokrog. Takrat pa je bilo njihovi rodni roki dovolj: - Da vas ni sram! Tako zmerjanje, pa pod isto streho živite! Sam -ec -ec -ec -ec vas je. - To je slišal nek človek, ki si je takrat tiščal dlan k ušesu. Revež je namreč hotel ob vsem tistem hrupu zaspati. Od jeze je zato pritaknil vsakemu od prstov tisti ec na konec. Tako nosijo do današnjih dni palec, kazalec, sredinec, prstanec, mezinec sramotni znak na imenu, in vsakdo zve za njihovo prepirljivost. Da pa nosi tudi Slovenec ta ec na repu, pa ni ta pravljica o prepirljivih prstih prav nič kriva. Marko Kravos Hlapi-Šampier si beve il Cynar Un successo il Torneo dì Livek Grande partecipazione di squadre slovene e friulane al Torneo di calcetto a Livek. 46 formazioni si sono date cavallerescamente battaglia a suon di gol nonostante il tempo non sia stato al meglio. Al termine della tre giorni (venerdì 28, sabato 29 e domenica 30) si sono trovate in finale a giocarsi il titolo due squadre slovene. A prevalere sono stati i ragazzi della Hlapi - Sampier che hanno battuto il Cynar, formazione quest’ultima che termina ogni edizionedel Tomeo nelle prime posizioni. Tutta friulana la finale per il terzo e quarto posto che ha visto il successo del bar Daniela sul bar Sport-Beppo automobili. Al quinto posto i rappresentanti della Bigot, seguiti in ordine dalle formazioni slovene Norbit Kojsko, Solkanska klet e Guadalahara. Di contorno al torneo si è giocata una gara di calcetto femminile tra le squadre I-talia - Slovenia. Ha prevalso largamente la squadra ospitata capeggiata da Debora Bucovaz, anche perchè più esperta e rodata. La squadra del Bronx di S. Pietro eliminata al primo turno Un pubblico numeroso ed entusiasta ha assistito a questa maratona calcistica che si è conclusa con le premiazioni. Premi individuali sono andati al miglior marcatore, lo sloveno Janev Sašo, miglior giocatore ancora un rappresentante locale, Grgič Stanislav, mentre il premio quale miglior portiere è andato a Mauro De Sabbata. Per gli appassionati del calcetto l’appuntamento è per il Torneo di Vernasso, che si disputerà sabato 5 e domenica 6 agosto nel parco festeggiamenti sul Nati-sone. Il torneo dei Comuni verso lo sprint finale Continua a Scrutto il torneo dei Comuni di calcio. Mancano ancora due gare per designare le semifinali-ste. Questi sono i risultati aggiornati a venerdì 28 luglio: girone A: Drenchia/Grimacco - Savogna 1-0; Pulfero - Savogna 0-1; girone B: San Leonardo - Stre-gna 1-4; Prepotto - Torreano 1-3: Prepotto - Stregna 3-4. Venerdì 11 agosto alle ore 19 è in programma la prima semifinale tra la vincente del girone A e la seconda classificata del girone B. Sabato 12 si incontreranno la vincente del girone B e la seconda del girone A. Lunedì 14 si giocherà la finale per il terzo e quarto posto. In occasione della festa del patrono S. Rocco mercoledì 16 avrà luogo la finalissima per l’assegnazione del Trofeo. V Sloveniji začetek nogometne lige Medtem ko se v Italiji komaj začenja “sezona” prijateljskih tekem, so se v Sloveniji lotili zares. Mislimo na državno nogometno prvenstvo, ki se je začelo prejšnjo nedeljo s prvim presenečenjem, ki ga je pripravil velenjski Rudar. Le-ta je namreč remiziral v Ljubljani na igrišču državnega prvaka Olimpije. Ne glede na polovični uspeh pa bo prav Olimpija odigrala vlogo favorita v letošnjem prvenstvu, saj razpolaga z ekipo, ki je kakovostno boljša od ostalih konkurentov. Ljubljančanom bodo skušali metati polena pod noge predvsem Mariborčani, četudi Velenjčani in Novogoričani znajo pripraviti svojim navijačem kakšno prijetno presenečenje. Zanimivost slovenskega prventsva je tudi ta, da v prvi ligi nastopa le 10 postav, kar je prava novost v evropskih prvenstvih. Nastopajoče enajsterice so: Beltinci, Olimpija, Rudar, Mura, Primorje, Nova Gorica, Publikum, Maribor, Nova Oprema in Izola, (r.p.) četrtek, 3. avgusta 1995 AdAzdda pedalano in