JOOCMOIH. K. K. U.U1U1UUUUUW, Wien V Gorici, 21. septembra 1876. „Soea" izbaja tsak fietrrtek in telja t polto prejemana ali v Gorici na dom poiiljana: Vseleto.....f. 4.50 Pol leta . . . . . „ 2.30 6etrct leta ... . „ 1.20 Pri oznanilib in prav tako pri „p0' tlanicah" se pladnje za navadno tristop-no vrsto: rtr7W si ffska T krat 7 „ „ », „ 2 „ 6 „ „ „ „ 2 „ Za vect erke po prostoru. Posamezne StevilktfL^ ... , 10 soldov v Gorici ˇ toba^teij!^* Bposki ulici blizo „treh krca". ~ ˇ Trstu t tobakarnici „Via delta •«.-seraia 60". Narofinina in dopisi saj s« blago* voljno po§iljajo pod naBlovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Rokopiii se nt vrafajo; dopisi naj ss blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in drugim nepr«« moinim bo narofoinaznijk, akoge ogla-se pri urednistvij, Giasilo slovenskega politicnega droStva gorilkega za brambo narodnih pravic. OBtm ZBOE POLIT. DRUSTVA „BL0GA« bode v detrtek, 28. t m. ob 2. uri popoludrte v pro-storih gorilke ditalnicc. Dnevni red ostane, kakor je bil napanjen v St. 3U. He enkrat, in to ui^e t r e t j i k r a t, naj bode gorko priporodeno goriskim rodoljubom, da se vdeleM tega v a t n e g a zbora v velikem Stevilu, — Odbor polit. druitva „SIoga.H Obdni zbor narodoo politiskega druitva „G o r i- ca" je, ker se nij 14. t m. vdeMilo zadostno §tevi- lo udov, prestavljen na 28. t. m, ob 10 uvi zjutro. — Zborovalo se bode v prostorik goriike ditalnice.—* Predsedniitvo. Ob vidua kazen jo to za satiralce Slovauov. Diplomacija je v svoji ozkosrenosti resnifino toliko dasa meSala in temporizitala, dokler je zgubila nit zmeSane Strene, katero najti ji ne bode veC mogoce, ker jo je u^e nasla in pobrala Ruska, ki danes zvezana z veliko NemCijo ter podpirana po simpatijah vseh omikanih za svobodo vnetih narodov Turdijo prav lehko popolnoma pokonCa, brez da bi sc upala kaka velevlast resno na-sprotovati. Da je poMaj danes resnidno takY to do-kazuje nam nek vazen dogodek, ki ima morda zaazdaj veS pomena, kakor ena dobljena bitka. Predno je evropejska diplomacija na§ia besedo, kako bi zaznamovala v diplomatidnem jeziku turSko slepoto, odgovorila je uze srbska armada na tur§ke mirovne pogoje in odgovorila je jako razumljivo: pro- odlifino pristujo vzbujcvanju, 6i§denju in bla^enju reli-gijoznih dustev: '— vse to nam nalaga dolznost za-jemati^neutrudno iz bogatega vira svete podzije. Cim vefie je zaloga religijoznih pesnij, tern bo-Ije je opraviceno vpralanje: Koliko takih pesnij in haterenaj bodopoduhu podloga? Ako uze drugje" sploh, treba osobito tukaj poslaviti maksimo:nne kolikost pesnij bodi merodajna, a kakovost. Vsakih Stirinajst dan jedna lepa ceikvena pesen in za vse Mve dni e gotovostjo vdolbena v spomin in serce, je vece wed-nosti, nego ogromno Stevilo pesnij, hi Qtrokfiy ker je svetega^ le ogrene in ostude* Tudi nij prav, da izbi-raje pesnij lo&mo mej novimi in starimi, oklenivsi se zgola novih) starim podavSi slovo. Sveti diih naj te vodi, ki veje it njih; v mari imej veselo^ $vw in ter' dno kerSansko i»ero, kijim bodi vsebina; izvoli pobo2-no poezijo, ki s pervotno in neiMrekljivo mogotnostjo serce presune, uname, mvdu$L Pesni, ki ali se sw* jim zastardhn jeeikom ali neestetiinimi podobami po* hujSujo, ogiblji se ravno tako, kakor marsikateri novih, ki imajo Cesto prm lepe besede^ a prav mah jedra. Predvsemi zde se mi sumljive tako znane ypopravljene" pesni. zPoprctvljene* so po vedem tako neusmirjeno, da bi njihove pervotne pesnike pretresla takasramota in sveta jeza, da bi takemu tpopmvljmm* ob glayo razbili gosli, -In kake sonaSe mnogobrojne 9Ma,rije-ne pesni" ?i Nij jim skoro treba prenaredbe, in z lehko ves^o je poUjei v tjiibeaenskem pismu svoji slaV' Ijeni ijubici, Pri izbiranji naj ie daje UriMm pmnim pred- klamirala je svojega kneza Milana pod gromom topov za kralja vseh Sibov, ter odposlala en batalijon vo-jakov v Belgrad k novemu kralju, da rau to naznani kot deput&eija cele armade, To je odgovor, ki no-menja toliko, kakor da za Turcijo so zgubljene vse slovanske delele na Balkanu, to je odmev ruBke poll-tike in Streno, katero