tanti Stefano Del Bianco, Marco Paruzzi, Tiziano Soravito, Libera Pincin, Cesare Floreani, Aurelio Martinis si sono laureati campioni regionali nella gara a cronometro individuale di mountain-bike domenica 30 ad Azzida. La manifestazione ha visto al via ben 160 ciclisti per una gara spettacolare organizzata alla perfezione dal Veloclub Cividale -Valnatisone in collaborazione con il comitato per Azzida. Da segnalare le buone prove dei valligiani Giuseppe Zanini e Pio Tomasetig, rispettivamente 7. e 9. nelle rispettive categorie. Maria Paola Turcutto e Laura Bellida parteciperanno nel mese di agosto ai campionati italiani, europei e mondiali. Bellida e Turcutto: un agosto di fuoco mioic* Dell’organico che conquistò la promozione facevano parte molti giovani del vivaio, oltre agli “anziani” ed al giovane di leva Antonio Faraci. Scesero in campo nell’arco dell’intera stagione, sotto la regia del giocatore -allenatore Titi Miani che a-veva concluso la sua carriera semiprofessionistica in Sardegna e Sicilia, Walter Beu-zer, Vladimiro Predan, Fabrizio Vogrig, Pio Tomasetig, Mario e Bruno lussa, Roberto Coren, Gianni Dreco-gna, Luciano Bellida, Adriano Stulin, Tiziano Manzini, Roberto Sedi, Antonino Bait, Franco Carbonaro, Massimo Miano e Faraci. Il 1980-81 è una stagione da incorniciare con il successo ottenuto dagli esordienti allenati da Enzo Bernard. Dopo aver dominato il proprio girone alla grande, nelle finali provinciali, a causa di alcuni infortuni e squalifiche si classificano al 3. posto. Questi erano i ragazzi a disposizione di Enzo Bernard: Francesco Coceano, Primo Erik Tuan, Renato e Giovanni Moreale, Gabriele Tru-sgnach, Andrea Specogna, Michele Dorbolò, Michele Canalaz, Roberto Specogna, Luca Clodig, Flavio Mlinz, Stefano Scuderin, Franco Bardus, Walter Petricig, Giuliano Miani. Capocannoniere con 18 reti risultò Miani. La prima squadra neopromossa si classificò al 2. posto a pari merito con la Cor-denonese, praticamente con lo stesso organico della stagione precedente. Arrivarono a rinforzarla Paolo Cencig dal Palmanova, che giocava Bulfoni, Andrea Scuderin, Gabriele Trusgnach, Antonio Straulino, Nicola Di Cecca, Flavio Fiorentini, Lorenzo Osgnach e Roberto Mene-ghin. In panchina c’erano Stefano Vogrig, Mauro Cor-redig, Andrea Zuiz, Marco Mottes, Stefano Spagnut, Si-mone Vogrig e Mauro Cla-vora. Nella finale Meneghin riportò la Valnatisone in parità, quindi, dopo i supplementari, si passò ai rigori: fecero centro Trusgnach, Fiorentini e Di Cecca. Gli udinesi riuscirono a superare u-na sola volta Scuderin, portiere saracinesca. Era sabato 20 giugno 1982, naturalmente per i ragazzi seguì una grande festa. Dagli altari alla polvere! La stagione ’82-’83 registrò la retrocessione degli azzurri in 1. Categoria a causa della peggior differenza reti nei confronti della Tarcentina che si salvò all’ultima giornata (più 9 i canarini, più 2 la Valnatisone). Alla guida tecnica della squadra c’era Me-saglio, ma, ormai, si era creata nel gruppo una grossa spaccatura. Anno nuovo, vita nuova. Nel 1983-84 si cambia pagina. Alessandro Beltrame inizia il rinnovo inserendo in squadra alcuni giovani del vivaio, poco più che quindicenni: Daniele Specogna, Giuliano Miani, Giovanni Moreale, Stefano Dugaro, Marino Simonelig, ecc. ottenendo buoni risultati. La stagione successiva la squadra rischia la retrocessione, ma riesce a salvarsi con un buon finale di stagione, (p.c.) (segue) L’Unione Sportiva Valnatisone festeggia i suoi cinquanta anni di attività - 2 D periodo d’oro degli anni ’80 Dopo due promozioni consecutive si rischiò il passaggio nel campionato semiprofessionistico A destra i ragazzi valligiani che conquistarono la promozione in Prima categoria nell’annata 1979-80. Sotto la rosa della Valnatisone nel campionato 1980-81 il campionato semiprofessionistico di serie D, e Franzoli-ni dall’Aurora Remanzacco. Il prof. Claudio Bordon fu per il secondo anno il preparatore atletico. Era agli inizi della carriera. In seguito andò a Manzano e quindi all’Udinese, dove opera attualmente con successo. Il presidente Specogna venne premiato con il “Leone d’o- ro” del “Gazzettino”. La squadra concluse la stagione giocando gli spareggi con Cordenonese e Pieris. Fu sconfitta di misura in entrambe le gare per 2-1, ma venne comunque promossa in Eccellenza in seguito alla ristrutturazione dei campionati semiprofessionisti. Tutti rimasero stupiti nel vedere la Valnatisone campione d’inverno al termine del girone di andata del massimo campionato dilettantistico regionale. La squadra, affidata al tecnico udinese Nereo Vida allargò il proprio organico con gli inserimenti di Claudio Stulin, Giorgio Mesaglio e Francesco Nolfo. Al termine della stagione la Valnatisone si classificò al 3. posto. Buone notizie anche dai giovani: i Pulcini conquistarono a Gagliano, contro la Sangiorgina di Udine, il trofeo Monsutti. L’allenatore Enzo Bernard schierò Mauro Scuderin, Fabiano Sdraulig, Andrea Domeniš, Massimo četrtek, 3. avgusta 1995 VIDEM Garmak - Videm Novici V cierkvici “Madonna delle Pianelle” blizu Nem sta se oženila Roberto Fele-tig an Alessandra Zuliani iz Mortegliana. Roberto je živeu dokjer se nie oženu v Castellerio, blizu Vidma, kupe z njega družino, ki tle par nas vsi lepuo poznamo. Njega mama je Irma Vogrig - Maja-cova iz Gorenjega Barda, tata je pa Silvio Flipacov al pa Nencov iz Malega Gar-mika. Silvio je zlo poznan tudi miez naših emigrantu, sa’ je dielu puno liet v Svici an je biu med tistimi, ki je deu na nuoge Zvezo slovi-enskih izseljencu. Čeglih živta dol blizu Vidma, jih je lahko srečat tle po naših dolinah. Za sabo sta nimar vozila tudi njih otroke Roberta an Claudio. Seda se trošta-mo, de kajšan krat parpejejo tudi njih neviesto. Robertu an Alessandri, ki bota živiela v Mortegliane, želmo vse narbuojše v njih življenju. GRMEK Topoluove Ljubezan brez konfinu Lino Scuoch tle z naše vasi je zapoznu lepo an pridno čečo dol na Hrvaškem, se kliče Silvia Bogdanovič an je iz kraja Oroslavje, blizu Zagreba. ’No besiedo donas, ’no be-siedo jutre, na koncu sta se zaljubila an v saboto 29. luja sta ratala mož an žena. Poročila sta se na gar-miškem kamunu an okuole njih se je zbrala žlahta an njih narbuj dragi parjatelji, vasnjani an parjatelji so jim napravli tudi liep purton, vas oflokan z rožami z d-vojezičnim napisom. Seda vsi se troštamo, de Lino an Silvia ostaneta tle v Topoluovem. Novicam želmo puno srečnih an veselih dni an de Silvia, bi se ušafala dobro tle med nam. Topoluove Al sta udobil na loterijo? V nediejo 30. luja so v Topoluovem zaparli njih Postajo, njih stacjon. Priet pa, ko so se umarile luči, so vetegnil iz žakjaca tudi številke, numerje od loterije. Če sta kupil biljete an vas nie bluo gorè, želta pa vie-det če sta udobil, vam prepišemo tiste srečne: 1) Week end za dva člo-vieka v Passignano na jezeru Trasimeno: štev. 1928; 2) Miza an štier kandreje: štev. 421; 3) Fotografski aparat: štev. 67; 4) Slika domačega umetnika Serafina Loszach štev. 818; 5) Dvie skliede: štev. 267; 6) Bukva: štev. 29; 7) Vičerja za dva človi- eka v gostilni “Sale e pepe” v Sriednjem: štev. 414. Pregiedita lepuo vaše biljete, priet ko jih varžeta v smeti! PODBONESEC Tarčeta Purton za novice Tudi tle v naši vas smo i-miel v saboto 29. luja no-viče. Poročiu se je naš va-snjan Franco Puller, pred u-tar je peju pridno čečo taz Monfalcone, Luana De Paoli . Za reč njih “ja” sta zbrala cierkuco v Landarski jami, kjer se je zbralo puno ž-lahte an parjatelju. Pred hišo od Franca je biu parpravjen liep purton, kar sta se vamila iz cierkve, so jim tudi branil. Ni manjkalo tudi streljanja. Novičam, ki bota živiela v Tarčeti želmo puno sreče, zdravja an veseja v njih skupnem življenju. NEDISKE DOLINE Kada iti guorit s Sindakam Podboniesac: vsak dan od 