je evropejska diplomacija (mej to Stejemo tudi one og..3ke driavnike, kiso zraerom Skilili na Angle2ko, akopram je na§ vladar v najboU-Sih razmerah z ruskim carom) tako dolgo meSala, da jo je popolnoma zamotala; to fitreno odinotalo bodo slovanstvo samo; saj to je vpraSanjo, kinjemu tifioin protinamvno pa nevarno bi oilo za vsacega nepokli-canega, ki bi hotel svoj nos vtikati v to prafianje. Slovanska red torej danes 2ivo klije, danes je na ju-goslovanskem u2e osnovano eno msto slovansko kra-Ijestvo, katero ima najlepio nalogo in katerega Bog ohrani. Jugoslovansko bojiSto. Vsa timoSka dolina, za katero so Turd toliko kervi prelili, je zopet v rokah srbskih, kajti Osman pa§a zapustil je so svoji mi Cetami Zajcar zapalivfii ga in umaknil se na Izvor. Na Moravi bojevalo se je vsaki dan v majhnih bojih brez vsacega pomena, a serbska kerdela premi-kala so se mej tern tako varno in preraiSljeno, da je baje sedaj skoro vsa vojska turSka obokoHena. Nsi desnem bregu Morave poleg Katuna napravili bo Ser-bi most dez Moravo in vergli Turke Iri kilometre da-led, mej tern ko je pri§lo modno serbsko kerdelo, baje cele 3 brigade, od Djunisa dez Siljegovac na Vu-kanjo in od tod na Turke pritisnilo, da je po tern takem zveza turSke vojske z NiSem pretergana in to uze ved casa, vsled desar je Turkom uze 2ive2 po§61 in se morajo prezweti z letosnjo turSico, katera se se na polji nahaja. — Uzo zopet so skusali Turci prodreti dez Jankovo Klisuro a bili so kakor navadno pobitt in nazaj verzeni. — Pri Javorju vse miru-je uie nekaj tednov, ne Turci se ne upajo ved Ser-be zagrabiti, Serbom pa nij mari tod naprej prodreti, ker bi jim to nikakega haska ne doneslo. — Na Dri-ni umaknili so se Serbi, sedaj pod poveljstvora Uzun Mirkovid-a, na nje desni breg brez vsacega boja In se tukaj dobro zasancali. — nost pred didakti6nimi\ kajti le-te vedkrat nijso nid druzega, nego puhla proza v prav slabih rimah. Ogibati se je abstrdktnih in preved moralizujotih pet* nij, za katere se mladineko serce ne more ogre* ti. Z vso skerbjo pa goji lepe, ker§dan§ke tolazivnc %n up budece pesni: one najme mogookrepiti uzeupa-lo zaupanje terpinov, bolnikov in umirajodih. Ravno v polozajih, v katerih uie gineva vsa nadeja, go-vore take pesni dloveku najslajge in naj bolje prepri-cevavno k sercu: opora so m«, na katero se oslanja, kakor trudni potnik na svojo palico. V teh ozirih naj nam bodo protestantje vzgled. Oni so po nadertanih vodilih sestavili narodni Soli oko* li 20 krasnih, popularnih, priprosto — umetnih, du§o v resnici dvigujodih cerkvenih pesnij, ki se jih deca neude v dveh letih in ki je pastor obravnava v or-ganskej eveei * veroukom. Mej njimi nahajamo n. p. znane :nKin feste Burg ist unser Gott" , „0 GhriBt-tentum, du schdnes Liebesband" , „Jesus, meine Zu-versicht und mein Heiland", „Nun danket alle Gotttt i. t. d. S tako zvezo dose2emo, da se udenci senna* ne M najblatimi in najlepSimi proievodi katoliSke po* e$ijes ter da religijozno udno tvarino, na redeni na-din razsvitljeno, i po polnem ttmo. Vendar treba kraj tega tudi oxirati se na praznike cerkvenega ?ete. Predno otroci pesni pojo, naj se jim pred vsim raelolc, Pesen je umotvor^ in sicer vxorm% (vsaj bi moral biti, kakor sledi iz na3e razprave) in naloga ti je udiniti, da se hot tak otroku priljubi. IJubezni do lene^a je na temelj v tern", da raladina, kar Jo v x%%* rtet katero so mislili Turci streti, nij posebnega pripetilo. , Muktar pasa obo- /gopolnem od 12000 Cernogorcev in hr- ostaSev; Dervis pasa pak nameraval je zo- .,„____f ¦? pipersko nahijo cez Velje berdo, a ko- maj so se Ceniogorci bliiali od dveh strani, uie so iwbrale turike fete Sila in kopita in se umakoile na Podgorico in Spui. Kot zadnja Test dohaja nam poroCilo, da je tur-ska vlada zavkazala, naj se ostavi bojevanje na vseh bojiScib za d e s et d n i j. Isto tako dale so Serbija in Ceraogora svojim vojskam poveije, naj paste Tur-ke skoz 10 dnij v mini, ob enem poroca se pa iz Belgrade da so Turci kljubu zavkazu zapalili Se jedno serbsko vas ˇ Moravski dolini ter tudi Aleksinac na-padli a Lrez