16.30 do 18.; Špietar: v sriedo od 9.30 do 10.30, lahko pa ga ušafa-ta an priet an potlè; Sauodnja: v torak, četar-tak an saboto od 9.30 do 13.; Svet Lienart: v torak od 16. do 18 an v saboto od 10. do 12. ure; Garmak: v saboto od 10. do 13.; Dreka: v torak od 16.30 napri an v saboto od 11. do 13.; Sriednje: v saboto od 9. do 10. Če imata kako “urgenzo” ga moreta ušafat an kajšan drug dan če se priet pomenata z njim; Prapotno: v sriedo an v saboto od 10. do 11. KANALSKA DOLINA Svete Višarje Kada voze telekabina V telim lietnem času je navada iti na svete Višarje. Gor zvestuo hodejo tudi naši emigranti, ki se vračajo damu za počitnice, za ferje. Če nameravata iti gor an se vam na da iti po stazi par nogah takuo, ki že lepuo vesta, vozi telekabina. Tel je urnik, ki vaja celo polietje, do sabote 9. setem-berja: čez tiedan od 9. do 17. ure, v nediejo an ob praznikih pa od 8.30 do 18.30. Če vas je na vič vam nar-de dobar škont, kar kupeta biljete. Prodajam Family Video Game s Sestimi kasetami. Vendo Video Game con sei cassette, tel. (0432) 725016 Naši ljudje arzstreseni po sviete V Kanadi ljudje govorijo dva jezika: francuosi an angleški. V miestih težkuo, de ušafaš dielo, če niemaš kajšnega de te pozna. Hvala, de slovienski dieluci gredo dielat tudi deleč od miestih an zatuo tudi dobro zaslužijo an tudi paršpara-jo. V tistih krajih pa življenje je vse drugačno, ku v Studio immobiliare BRAIDOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Civìdale - Tel. 731233 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Maiajur a.r.i. Čedad/Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste Včlanjen v USPI/Associato all’USPl Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 40.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40. —SIT 2iroraCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Nediških dolinah, al pa v Belgiji an v Franciji. “Jest dielam tu gjavi od kama-nja, ti druz pa okuole cimenta” piše adan dielovac iz Kravarja. “Zasluži se dobro an zapravi se malo. V našim kraju je samuo adna gostilna an adna butiga. Če v saboto ne kupiš, v nediejo ne bos mogii nič kupit.” V Kanadi se ne pije vina, ker ga ne pardelavajo, se tarpi pa puno mraza, so take temperature, ki mi pru jim niesmo vajeni. “Na začetku sem slavo stau.” piše adan drug tam odtuod. “Biu sem adan mi-esac brez diela v Torontu. Potlè sem šu 2500 kilometru naprej an sem ušafu dielo na feroviji, tam v nieki hosti, deleč od miesta. Kadar sem se navadu guorit angleško sem dobiu buojš dielo. Dielam 8 ur na dan, po pet dni na tiedan. Kuar-tier an darvà so zastonj ker smo v hosti. Mesà nie trie-ba kupuvat, ker je puno zajcu an druga dujačina, de jih lahko popadeš z roko.” V USA je vse puno Tali-janu an tudi beneških Slo-vienju, ki so paršli tja pred to parvo uejsko. So ratali že pravi Amerikani, vsedno pa se ne morejo pozabit na doline an breguove iz katerih so paršli oni al pa njih te stari. Današnji dan je zlo težkuo prit v USA. Vlada jih na pusti prit vič ku antarkaj tle z Evrope. Rata de more prit le tisti, ki ga pokliče žlahta, ki pa muore dat ga-rancio de če ne bo imeu diela, ga bo ona redila. Povabilo an garancija muorata bit podpisana od ameriških an italijanskih oblasti v USA. Se zdi, de narvič beneških Slovienju v USA je okuole velikega miesta Chicago. Pravijo, de jih je vič ku 200. Ob nediejah se radi zberejo kupe v oštariji Jožefa Plata iz Laz. 