vspeha, kajti Serbi vergli so jjii z veli-kimi ixgubami nazaj, Vsled tega berzojavil je Cerna-jet serbskemu knezu, da se tudi on ne more in ne bode derial danega mu povelja. Na ta natin skieni-lo se je tedaj priniirje, katero pa uze pro dni svojega obatanka nemara po vodi splava. Dopisi. Il Solkaita 19. septembra. (Izv. dop.) Kakor je bilo t zadnji Soii naznanjeno, daroval je c. gosp. Miha Yuga 17. t. m. v Solkanu, svojem rojstuem Jcraji, prro s?. maso. Ze ves teden poprej je nazna-njalo veselo zvonenje izvanredno to slovesncst, na predvecer je pa tndi gromoviti jek moznarjevib stre-lov glasno poroca] na vse \etrove ponos Solkancev, da je njihov vrli rojak povzdignjen v dnbovenski stan. Citalnitarji so napravili svojemu soclanu na potu v cerkev pred citalnico prav krasen slavolok, naz kate-rega so vihrale slovanske zastave in so pozdravljali novomoSnika primerni napisi. Cerkovno opravilo se je vrSilo v najlepSem re-da ; eerkev je bila natlacena, domaci pevci pod vod-stvom neutrudljivega g. naducitelja Tomaza Juga so s prav lepo vbranim petjem povzdigovali redko svc-canost, pa tndi g. novomasnik je se svojim jasno in polnodoneeim gUtsom vzbujal obcno veselo socutje; slo-vesnostni govor imel je precast, g. zupnik Po dreka. Po koncani slu2bi bozji zacel je vcseli del slovesnosti, namrcc obed, pri katerem je bilo zbrano prav lepo Stevilo gostov. Tudi tu so se nasi pevci odlikovali z vbranimi zbori, mej katerimi so resne in sajjive nazdravice pogostoma svigale, kakor pozneje v noSi iskre in plameni umetnih ognjev, ki so se 110-vomasniku v cast spuScali. Kaj lep pozdrav je doSel g. Vugu v tiskanem sonetn, kojega, ce se prav ne motimo, je zlozila znana domaca pevkinja, koja je bila pred nedavnim casom se dika Solkanskega dital-nicnega odra. — Krasno vreme, lep red, vbrano pe-tje, izbrana druzba, obcna socntna radost, vseje zloz-no in vzajemno pospesevalo lepo slovesnost, katera ostane gotovo kolikor g. novomaSniku, toliko nam, njegovim rojakom, vedno v veselem spominu. Iz Komna, 19. septembra. (Izv. dop.) Imelismo veeraj v Komnu slovesen pogreb. Nenavadna mnozica ljudstva, med njimi odlicni kraski posestniki in c. k. uradniki sodnijski in davkarijski, bila nam je v do- nici lepega, tudi za lepo spoznava ino s6 sercern tako umeje in cuti, da se v pravem smislu navdssi re-ligijozno vzplamtevsi. Otrocje, bedaste, dvoumne pes-ni naj se po mogocosti trebe. aDas Beste ist fur Kinder gut genug" (Kehr). Gerkvenega petja cudotvorno silo, njegovo ne2-no — povzdigovavno mod, ujegovo visoko veliCast je obLatil uze sv. Efrajm, rekod: „Pobozuo petje zamo-re i kamenena serca v solzah stopiti; pobozno peti, to je angeljsko opravilo. u Cerkvena pesen je v po-polnem pomenu besede religijozna narodna pesen, bodi si glede nastanka, bodi si glede pomena. Ona je narodna. pesen kerScanske obdine, s katero izra-za mladia in starec, revei in bogatin religijozne Cutivere, zanpanje v Boga, tolaibe, zahvale, lju-bezni. Ako je pa cerkvena pesen narodna pesen, morajo jo faasiti vse one lastnosti, U sovsaH narod-m pest* bktw. Prava narodna pesen je cudezne neinosti insUovife mociy priprosta in prijetna, ganlji-va in bktga. „Das Volkslkd ist die Unsterblichke.t der Musik" (Marks). a Iek beharre lei dem Satze, daat ton der Zeit an, wo der Meusch uberhaupt singt, er in dm Kreis mserer icahren nickt GEMACHTEN smdern GBWOBDJENJEN Lieder eingefuhrt werden • msse* (Hentschel). In taka bodi tedaj tudi cerkvena pesen; priprosta, lehko umjjiva, usesa bozajoca; \l nje naj veje mod in globokost obcutkov, kakorsno zamore le Bozji duh udahniti verni in Boga ljubeci doSL. Ob vsakem casu bodi tedaj naloga naSe Sole, tsagotoviti cerkuenemu petju narodnost in skerbeti za to, da se cerkvena petje iedrHje bolje Sterne * duhom iwfc^ mrofo, Gpo»eniU m je, da n§ m Mro kaz, da je bila oseba, katere posvetne ostanke smo mateii zemijiizrociii, obcno sposiovsna in priijubljena. TJmrl je v Komnu 17. t. m. ob 8 zvecer pred. g. Andrej Kocman, zupnik in dekan komemski, dastni kanonik gonske metropolitanske cerkve, skofijski sve-tovalec in soiski nadzornik, vitez Franc-Jozefovega reda, v 87 letn. Narodil se je v Slivnem na Kra^u. Pogreb je bil sijajen, peli so ran nagrobnico in slo-yensko crno maso znani komenski pevci. Bil je ranjki moz blagib lastnostij, mehkegasrca in neomejene darezljivosti, kar prida pidla zapuScina pri obilih dohodkih komemke dekanije. Bil je pa tudi ranjki gospod Andrej ena izmej onitt redkih pnkazni, ki iscejo vestnega spolnovanj& svojib dolznostij v svo-jem delokrogu. Vnet za obdelovanje njemu izrotenega vinograda — vesten pastir svojih ovcic, neomahljiv v svojem prepricaoji, spo^tuvai jetudi nasprotna prepri-canja in si pridobil na ta.naun srca vseh onih, ki so ga osebuo pozndi. Pastiroval je v Komnu vsega skupej 45 let, po-znal je radi tega svoje podlozne prav dobro in na-sprotno tudi oui njega. Spostovati smo imeli tudi v ranjkem priliko zna-cajnega domo- in rodoljuba. Ko se je pred nekaj leti tukaj citalnka osuovaia, izbran je bil ranjki gospod Andrej za predsedoika. Bolehal je malo dnij; bil je pri zdravea umu do zadujega trenotka, ali duevi so mu bili posteti, zgoditi se je moralo t njim kakor z htusko, 0 katerej je veCkrat pripovedoval: Kedar je zrela, zacnevse jej rep susiti in koueeno pade sama iz drevessa. Stevilo let ga je premagalo, obnemogei je— aliobnemogel je le telesuo, kujti zapustil si je ranjki gospod v nasih srcih spominek, da je delal in stoiii vse, kar je bilo v njegovih mocek, kolikor v dusni toliko v telesui prid svojega bliznjega; ceravno ne bo ujegovo ime se zla-timi crkami v zgodovini zapisano lesketalo se, ohra-niii si ga bomo mi, ki smo ga poznali, v vednem — hvaleznem spominu. Bodi mu zemljica lehka! Iz Tolmina, 20. sept. Hud udarec, udarec jako obdutljiv zadel je nas tig. ObCe znanegd i velecisla-nega gosp. Audreja Gaberseeka, velikega posestuika i prvega trgovca v nasih hrtbih, je bozja previdnost v vecaost poklicala. Nagloma vzet—da kakor vkradennam je. Pred-zadnje nedelje popoldne, to je 13. t. m., odpeljal se je Se zdrav se svojima sinovoina v bli^nje Voice, bil tarn Se prav vesel, ob 9. uri zvecer dosei je domov in nckoliko slabo poCutec se podal se je nocni mir vzivat, a ni ga naSel vec tukaj. Telesni i duSni zdravnik stala sta mu na strani, a on svoje premozenje Izrociv$i 2esii i otrckom, svojo se sv. sakramenti prevideno duSo B )gu koucal je naglo truda i skrbipolno zivijenje. HiSa izgabila je z njim res skrbnega gospodarja. Tolmin, bi rekel, zgubil je prvega mo2a, fr./a svojega oskrbnika i slovenski narod vrlega uarodnjaka. Kako priljubljeu je bil ninjki, kaze i spricuje nam velicastni ujegov pogreb. C. gg. duhovni ptisii so iz bliznjih krajev nepovabljeni, iz lastnega nagiba, iz ljubezui in spostovauja do ranjcega. Bilo je vseh 10 duhovnov pri pogrebu. Vsi gg. uradniki brez izjeme skazali so mu slednjo Cast. Vse tominsko prebivalstvo Slo je za njim, da celo od sv. Lucije, iz V0I6, iz Kobarida i se druzih krajev i zupnij videl sem pri njegovein pogrebu zupane, podzupane i druge odlicue osebe i ljudstva toliko, da lahko recem, da jih je bilo okolo njegove gomiie zbranih 2000 ijudi. Topila so se vseh srca v zalosti in oci so se solzile, ko so pred hi§o, v cerkvi i na grobu iz grl domatih pevcev zadcneli tuzni gla-sovi. Vreden je moz blagega spomina. Bog mu daj veCiii mir i pokoj t V nedeljo, 17. t. m. daroval je tretjoletnik 6. g. Ivan Jarec Bogu prvo nekrvavo daritev. G. Andrej GaberScek bi imel biti novomaSniku duhovni oce— fesar se je res veselil — a zalibog dneva nij docakal. Letina je pri nas slaba! Sadja nij; pSenice na pol, jecraena skoraj ni«5, krompir gnjije, mesto „cebe-dina" bo voda, drugo zelenjav snedle so gosence, kojih vse mrgoli. Kaj bo pa za nas, bo kdo prasal? Bodimo le potolazeni, pridejo uie obilidavki prav gotovo, ker na nje ne pridejo ne kobilice ne gosence. za otroke, Tear je odraslim dobro; naopak je pa res-nica, da nij otroska pesen tiikedar lepa, ako je i od-rasli clovek ne pojc rad. A zalilog slisiaio dandaues po cerkvah marsi-katero pesen, ki bi veliko bolje bila na mestu v kerc- mi ali na plesisci. „........die alten Kirchen- lieder lockten Heiden in die Kirche, die neueren konn-ten Christen hinauslocken, ohiie dass lleiden herein kamenu (Weber). Cloveku, ki je prijatelj svojemu narodu in narodnemu petju, mora ta prikazen serce se zalostjo napolniti. Po sreci se pa veadar uze ci-sta otroska narava upira z vso mocjo takim poSastim. Le praSaj ucence in hitro ti povedo, katere pes-ni jim dopadajo, katere ne: eatudtt se, lako srecno so volili. Ali je pesen res dobra, t. j. ali ima kal iivenja v sebi, 0 tern lehko sodimo po njenej terpez-nosti: „Schlechte Waare kommt uud vergeht; was innerlichen Wert hat, das bleibt und besteht** (Kehr). nNur in der Schule allein, in welcher ein edler, schdner und ausdrucksvolier Gesang gepflegt mrd, werden die Kinder gern singen und Freude am Ge-sange haben, nnd uur in eiaer solchen Schule werden sie sich mit Leichtigkeit einen Schatz auserlesener Lieder aneignen, sich deoselben zum unverlierbaren Eigentume machen und aus der Schule ins Leben mit hinausnehmen K(Heinze). Le po tern takem sme-mo se nadejati dneva, ko se poverne cut za postavo in red: naSe cerkve bodo zopet polne in polnc - in sladkodonece petje iz tisoc gerl bo pretresalo svete prostore budec in veksajoc naso poboznost in gorke molitve na cilih svojih krilih uosec do Bozjega pre-stola. Medana na Brdih, is. sept. (izv. dop.) Dasi- ravno smo dolnji Brici pod upljivom lahonstva, smemo vendar reci, da se je v poslednji!i letih na bolje obrnilo. Dobili smo Solo in ucitelja. NaSa mladina se vadi v materinScmi; napredek je lep in pricakovati smemo boljSe bodocnosti. Pretekli Cetrtek, 14. t.m., je bila tukaj nanascj Soli poskuSnja. Videlo se je, da imajo otroci veselje do Sole in ucenja svojega jezika, kar mora vsacega rodoljuba sreno veseliti. Otroci so tocno in precizno odgovarjali, ter so v vsakem obziru pokazali, da jim je za solo mar. V nedeljo 17. t. m. so se zopet skupaj zbrali, ter dobili nekoja mala darilca, Pri tej priliki smo imeli priloznost slisati dve mladi deklamovalki in sree nam je veselja igralo videfi, kako lepo se glad nas jezik iz mladih dckliskih ust. V marsikterem ocesu smo videli solze veselja in ginjenosti. Ljudje so sprevideli, da je Sola vclika dobrota in prepricani smo, da bouo v prihodnje Se bolj priduo otroke t solo poSiljali. Tudi g. 5upanov govor je bil dober, kar se tice sodrzaja. Nazoce obcinstvo je bilo navduSeno; a od tacega moza, kakor je nas g. zupan, bi bili pricako-va!i §e ved, posebno vdist^sti jezika. Vidi se, da nasi briski magnati le premalo citajo. Kdor hoce znati, mora se ufiiti; peCena piSceta ne prilete nobenemu v usta. In res, sram me je povedati, da ima „Zvou" v Brdih baje samoSI: reci dva narocnika. „Zvonu, „Sloven sko knjiinico" naj bore, kdor hoce gladko, in cisto slovenScino pisati in govoriti. A kam sem za.^el? Ko bi hotel o tern pisati, bi morda nehote brisko oSab-nost raz^alil, naj se vrnem torej zopet k prejSnemu predmetu. Rekel sem, da je bilo pri razdelitvi daril mnogo obcinstva (pa tudi veliko odlicne gospode smo vmes videli), a g. ucitelj je bil, kratko receno — zginil. Sploh je g. ucitelj v Medani cuden clovek. NoCemo rau tajiti uciteljske spretnosti, saj, hvala Bogu, otroci dobro napredujejo; le eno je, kar bi mu svetovali in to je, da naj skrbi, da se bo v prihodnjiC obnasal kot izobrazen clovek in da bo njegovemu stanu primerno, dostojno postopal. Jfaj pomisli malo bolj na svojstan. Malo uciteljev imamo v Brdih in ce bodo Se ti mlacni, kam pridemo. Sploh pa so duhovniki, ucitelji v Brdih, vse premalo navduSeni za narodno stvar in baS pri tem stanu je narodnost vaina reC. Za bozjo voljo, kako bo moi navduseval svoj narod, ako je indife-renten, mlacen v teh narodu svetih stvareh ? Da je pa 2iva potveba, nase Brice poducevati in jih navdu* sevati, to sem uie veckrat javno v tem listu omenil. Iz CelOVCa 17 sept. (Izv. dop.) Obljuhi zyest evo par vrstic iz glavnega mesta KoroSke! — Kaj bi pa pisalV rPtujec sem se mej ptujimi in nemam gra-diva." — Uze vec" dnij je vedno dezevalo in postalo je kaj hladno. ker po gorah je sneg padel. In to je dobro za nas vojake, da ne trpimo toliko vrocine, kajti od rzore do mraka" smo uprezeni, kakor briski osli. Seznanil sem se z BabiCem in Knezicem, ustaskima vodjama. Ona sta prava jugoslovanska junaka. Turki so uze 14. t. m. odsli v Albanijo. Pravijo, da jim je disala le dobra kava in dober to-bak. 15. t. m. so se zacele Sole. Dijaki korakajo po ulicah z bukvami, mi pa z pusko na ramenih. Bog pomagaj! Avstrija se nema bati, da propade. Mozir-ski euva jednako vili na strati. Slov. narodnjaki so v Celovcu bele vrane. Le v kavarni cujem kak me-den. sladek slov. glas, inace pa ne. — Celovec je baje glavno mesto Prasije. Vderaj je bil tukaj feldzeug-meister Kuhn. Polk Maroicic, kateri je Sel k vajam v Postojno na Kranjsko, dojde 25. t. m. To za danes. Morda drugo pot kaj veL. Pa dvomim, kajti se jes-ti imam komaj casa. „Martrajo" nas tako, kakor bi bili Turki uze na Goratanu. 5a zdarl Mozirski. Politidni pregled. V Gorici, 27. sept. 1876. Turfcija je vsled svojih zmag(?) tako osab-m in drzna postala, da se je upala rumuuskej ¦asasaaaaa 1 ¦¦ , ', „'¦¦¦¦ ¦p—*" ¦ ¦¦.....¦ vladi nastop uovega sultana Abdul Hamida ob- j javitj v takej obliki, kakor svojim naradnimgu-vernerjem. Umi se samo po sebi, da se 5uti s tern vlada rumunska in njeni knez razzaljenega. Organ vnanjega ministerstva „ Journal de fiucurest" odgovarja na to v ojstrem dlanku ter pravi, naj se Turfcija nikar ne zanasa na svoje problematic vspehe na serbskem bojisCi in na pomoc angleSko, tearvefc naj pomisli. da je velika in mogocna Rusija za balkanskimi kristijani, katera nikakor ne dopusti, da se vbogi tlaCenci unicijo. Na tur§ke mirovne pogoje odgovorile so ve-levlasti posebno pa Kusija s zopetno tirjatvijo, naj Turfiija privoli v premirje. V to sicer Tur-&ja nij privolila, vendar pa je zapovedala vsem svojim poveljnikora, da ne nadaljujejo vcc boje-vanja. Kako vendar je to mogoue ? No! Kusija je zarozJjala z orozjem, Turciji pak je pogum upadel, tako da je celo svoje pervotne mirovne pogoje uze izdatno postrigla. Serbiji uanirct' ne bode treba hoditi klanjat se nanicstniku Allah-ovemu v Stambul; Turtija ne posede serbskih trdnjav; serbska vojska se ne zniza; kar pa se od znanih tirjatev osteite, ostrizejo pa velesile in konec mirovnih obravnavanj bode „ status quo ante bellum" glede Serbije. Kar se pa tit'e Oer-negore glede miru, se ni dozdaj Se mfi slisalo. Ce se bode tnerilo po vspehih, mora Oeroogora lcp kos Hercegovine dobiti in cno luko na adrijanskem morji. Kaj pa bode s Hercegevino, Ilosno in Bulgarijo. Na to odgovorila je uze sebitfna An-glija po svojih glasilih. Vse te dezele postunejo namreC avtonomne in dobe nekako samovlado. V glavncm mestu Angleske zbraloseje 17. t. m. mnogo angloskih odlienjakov pod predsed-stvom samega londonskega zupaua. Sprejrla so je jednoglasno ojstra resolucija, v katori angleski narod protestuje zoper turSko krutosti in tirjti od svoje vlade, da pospesujc vse korako, katcri se store* v dosego neodvisnosti balkanskili Slo-vanov in kristijanov. Ob cncm volila se je de-putacija, katera ima sklepe tega zbora vroeiti Derby-ju. Razne vesti. Banka Slovenija ima torej 28. t. in. svoj obeni zbort v katcrem se bode odlocilo, ce imajo dcl-nicarji Se doplaeati 150/0 na delnice, ali pa ce ima banka napovedati konkurz. Mi nijsmo po nikakein za konkurz, ker po konkurzu bideluicarji vsled vecih stroSkov in dolgotrajnih advokatskih operacij Se vcc zgubili, kakor pa bodo zgubili tako. Torej naj se rajsi dopiaea in naroci likvidaeneinu odboru, da lik-vidacijo prav hitro izvrsi. Pri tej piiliki pa ne mo-remo zadrzati svoiega zacudenja eez to, da banka ?Slavija'c nij hotela prevzeti posle ..Slovcnije" ter da je delnicarjem napravila tide pogoje, kakor le mogoce. fee bolj pa se cudimo, da mj poprejsnji odbor ,.Slo-venije" svoje delnicarje kaj bolj natanjcno poducil ter jim razjasnil, da bode Ueba doplacevati v vsakem slucaji, ce tudi banka likvidira ali konkurz uapove\ Ko bi bili delnicaiji vse to natanjcno poprej vedeli, skoro gotovo bi bili rajsi dovolili doplacilo, da se se enkrat in zadnjikrat poskusi resiti banko. Kaj je konecni resultat nase haitke Slovcnije? Britka skusnja, da mi nijmamo moz, posebno v srediscu ne. zmoznih kake organizacije in vecega po-zrtovanja. 5. 6 veScih. enersicnih moz, ki bi bili pripravljeni tudi nekoliko casa brezplacno irtovati, bi bili lehko re&K to narodno tako vazno zapocetje vkljub temu, da se je uze iz prvega zaCetka mocno zabredlo. Anglezi pac nijsmo mi Slovenci, to smo posebno z na§o zdaj pokopano BSlovenijo" dokazali. Vendar pa naj bode pad „Slovenyea Sola za nas, da po3tanemo v bodoce bolj previdni in varni in da ne bomo vee zaceli red. katerih ne poznamo, da se ne bodo \ec tujci nam smijali. Konecno priporocamo vsem delnicarjem, da se gotovo vdeleZa obeuega zbora dne 28. t. m. in da zabtevajo od Iikvidaenega odseka natinjCno poroCilo, iz katertga se bode saj razvidilo, koliko Se bodo marali plaievati delniCarji in kakapo-kora jih caka za grebe osnovalcev in prvik odbornikov aSiovenije8. Nova slovenska knjizica je v tiskarni 00. Mehitaristov na Dunaji. zagledala beli dan, in sicer P e 8 m i. Zlozil Libor val Bnren. Teh pesmi je rav-nokar izSel 1. snopic, nadveh tiskanih polah; ceua pnopicu je 2 0 kr. Iziti ce jih Se najmanj 11. ta-kih snopicev, vsaj vsakih stirnaj&t dni eden. RazpoSiljajo pa se »v a 1 B u r n o v e pesmi" po tej ceai samo proti poStnim nakaznicam; kdor na* rofii dvanajst iztisov, dobi enega povrh, s poStnino v-red. Pri kn.ijgarjih, katerim se naj pov6 natandia a-dresa izdateljeva in Stevilo zeljenih iztfsov, in proti postuemu povzetju velja vs'ak snopifi 25 kr. Rodoljabi sloveuski, in ^estilci slo-vanskc-nai'od-nc stvari! Ker se „Libor val Burove pesmi," iz katerik veje neumorua ljubezen do slovauskega naroda, domovme in svobode, priporocajo same po sebi, Vas izdavatelj brczi veliko besedij najuljudneje vabi na prav obilno narocbo! Izdavatelj in zaloZnik Ma'tej Stergar. Wien, IV, Karoliuengassc No. 28. II. St. Th 23. Banka Slovenija.— V cetrtek 2S. acptembia t 1. bode v dvoraui Ljubljanske cituluicc izvanre-d « n o b u e n z b o r delnicpvjev zavarovalue bauko „Slo-veuije", ki je sedaj v likvidaciji. Ker bi utegnil ta obcni zbor tudi za bralce nasega lista velike vazno-sti biti, podamo tukaj program, ki je v „Wiener-Zd-tung" ohcijelno razglaseu bil. Program se «Iafci: 1. Porocilo likvidacijskcga odbora o stanji lik-vidacije. „ 2. L'otrjenje zarad denanm potrube razpisanega 15(jjO doplacila na vsako delnico. 3. Volitev likvidatorjevili uamostuikov v smisbi {5. U6. pravil, ¦1. Nova ali pa dopolnilna volitev likvidatorjev, ako bi bilo potrcba. r>. PlaC'ilo likvidatorjev. 0. Skh'p 0 prohti produji nonrcmakljivega po-sestva in pooblasUlo likvidatorjev za piusto prodajo ueprcmakljivogu posehtva. t Anton Auersperg, znuui nemski pesnik, jo Hi. t. 111. pnptjltuliic iuiu'1'1 v (iradci. l*r<.*miiioli se je liarodil 11. aprila lHOii v Lj 11 bljaui. Dneve svoje pvvo ndadohti zivd je vecinonm v oivtovem gradu 'Jburn na Hart 11. ItvU* 'bl.'i je v Tcrezijauum, a leta 1H18, po suati svoji oti'ta, rogar cdin otrok j(i bil, priSel v privateu institut, katt'ii je. pozneje zanienil ' graskim v.scucilisctMii. Bil je nekoliko casa tudi slu-satelj duniijskK luiivcize. 10, julija 18:5!) se je oze-nil z grolico Marijo Attcm^ovo. Svojo pesnisko delay-no.st, prirel je leta 1KH); jtihal je z imeiiom „Ana-h t a s i u a (i r ii 11.H hcla 18In poslau je bil od Ljit-bljanskega okr.ija v I'Vaukl'iitt sko l'avlovo ceikev, a uze 20. septeiubra tega leta je stopil iz tega parlamen-ta. Grot". Ant. Auer.sp«:rg je bil poklicau tudi v dr-zavui zbor in pri ustaitovitvi gosposke zliornice Ml je imeuovau za ujeue^a dozitncga uda. Preiuiuoli je, bil c. kr. lajni svetovalec, castui ud vcsarske akade-mije zuauoKtij i. t. d. (Jrof Anton Auerspeig ima tudi za nas Slovence nekaj zatiindvosti. ker je. njeguvo zivenje bilo v ozkej zvezi s Presirnovnn. Znauo je, da je I'resirea uze v Ljubljani bil instruktor Aucr.spcrguv. l'risedsi na Dunaj v Klinkowhtromov institut za praefecta postal je zopet ucitelj Anastasiju (Jrilnu (Auei>pergu). S PreSirnom sta t>i bila prava prijatelja. Enakost nju-nih mislij v razgovoru 0 najvazuiSih receh cloveske-ga zivtiija zdruzila ju je bila z mocno vezjo p'ravega prijateljstva. PreSiren je Aueifcpeigu razvijalpesuiskiduii, a da uu je bil radi tega tnui hvalezen, spo/.namo iz pre-lepe pesni Auei>pergov(! n"N a c h r u t a u P1; e s i -r e n," ki je. natisuena v Vodnikoven Albumu. 8koda. da nemauio pri loci omenjene kujigo. da bi tu pona-tibiiili lepo to pe.kodovati i Go>pod! jaz Vas sicer lie poz-nain, ali dozdeva se mi, da se je prevec preserva-tivmitelca po Vasih zilah pretakalo, kojega ste liieiida v strahu pred difteritiko zav/ili. ker diugace inblecr bi si ne zamogel raztohuaciti Va.^.^u 0b»asa»»ja. H koncu Vas pa inorum se nekaj popra,-ati: Kdo Vain je dal pravieo mojega Iwlnika brcz mojega in btarisev dovoljenja zgati iu trpiuriti V Kako se pod-stopite tako razsajati v pritiijocnosti dveh tako tezko bolnih otrok in v hisi tolazbe potrebne matere, koji so pred par clucvi eno hi-er v mtzli grob polozili, koji druga hci na parali in ostali dve na sunt bolne v postelji leziteV Kaj ne veste, da pomaga marsikteremu bulniku bolj tolazba in up, kakor zdravilaV Ofe in mati sta mi prici. da sti bili \\i-vxi ze prccej okreva-li — kdo bo tedaj kriv, ako se jima he hujAa bolezen povrnn in nju niladcmu zivljenju kouec stori rt Jaz. ali ViV Kako zamorete fdiuo pomagulko, kajo je mati naprositi zumogla, od hise poditi? Popra-sati ste morali, da je revica od dne \\. do 12. t. in. noc in dun sama pri bulnili otroiih budefu pe-hom delal. " — Vi pa se tacas poraagati nocete, ko je clovek bolan, akoravno je to Vasa sveta dolznost in ste za to dobro placaui. V AjdovSeini due li. ntjti. 1H7K Josip Kenda, doktor vsega zdiavilstva. Ukaz poveljaistva 28. vojne dnrizije v Ljubljani, 16. sept 1876. Ker so morale konecrte vojaske vaje nagloma preuehati, nisem mogel vseh vojnih oddelkov, ki so bili v Postojni pod mojim poveljuistvom zdruient, ^e jedenkrat ogledati; za to se zahvaljujem s tern za ujihovo slozno delovanje, za pravo voja§ko vedenje in uztrajnost, katero sc pokazali vsi vojaiki oddelki tudi tedaj, kedar so bili razpostavljeni neugodnim vre-menom, kar se je le prepogostoma godilo. Preverjen sem, da se bodo vse te vojne Sete tudi v resuih fesih v boju obnesle in da jih bode navdajal duh najtesuejie skupnosti, kateri v sluibi nujvisega vojskovodje celo vojsko, redno in bratobov-sko, k napredovanju navduluje, Pttrcker m. p.? Fmlt. *] Za zadnjo Stev. prekasno dcHo. URED. Podpisani si steje r dolinost 0 priliki svoje preselitve v Gorico, zahvaliti se presr5no vseia svojim klientoni na Krasn, kateri so mil skoz 23 let njegovega biranja mejnjimi skazali svoje zanpanje in jih prositi, da m«, kakor doslej, tudi t bodo^e ohranijo enako nagnjenost m za-tipanje,, naznanjaje jim ob enem. da bode tudi v bodode z najveSo pripravljenostjo vstregeljim po svoji najboljSi modi. Anton Uerkei, zdravuik v Gorici, higica Perinello zraven vodnjaka za mesiiicami. i C. k. notar Ant. dr. pi. Nordis advokat Dr. Kamilo vitez Egger sta prenesla svoje pisarni v hi§o Skalc-tarjevo §t. 443 nasproti nadSkofijstvu. Oorica 1. avgnsta 1876. m wm$$mmm 9 I V KajboljSe svedc za cerkev in naj- t #c eenejSe dobe se pri g. gC fOroslavu Dolencuf kateri ima uze dobro znano tovarno za dornaCe voS^ene izdelke v Ljub-Ijani in oddaja vedini cerkva po Slo-venskcm svoje dobro znane Cisto vo-scene sveLc. Kot doma6 obrtnik pri- & poroea se torej vsem fi. cerkvenim 09 \ predstojnikom in L duhovSfiini sploh. T ft a Oznanilo. IJlizo c. k. dckliske sole v Gorici, v ulici sv. Janeza h. St. U v prvem nadstropji, vzamejo se dekleta, ki solo obiskujejo v stanovanjc in hrano prav ceno in z najboljsimi pogoji. Obrniti se je na 4mt«»ljo Sura izpitano ucit., ktcra jc danes doSIa. Zavarovanje!! Podpisani naznanja slavnemu obcin-stvu. da je prevzel zastop banke rSlavijeu iz Prage. za Cernice in okolieo. Pripo-roca se torej vsem. ki zeM se zavarovati — naj si bode v katerejkoli stroki — pri slovanski popolnoma zanesljivi banki. 0 doticnih pogojih i druzih natanc-nostih radovoljno pojasnuje Val. Kancler naducitelj v Cernicah. Iiastnik, Mavatejj ia wedaik; VmTOR D014LNJ!iVt — Tiskar: MAIUNG- v Gorici.