'Tč od teh je po zadnji uojski paršlo gledat svojo staro domovino. Med drugimi tudi Jožef Plata, ki je kupu tudi hišo v Čedade za svoje te stare. Paršu je biu tudi Ivan Secli, ki je biu v Ameriki že 34 liet. Cirillo Trinko iz Briega, ki živi v Chicago, je imeu za sabo tudi ženo, ki je iz Mažeru-ol, an sina. Brazil je daržava, ki se znajde v dolenji Ameriki an je 28 krat buj velika, ku Italija, pa ima manj judi. Je dažela od kafè. V Brazilju je pru malo naših judi. Je velika gorkuota an se malo zasluže. Tle je paršlo vič judi iz tipanskega kamuna, pa so se varnil malomanj vsi damu. V Venezueli je malo naših judi. Tam se dobro sluzi, pa nie zdravo za naše ljudi. Argentina je velika dažela dolenje Amerike: ima zemjè za deset Italiji, pa ima samuo 18 milionu ljudi. Sarce Argentine je mie-sto Buenos Aires, ki ima parbližno 5 milionu ljudi. Puno naših ljudi je šlo v tisto daželo, narvič jih je v Buenos Airesu, pa tudi v Mendozi an Cordobi. Narbuj srečni so zidari an ma-ringoni. V Viktoriji živi Geremia Podrecca z družino, dva brata Clignon iz Sčigle, Crucil iz Stupce, Cucovaz, Juretig an Scopola iz Marsina, Gubana iz Spietra, Bellida iz Barnasa. V Floridi je Vincenzo Marinig. V Eva Peronu je Mario Chiabudini iz Sčigle an Na-daljo Pierigh iz Laz z družinami. V Buenos Airesu najdeš nekdanjega šindaka iz Spi-etra Carla Iussig. Tam so še Giuseppe Galanda, Decimo Mateucig, Pio Chiabudini iz Sčigle, Tarcisio Cudiz an Emilio Visintin iz Ažle, Nadaljo Bergignan iz Ruonca, Quirino Trinco an Danilo Prapotnich iz Dreke, ki živi par stricu Nicju Crainich, ki je bardak mehanik. Beuzer Isolina ima tam veliko butigo. Luigi Matelig iz Svetega Lienarta je ratu velik an zlo poznan pievac an pieje v teatru Colon. Blizu La Plata je Guerrino Scrignaro, blizu Tigre pa Luigi Podrecca. V Argentini ima Poldo Prapotnich iz Trinka veliko butigo od čerieuju. Takuo bi ble potriebne cele bukva za napisat imena naših ljudi, ki so se udomačili v Argentini. Venčpart so zazidal lepe hišice an se na bojo vič varnili damu. V Argentini ne manjka diela, posebno za kimete, pa se na obogatieje takuo lahko. V Argentino naj na hodi tisti, ki Zeli puno par-šparat za pošjat al parnest damù, za kupit kimetje dol na Laškim, pa le samuo tisti, ki misli tam ostat za nimar. (gre naprej) (Matajur, 16.3.1958) Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sredo ob 10.00 v Cetartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUNIESAC doli. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 11.30 v torak od 8.30 do 10.00 v sredo od 8.30 do 10.00 an od 18.00 do 19.00 v petak od 8.30 do 10.00 an od 18.00 do 19.00 Crnivarh: v Cetartak od 9.00 do 11.00 Marši n: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.30 do 12.00 ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v Cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v Cetartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za NediSke doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 11. ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. AVGUSTA: Sauodnja lei. 714206-Pieinaijagtel.729012 OD 5. DO 11. AVGUSTA: Cedad (Minisini) lei. 731175 OD 14. DO20. AVGUSTA: Podboniesac tel. 726150- Mojmag tel. 722381 Manzan (Brasimi) tel. 740032 OD 12. DO 18.AVGUSTA: Cedad (Fontana) tel. 731163 CAMBI-MENJALNICA: martedì-torek 01.08.95 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 13,50 14,00 Ameriški dolar USD 1556,00 1619,00 NemSka marka DEM 1125,00 1170,00 Francoski frank FRF 326,00 339,00 Holandski florint NLG 1006,00 1047,00 Belgijski frank BEF 54,8 57,00 Funt Sterling GBP 2489,00 2590,00 Kanadski dolar CAD 1140,00 1187,00 Japonski jen JPY 17,70 18,40 Švicarski frank CHF 1355,00 1411,00 Avstrijski Šiling ATS 160,10 166,70 Španska peseta ESP 13,10 13,60 Avstralski dolar AUD 1155,00 1202,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 300,00 320,00 bčIkb BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA A CIVIDALE - V ČEDADU Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CERTIFICATI DI DEPOSITO La Banca di Credito di Trieste ha realizzato dei CD Certificati di Deposito con cedola trimestrale indicizzata di durata 24 o 36 mesi. La cedola in corso porta un tasso: nominale annuo del 9,500% annuo effettivo lordo del 9,840% annuo effettivo netto dell’ 8,364% Li trovate alla Filiale di Cividale in via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA