A ylS AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAY 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Jfc. Roosevelt bo v to-Naperil govor proti na-Jtaikom doma in zunaj ashington. — Rooseveltov tajnik Early je rekel, da , veljale Rooseveltove bese-, 1 Jih bo govoril v torek veji^ radiu, sovražnikom demo-:e Proti ustvaritvi kralje-: CVatske. ^ 6st smatra akcijo itali-vlade z dnem 18. maja ij^ljavno, ko je vzela pod el jugoslovanske-1 ^Ua in ker je italijanska jj ^ Proglasila Hrvatsko za ti ijj Monarhijo pod varstvom , bo govoril na bin-L*<4tno nedeljo City.—Na 1. junija, | '^kostna nedelja, bo go-Pij XII. po radiu Svetu. Njegov govor bo tji 1)0 rimskem času, ali ob , zjutraj vzhodni standard ajvečja angleška bojna ladja uničena Hood je šlo v morje več kot 1,300 mornarjev. Angleške bojne ladje zdaj zasledujejo nemško bojno ladjo Bismarck, ki je potopila Hood s strelom v skladišče municije. London, 24. maja. — Nekje med Greenlandijo in Islandijo )rišlo do boja med angleškimi in nemškimi bojnimi ladjami, bojna ladja Bismarck je oddala usodepolni strel v naj-bojno ladjo na svetu, angleško Hood. Strel je pogodil ladjo v skladišče za municijo. Ladja se je razletela na drobne ^ Boje se, da je utonile najmanj 1,300 mornarjev. Nemška | Bismarck je bila v boju poškodovana in zdaj jo zasledujejo angleške bojne ladje. Ker ima ladja najmanj 1,400 milj ^bližjega nemškega pristana, upajo Angleži Bismarck do--- hiteti. % Nemški vohuni so bili prišli na Grško in na Kreto pred armado Captown, Afrika.—Ameriški časnikarski poročevalec Robert St. John, ki je bil v Jugoslaviji ob času nemškega vpada, piše zdaj, kako so nemški petoko-lonci delovali v Grčiji in zdaj na otoku Kreti. Ti nemški vohuni in agitatorji so bili prišli na Grško še pred zadnjo zimo, ko se svetu še sanjalo ni, da bo Hitler napadel Grčijo. Tam so vohunili in sabotažirali vso zimo in pripravljali ,pot nemški armadi. Ko je nemška armada vpad-la v Jugoslavijo in potem v Grčijo, so dobili povelje iz Berlina naj odide no otok Kreto. Takoj so se podali na pot pomešani med grškimi begunci. Nekatere so prepeljale na otok celo angleške ladje, ne da bi to vedele, seveda. Ves zadnji mesec so hodili kot grški begunci po otoku in si ga ogledovali ter poročali o položaju na otoku, o obrambenih pripravah in vsem drugim po radiju v Berlin. Nekaj teh vohunov so Angleži dobili v roke in jini vzeli radijske aparate. Nek angleški častnik je pripovedoval, kako so neprestano prihajali begunci na otok v malih čolnih, od 10 do 50 v čolnu. Med njimi so bili ubegli Ro-munci, Jugoslovani, Bolgari in Grki, kot so izjavili. Ker so rekli, da so svoje papirje izgubili na begu, je bilo težko najti med njimi nemške vohune. -o- Devet ubitih v železniški nesreči Sandusky, O. — Včeraj je udaril vlak v avto, v katerem je bilo devet oseb, med temi štirje otroci. Všeh devet je bilo ubitih. Doma so bili iz Saginaw, Mich., in so bili na obisku pri prijateljih v Rochwood, Ohio. Kot se poroča, je vozil avto neki Edmund Jurczak, ki je kupil avto šele zadnji petek v De-troitu. ' Proslava 35 letnice obstoja slovenske župnije v Collinwoodu se je lepo završila ft&UKTOR IN UČENEC STA NAŠLA ^ 2 LETALOM, KI JE PADLO NA TLA Raje smrt kot sužnost Do leta 1814 je bila Ragusa z okolico samostojna država. (Ragusa je današnji Dubrovnik, sedaj last Italije). Leta 1814 je prišla Ragusa pod avstrijsko oblast. Vse plemiške družine v mestu so tedaj sklenile, da ne bo do več rodile otrok, da bi bili sužnji Avstrije. Vsa dekleta so odšla v samostan in noben fantov se ni poročil. Tako so res izumrle vse stare plemiške družine. L *a> Kans.—William Dais Woodward, star 20 let, izučil voziti letalo, je ho-samomor s tem, da bi «U 2 letalom na zemljo. | v inštruktor, John Ken-Sj)t ]anpied, mu je hotel to i j^iti. Vnel se je med nji-^ "visoko v zraku, toda it, smrti je zmagal v bo-< etai0 je treščilo na zem-1 čemer sta bila oba ubi- \ V l^ard je hotel ob šestih °dpeljati letalo iz han-lw!mel ga je že zunaj, ko 'W,tel Blanpied in skočil 0 letala in od tam v no- tranjost. Poskusil je vzeti krmilo Woodwardu iz rok. Ljudje na tleh so videli/, kako sta se oba borila za krmilo in letalo se je vedno bolj dvigalo. Woodward je očividno dobil kontrolo, ker je naravnal letalo proti tlom. Toda 50 čevljev od zemlje je dobil zopet inštruktor krmilo v roke in naglo dvignil letalo. Toda le za trenutek. Letalo se je zopet obrnilo proti tlom in par trenutkov za tem je treščilo na zemljo. Oba sta bila na mestu ubita. Woodward je zapustil dva pisma, v, katerih piše o svoji samomorilni nameri. KO JE BIL DOVOLJ SUH, JE UŠEL Philadelphia. — Včasih pa le prav pride, če je človek suh. Na tukajšnji policijski postaji je čakal na obravnavo nek vlomilec. Rad bi bil ušel, pa ni mogel skozi križe v oknu, ker je bil predebel. Pa je začel stradati. V enem mesecu je shujšal od 168 funtov na 130 in potem je ušel. -o- Otroški bicikelj Izpred hiše na 1152 E. 63. St., ali v bližini Norwood in Carl Ave. je bil odpeljan otroški bi cikelj. Če kdo ve zanj, je pro-šen, da ga pripelje nazaj druži ni J. Slogar, 1152 E. 63. St. Včeraj so župljani fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. praznovali 35 letnico te slovenske napredne župnije. Ob enajstih je bila sv. maša z leviti, katero je daroval msgr. Vitus Hribar, asistenta Rev. Jos. čelesnik in Rev. Francis Baraga. Globoko zamišljen govor je pa imel newburški župnik g. kanonik J. J. Oman. Prisotna sta bila msgr. B. J. Ponikvar in hrvatski župnik, Rev. Jos. Mišič. Pevski zbor Ilirija je pod vodstvom g. Martina Rakarja ubrano prepeval latinsko mašo in na koncu zapel prelepo majniško pesem. Takoj, po maši je bil pa slavnostni banket, katerega se je udeležilo nad 350 oseb. Od čč. duhovščine so bili navzoči: msgr. Hribar, g. kanonik Oman in gg: Slaje, Virant, Čelesnik, Baraga, Baznik in Kriško. Po okusnem kosilu, pri katerem so servirala brhka naša dekleta, je prevzel mesto stolora-vnatelja Rev. Baraga, ki je program zelo spretno in duhovito vodil. Program je odprla Ilirija s "Planinsko rožo" in "Na mnoga leta." Stoloravnatelj je nato predstavil malo deklico Marjetico Lavrič, ki je v pogumnih besedah čestitala fari k 35 letnici v imenu šolske mladine. Zatem je govoril domači župnik msgr. Hribar, ki je poudarjal važnost cerkve, ki je nekako ^re^išče naših Slovencev, nekak njih dom od rojstva pa do groba. Zahvalil se je faranom za lepo slogo in trud za faro. V iskrenih besedah je čestital faranom k 35 letnici g. kanonik Oman. Rev. Baraga je nato predstavil vse ostale gg. duhovnike in pozval k besedi Rev. Milana Slajeta, župnika iz Loraina, nekdanjega pomožnega župnika pri Marije Vnebovzeti. Govornik je v kremenitih besedah risal težave slovenskih župnij v Ameriki v začetku naseljevanja našega naroda tukaj. Pokazal je na velike zasluge *nsgr. Hribarja za collinwoodsko župnijo (in na sijajen napredek v župniji zadnjih 20 let. To kažejo zlasti številna slovenska društva, ki so ustanovljena na katoliški podlagi. Poudarjal je zlasti važnost farne šole, kjer se vzgaja mladina za bodoče stebre župnije, pa tudi bodoče stebre naših društve. Stoloravnatelj je prebral brzojavne čestitke od obeh škofov in od Rev. A. Bombacha, ki se niso mogli udeležiti radi zaposlenosti. Gdč. Betty Raddell je s svojim lepim sopranom zapela romanco "Delavčeva hči," a mala Irene Walter je deklamirala čestitk^ k 35, letnici, besedilo zložil Ivah Zupan, urednik Glasila KSKJ. Lovrenc Leskovec je govoril v imenu cerkvenih odbornikov in izročil čestitke od direktorija Slovenskega doma, katerega predsednik je. Poudarjal je, da direktorij in farno vodstvo vedno složno delujeta roka v roko za napredek obeh podjetij. Stoloravnatelj je nato predstavil dva /navzoča pionirja fare, Luka Terčka, ki je bil prvi ko-lektor in Charles Skebeta, ki je bil pi>vi ministrant in prvi cerkovnik. Nato je bilo predstavljenih nekaj zunanjih gostov, kot urednik; Glasila KSKJ Ivan Zupan, urednik Ameriške Domovine J. Debevec, dr. Mike Oman, vrhovni zdravnik KSKJ, John Gor- nik, gl. tajnik SDZ, Anton Grdi-na, predsednik North American banke in konzul dr. Mally, ki je čestital fari k tako lepemu napredku ter se zahvalil cerkvenemu zboru Iliriji za dar $25.00 za odpomoč Jugoslaviji. Poudarjal je, da bi morali narodni domovi povsod, kot to delajo v Collinwoodu, delati roka v roki z duhovniki. Gdč. Marie Tomarič in Mary Sever sta zelo lepo zapeli v du-etu "Pomlad," ženski zbor Ilirije pa "Bells of the Valley." Kot zadnji govornik je bil Rev. Joseph čelesnik, ki je poudarjal, da je ponosen na to faro in hvaležen usodi, ki ga je postavila tukaj kot duhovnika. Izraža upanje,, da bo vladala med farnim vodstvom in župljani še naprej tako lepa zastopnost in da bodo še naprej tako neumorno delali za napredek fare. Stoloravnatelj je nato zaključil slavnost. Poudarjati je vredno na tem mestu, da je bil to eden onih redkih banketov, kjer je vladal pravi red in pa pozornost. Ljudje so sedeli skoro pet ur pri mizah, a med govori nisi slišal niti najmanjšega šuma, ali premikanja stolov. Občinstvo se je vedlo zares dostojno in vzorno, kar je napravilo na navzoče goste zelo lep vtis. župljanom Marije Vnebovzete pa kličemo: le tako naprej za svojo tako lepo napredujočo faro in čez kratkih 15 let bomo zopet skupaj veseli praznovali zlati jubilej. -o- V četrtek in petek se bo vršil evharistični kongres v Painesville, 0. Cleveland, O. — Nadškof Joseph Schrembs je določil vsako leto dva dni za evharistični kon gres v tem ali onem mestu ško fije. Za letos je določeno mestece Painesville, O., kjer se bo vršil kongres v četrtek in petek tega tedna. Pričetek evharističnega kongresa bo v četrtek zvečer ob 7:30, ko se bo pričela sveta ura v Marijini cerkvi v Painesville. V istem času bo sveta ura v 13 drugih cerkvah v Lake in Ashtabula okraju, ki spadajo v to dekani j o. Po otvoritvenih obredih bodo imela društva Najsvetejšega Imena nočno češčenje do sedmih v petek zjutraj. V četrtek o polnoči bo pa nadškof Joseph Schrembs daroval sv. mašo v Recreation parku, kjer bo postavljen. oltar. V petek dopoldne ob desetih bo pa v istem parku slovesna sv. maša, katero bo daroval škof McFadden. Kongres bo zaključen s procesijo od Marijine cerkve do parka. Pri procesiji bodo sodelovala vsa uniformirana društva škofije, enako tudi narodne noše raznih narodnosti. V parku bo blagoslov z Najsvetejšim. V odboru, ki bo uredil vse potrebno za procesijo, je tudi Rev. Ludvik Virant iz Madisona. V četrtek in petek pričakujejo na tisoče in tisoče katoličanov v Painesville iz vseh krajev države in tudi iz sosednih držav. ITALIJANI SO VSE POBRALI NAŠIM V Cleveland je dospelo pismo iz Turjaka na Dolenjskem. Poštni pečat kaže datum 5. maja in v Cleveland je dospelo pismo s zračno pošto že 16. maja. V pismu pišejo, da so Italijani našim vse pobrali in da je nastala strašna draginja. Tako stane par juncev, ki niso niti godni še za vprego, 12,000 dinarjev. (Radi važnih vzrokov ne smemo povedati imena prejemnika pisma, niti odpošiljatelja). -o- Raje v smrt kot bi bil deportiran Union City, N. J. — Siegfried Jacks, star 51 let, se je oni dan ustrelil, ker se je bal, da ga bodo ameriške oblasti izgnale domov v Nemčijo, katere državljan je bil. Pri lanski registraciji ne-državljanov je izjavil, da se piše William Weibolds. Pozneje je pa pisal justičnemu oddelku vlade, da to ni njegovo pravo ime, ampak da je pravo ime Jacks. -o- Slon se je splašil V clevelandskem zverinjaku se je včeraj popoldne splašil sicer krotak slon Osa, ko je ravno nesel v košari na hrbtu šest otrok. S tovorčim jo je udaril nazaj proti hlevu, njegovi pazniki pa za njim. Ljudje, ki jih je bilo polno v parku, so se naglo umaknili, da ne bi prišli slonu pod noge. Vrata v hlev so bila odprta, toda podboji so bili prenizki, da bi šla skazi tudi košara. Ta je zadela v podboj, pas se je pretrgal in košara z otroci vred se je zvrnila po tleh. K sreči je bil slonu tesno za petami paznik Cherry, ki je prestregel košaro in otroke ter tako preprečil večjo nesrečo. Otroci so dobili le manjše poškodbe. Boj za Kreto Angleška letala so zopet posegla v boj. Nemška letala naprej vozijo pa-rašutarje na otok. V Albaniji so streljali na laškega kralja Rim, 24. maja.—Ko se je vozil v avtu italijanski kralj Viktor Emanuel z albanskim pre-mierjem Verlacijem, je Grk Mihailoff oddal nanju več stre-ov, toda noben ni zadel. Časopisje trdi, da so bili streli namenjeni premierju. Kralj se je bil vrnil 17. maja iz Albanije, ;oda vest o nameravanem atentatu niso dali v javnost ves teden. Napadalec bo prišel pred vojaško sodnijo. -o- Ladje so odplule iz Gibraltarja Madrid. — špansko časopisje poroča, da so naenkrat odplule vse angleške bojne ladje na Atlantik, ki scJ bile vkrcane v gi-braltarskem pristanišču. Med temi ladjami je tudi ena, ki nosi letala, ostale so lažjega tipa. -o- Nov grob Danes zjutraj je umrla Mrs. Margaret Marolt, stanujoča na 14511 Thames Ave. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod August F. Svetek. !Čias pogreba in drugo bo naznanjeno pozneje. Iz bolnišnice Anton Brodnik, 1105 E. 64. St. se je vrnil iz bolnišnice in prijatelji ga lahko zdaj obiščejo na domu. ZA POSEST OTOKA SE BIJE KRVAV BOJ Kaira, Egipt. —Kljub strašni izgubi Nemci he odnehajo, ampak naprej in naprej dovažajo nove čete za otok Kreto, za katerega se bije boj na življenje in smrt. Natančnejših poročil z otoka sicer ni, toda toliko se zatrjuje, da je položaj za obram-bovce nekoliko boljši. Najbolj vroč boj se bije za zrakoplovno pristanišče pri Malemi, katerega imajo v rokah Nemci in kamor skušajo Nemci pripeljati največ vojakov. Položaj za branitelje je še vedno zelo resen, ker nemška letala, ki vozijo novo vojaštvo ne kažejo, da bi odnehali. Iz Egipta so priletela na pomoč angleška letala. V enem samem dnevu so ta letala sklatila 14 nemških transportnih letal. Dasi Angleži še vedno izražajo upanje, da bodo ubranili Kreto, pa istočasno sodijo, da bi bila izguba Krete resna nevarnost za otoka Malto in Ciper v Sredozemlju, a obenem tudi velika nevarnost za angleško bojno mornarico v Sredozemskem morju. Najnovejša poročila javljajo, da je prišel s Krete v Egipt grški kralj Jurij, ki je le s težavo ušel nemškim parašutar-jem. S kraljem so tudi njegovi ministri. -o- Zed. države potrošijo 37 milijonov dolarjev na dan za oboroževanje Washington. — Zakladnica Zed. držav izda vsak dan ogromno vsoto 2a oboroževanje in sicer $37,380,941.67 vsak dan v letu. Direktno samo za orožje in vojni material gre $28,204,-597.67, kar je najvišja vsota v zgodovini Zed. držav, ki bi šla za oboroževanje. Vsako sekundo gre iz federalne blagajne za orožje $299.82. Značilno pri tem je pa to, da v tem, ko vlada izda vsak dan 37 milijonov dolarjev za orožje, pa dobi v blagajno samo okrog 19 milijonov. Tako se vsak dan bolj veča vrzel med stroški in dohodki in dežela vedno bolj leze v dolg. -o- Nesreča pri delu Matt Zulič, 1046 E. 67. St. se je ponesrečil v tovarni pri delu. Nahaja se v St. Luke's bolnišnici. Upamo, da se bo kmalu pozdravljen vrnil domov. Važna seja jutri Klub Ljubljana bo imel jutri večer ob 7:30 jako važno sejo. Navzočnost vsega članstva je potrebna. VEHOVEC PRIPOROČA AVTOBUSNO PROGO OD KONCA 185 CESTE DO MESTA Nocoj bo predložil councilman 32. varda, Anton Vehovec, v mestni zbornici predlog, ki naj da družbi ulične železnice pravico vpeljati ekspresno avtobusno vožnjo po Lake Shore bulevardu. Ta vožnja naj bi se pričela, koncem 185. ceste pri bulevafdu, skozi Bratenahl do 9. ceste, po 9 cesti do Superior Ave. in okrog starega poštnega poslopja nazaj. Od 140. ceste bi bila proga na ekspresnem sistemu. Od 185. ceste ali od Euclid Beacha bi veljala vožnja 15 centov. Busi bi vozili samo ob delovni-kih, a od 185'. ceste do Euclid Beacha tudi ob nedeljah in praznikih. Pasažirji bi lahko prestopili z busov na ulično žeT leznico in obratno. DOMOVINA 123 Angleški mornariški krogi ugibljejo, če je na odprtem morju tudi nemška bojna ladja Tir-pitz, sestrska ladja Bismarcka, ki sta bili dograjeni letos v istem času. Obe ladji sta se izmuznili mimo angleške blokade ob norveški obali v Atlantik. Hood je bila dograjena leta 1920 in je veljala Anglijo $30,-000,000. Leta 1929 in 1930 je bila prenovljena. Bila je zelo hitra ladja, ki je lahko plula z brzino 32 vozlov na uro. Hood je druga velika bojna ladja, ki jo je izgubila Anglija v tej vojni. Prva je bila Royal Oak, ki je bila torpedirana v pristanišču Scapa Flow po nemški podmornici 14. oktobra 1939. Anglija ima še vedno 15 glavnih bojnih ladij, 13 navadnih bejnih ladij in dve bojni križar-ki. * Berlin, 24. maja. — Vsa Nemčija je danes praznovala zmago nad angleško mornarico, kateri je potopila bojno ladjo Hood in poškodovala neko drugo bojno ladjo. Nazijski krogi napovedujejo zdaj, da se bodo zagnali z vso silo na angleško brodovje, ki je največja obramba Anglije in drugič, da bodo poslali vse svoje brodovje na Atlantik, da uniči vse, kar bo vozilo po morju pomoč iz Amerike. Nemci pravijo, da se nova nemška mornarica 'zdaj lahko pomeri z angleško in da bo zlomila angleško oblast' na morju. Z ladjo Bismarck je nemška mornarica dokazala ,da lahko uniči najtrdnejše angleške bojne ladje. To je bilo prvič v zgodovini, da sta se spoprijeli dve taki ladji kot je bila Hood in Bismarck z direktnim napadom. -o- Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. John Merhar, 1127 E. 66. St. se je ustavila teta štorklja in jih obdarila s krepkim sinčkom. Oče je jako vesel, ker bo imel zdaj pomočnika pri popravljanju pisalnih strojev. Čestitamo! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Ha Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3-50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 8 months European subscription, $7 00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 123 Mon., May 26, 1941 Kjer demokracija kliče vojake pod orožje Prvič v zgodovini Zed. držav je vpeljana obvezna vojaška vežba ali služba v mirnem času. Mnogo je bilo krika in vika proti temu češ, da bo naša demokratska Unija izgubila s tem svoje demokratske principe in postala vojaška država kot so večinoma druge po svetu. Mnogo jih je pa bilo, ki se s tem popolnoma strinjajo trdeč, da so časi taki, da morajo biti tudi demokracije pripravljene braniti z orožjem svojo zemljo in svobodo. Najbrže bo ostala obvezna vojaška služba tudi v demokratski Ameriki za vedno. Večina Amerikancev vidi veliko nevarnost za deželo v teh časih, ko nimajo mednarodne postave nobene veljave več, ko nimajo prijateljske in nenapa-dalne pogodbe nobenega pomena in ko državne meje za napadalca niso nobena zapreka več. In v takih časih se je znašla Amerika skoro brez armade. Naša sreča, da sovražnik v bližnji bodočnosti ne bo mogel do nas in v tem času bomo pa tudi mi že imeli svojo dobro oboroženo in dovolj številno armado. Pri tem ni mišljena toliko stalna armada, kot je mišljena trenirana rezerva. Vojaki, ki so zdaj klicani v armado, bodo dobili v 12 mesecih dovolj pojma v rabi orožja in drugih vojaških umetnostih, da bodo v slučaju sile lahko takoj prijeli za orožje. Zato je bila pa določena samo 12 mesečna vojaška vežba, da se trenira kolikor mogoče velika in dobro izučena rezerva. Vsak, ki služi zdaj vojake, bo ostal potem še 10 let v rezervi. Vsak treznomisleč človek mora pritrditi, da morajo imeti tudi Zed. države močno armado, ker še vedno velja pravilo, da boš ohranil mir le tedaj, če si tako oborožen, da se te ne bo upal nihče napasti. Dočim v drugih deželah ne velja noben izgovor in fanta vojaških let nihče ne vpraša, če hoče k vojakom ali ne, če je sposoben, pa smo v tej naši Uniji še vedno tako demokratski, da ima vsak pravico pri naborni komisiji povedati vzroke, zakaj bi ne smel biti poklican v armado. V Nemčiji, 1 tal ifiv Rusiji, Japonski in drugod bi se takim izgovorom smejali. Prav za prav bi si jih nihče ne upal izreči. Tukaj pa ima še vedno vsak pravico povedati, zapisati in zahtevati stoje pravice, v kolikor se jih že upošteva. Razume se, da bomo morali tudi tukaj počasi rtapeti drugačne »strune, da nas prevelika demokracija ne zadavi. Da bodo naši čitatelji videli, kakšne vzroke navajajo moški pri nabornih komisijah, naj jih tukaj nekaj nevedemo. Mnogo fantov se je naglo poročilo, ko je prišla obvezna vojaška služba v veljavo. Mislili so, da je zakonsko življenje prijetnejše kot pa pri vojakih. Neka naborna komisija je prejela od neke take novopečene zakonske ženice sledeče pismo: "Poročila sem fanta, da bi bil oproščen vojaščine. Toda kmalu mi je ušel k vojakom. Lepo vas prosim, pošljite mi ga takoj nazaj!" Nek baletni plesalec je zahteval oproščenje od vojaščine z vzrokom, da mu bodo vojaški čevlji pokvarili prste na nogah in da bo s tem izgubil svoj poklic. Nek močan hrust je pri naborni komisiji udaril po mizi in kričal: "Če me naborna komisija ne oprosti, bom šel naravnost do prezidenta. Jaz sem odločen, da se borim — za svoje pravice!" Nek drug je popisal dvajset strani papirja ter pojasnjeval, zakaj ne mara k vojakom. Rekel je, da je tekom zadnje ruske revolucije videl toliko strašnega, da se mu od takrat studi vsako orožje. Neka mati je prišla s sinom k naborni komisiji in jo prosila, naj sina oproste, ker ne more in ne sme videti kri. Povedala je, da je bil nekoč v kinu, kjer je slika kazala nek te-pež. "Mojega sina je to tako pretreslo, da je omedlel," je povedala skrbna mamica. Nek zamorski glasbenik je prosil, naj ga ne pokličejo še k vojakom, ker pravkar dela na neki kompoziciji. Nek Kitajec v New Yorku je povedal naborni komisiji, da bo slab vojak, ker ne razume nobene besedice angleščine. Toda slučaino je bil navzoč preiskovalni zdravnik, ki je povedal, da mu je "otrok nebeškega Sinu" odgovarjal na vprašanja v perfektni angleščini. Neka mlada žena je prišla k naborni komisiji in vprašala za pojasnilo, če lahko toži za ločitev zakona, ako bo vzet njen mož k vojakom. Neka mati je prišla k naborni komisiji in zahtevala denar za vožnjo, da bo šla obiskat svojega sina v taborišče v Texas. So pa zopet slučaji, kjer fantje zahtevajo, da se jih vzame k vojakom. To so zlasti taki, ki so bili rojeni v inozemstvu in taki, ki hočejo pokazati svoj patriotizem do svoje nove domovine. Naj navedemo še par takih slučajev. Nek nabornik, ki je imel ravno še dovolj zob, da je bil lahko potrjen, je šel od nabora in naletel na grupo fantov na vogalu, ki so se norčevali iz armade. Rekrut je stopil v debato in par minut zatem je imel dva zoba premalo za vojake. Ko je neka mati zvedela, da je sin napravil prošnjo za oprostitev vojaščine, je pisala naborni komisiji: "Lepo vas prosim, vzemite ga k vojakom. Pije, igra in ne da nobenega centa doma. Morda ga bo vojaščina poboljšala." Nek fant je bil oproščen, ker je bil edina opora materi. Današnji položaj Jugoslavije Predavanje g. Bogdana Radice v Katedrali znanosti v Pittsburghu G. Bogdan Radica, ki je šef Dopisništva Centralnega tisk. urada v Washingtonu in znan hrvaški intelektualec pa književnik, je imel, dne 23. aprila, času zelo primerno in zanimivo predavanje o današnji Jugosla-; vi ji v jugoslovanski sobi Katedrale znanosti v Pittsburghu, Pa., pred izbranim poslušalstvom. G. B. Radica je v prvem delu svojega predavanja obrazložil politiko jugoslovanske nevtralnosti, položaja Jugoslavije tik pred vojno, za časa vojne ter pojasnil vse tiste elemente, ki so bili na delu pred nemškim navalom na Jugoslavijo. On je posebno poudaril važnost Grčije za odpor Balkana. Razložil je razloge in vzroke, ki so bivšo jugoslovansko vlado dovedli do kapitulacije na Dunaju ter raztolma-čil pomen državnega prevrata od dne 27. marca. Rekel je, da je bil državni prevrat izključne delo naroda, ker ni maral sprejeti politike kapitulacije, ki mu jo je vsilil del odgovornih krogov. Narod se je instinktivno in idealno uprl dobro se zavedajoč, da je prišel čas, ko ima iti dežela po poti obrambe neodvisnosti, svobode in narodne časti. Z državnim prevratom od 27. marca je ljudstvo zaokrenilo Jugoslavijo zopet na pot tradicionalne politike. Govoreč o vojni Jugoslavije in nemškem napadu na Belgrad je g. Radica rekel sledeče: "Rušenje Belgrada predstavlja ne samo eno najbolj tragičnih strani totalitarne vojne, ki so si jo Nemci zamislili za popolno zruženje človeštva, civilizacije in vseh kulturnih pridobitev, nego tudi živ dokaz, da je hotel g, Hitler na ta način kaznovati tisto lepo belo mesto, iz katerega so celemu slovanstvu na jugu Evrope in Balkana neprestano zlasti v turških in avstrijskih časih prihajali vsi ideali svobode, neodvisnosti in zedinjenja vsega južnega slovanstva. S poru-šenjem Belgrada je skušal nemški napadalec kakor poprej s po-rušenjem slovanske Varšave in z decimiranjem pa ubijanjem svobodne Prage zrušiti srce južnega slovanstva, čigar ime še nadalje sveti kakor svetel in bel kažipot v velikem mraku, ki se je razgrnil nad celim Balkanom. Belgrad ostane za nas sijajen simbol naše srečne preteklosti in naše še srečnejše bodočnosti. Na razvalinah Belgrada se bo zgradil nov svet, nova poštenej-ša in svobodnejša Jugoslavija, ki bo resnična mati vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, in nova pa sijajnejša demokratična in svobodna Evropa. Belgrad se ne more izgubiti v razvalinah. Iz današnjih razvalin se bo on vzdignil vse lepši in sijajnejši, kakor je še kdaj bil. Kajti on je tedaj, ko so vsi že dvomili o idealih in načelih demokracije pa človekovega dostojanstva, povzdignil glas svoj in celega naroda za svobodo in neodvisnost človeka. —- Ko je g. B. Radica prešel na današnji položaj nato, ko je osi-ščna sila pogazila svobodni narod v njegovi pravični borbi za narodno neodvisnost, je rekel, da se mu zdi v tem tragičnem trenutku potrebno kot Hrvatu povedati svoje mišljenje v obliki iskrenega in odprtega izpraša-nja vesti o tem, kar bi moralo biti stališče vsakega Hrvata glede na boj, ki ga Jugoslavija bojuje sedaj v vzajemnosti z vsemi civiliziranimi narodi kakor tudi z Združenimi državami ameriškimi in Anglijo. "Ustanovitev tako zvane 'neodvisne' hrvaške države v Zagrebu — je dejal g. Radica — je tako važen dogodek po svoji ne- gativni vrednosti, da mora že sedaj vsak Hrvat zavzeti najod-ločnejše in najjasnejše stališče. Jugoslavija je nastala kot narodna in zgodovinska potreba Srbov, Hrvatov, in Slovencev za zedinjenje. Ona je logičen rezultat zgodovinskih naporov treh južnoslovanskih narodov, ki so že od svojih najbolj oddaljenih zgodovinskih dob sem težili za zedinjenjem. Njen moderni temelj je bil postavljen v Krfski deklaraciji, ko so se predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev •odločili za to, da si ustanovijo Jugoslavijo pod zaščito zaveznikov Velike Britanije, Francije in Amerike. Krfska deklaracija je Carta Magna jugoslovanskega zedinjenja. Notranja ureditev Jugoslavije ni določena v njej, ali poudarjeno pa je, da se bo Jugoslavija uredila v svoji notranjosti na podlagi svobodnega odločanja narodov. Vstop Hrvatov v Jugoslavijo, oziroma pravzaprav njihov pristanek k temu, da se zedinijo s Srbi, je bil storjen po zakonitih predstavnikih hrvaškega naroda, ki so dne prvega decembra, 1918., predstavljali zakonito večino hrvaškega naroda. Tako so Hrvatje, pa bilo to že s Krfsko deklaracijo ali pa s svobodnim pristankom k temu, da se zedinijo s Kraljevino Srbijo, dali zadosti dokazov o svojem pristajanju k temu, da živijo skupno s Srbi in Slovenci v eni skupni državi, pridrževaje si pravico do tega, da rešijo vprašanje svojega notranjena življenja s Srbi v okviru Jugoslavije, znotraj jugoslovanskih meja. "Hrvatje so v teku dvajsetih let Jugoslavije nekajkrat sodelovali z belgrajskimi vladami, prevzemali odgovornost v najvišjih državnih funkcijah in večkrat dali zadosti dokazov za to, da se ima usoda Hrvatov in Hrvaške reševati izključno le v okviru obstoječe Jugoslavije. Vsa -borba Hrvaške kmečke stranke, ki je zavzemala jako velike proporcije, je bila vedno usmerjena v pravcu notranje borbe, idoče za tem, da organizira državo Jugoslavijo na podlagi načel federalistične demokracije. Hrvaška kmečka stranka je vedno naglašala, da je usoda hrvaškega naroda osredotočena ne samo v Jugoslaviji, nego tudi v zedinjenju z Bolgarijo in v ustanovitvi vseslovanske države na Balkanu. V smereh takšne politike Štefana Radica se je nadaljevala tudi politika Vladka Mačka. Dr. Vladko Maček je šel za tem, da izvaja vso svojo borbo proti belgrajski vladi vedno v pravcu splošne borbe, pa je zato iskal sodelovanja ne samo pri Srbih iz Hrvaške, nego tudi pri srbskih opozicijonalnih strankah iz Srbije. Dvakrat je bil g. Vladko Maček na volitvah načelnik celotne jugoslovanske opozicije, s čimer je dal dovolj doka-kov za svoje jasne namene, da se broba hrvaške neodvisnosti postavi izključno na teren Jugoslavije." Tu pojasni g. Radica razmerje Hrvatov do šestega januarja, ko je prišlo do ustvarjanji hrvaške emigracije, ter pravi, da^ sta bili dve hrvaški emigraciji, in sicer legalna, ki jo je vodil g. dr. Juraj Krrijevič in ki je šla za tem, da se ima hrvaško vprašanje rešiti v okviru Jugoslavije, in pa nepostavna hrvaška emigracija, kateri je bil za vodnika g. dr. Ante Pavelič v službi fašistične Italije. Mussolinijeya fašistična Italija je skušala že od prvega začetka razbiti Jugoslavijo. Zato je Kralj Aleksander naredil svoj državni prevrat ra-čunaje na to, da bo prej ali slej Pa je pripeljal mater k naborni komisiji, ki ie rekla, da sin lahko gre. ker ona je bila učiteljica in lahko zopet dobi službo. Naborna komisija je rekla, naj najprej dobi službo, potem bo šel pa sin lahko k vojakom. prisiljen braniti Jugoslavijo pred italijansko pohlepnostjo. Nasprotno Mazziniju, ki je mislil, da je usoda Italije določena v pravcu svobodnega in neodvisnega Balkana, kjer se bodo polagoma in povsem naravno stvo. rile majhne države, med katerimi bo pač morala biti največja ona Južnih Slovanov, s katero mora Italija sodelovati, je Mussolini nadaljeval politiko avstro-ogrske monarhije "Divide et im. pera" ter si na vse kriplje prizadeval razbiti Jugoslavijo najprej znotraj in potem pa še zunaj. V ta namen je vzel Mussolini v najem Antona Paveliča, ki je mogel v Italiji povsem svobodno ustanavljati svoje vstaške organizacije, naperjene proti jugoslovanski celoti in idoče za tem, da zrušijo Jugoslavijo. S tem gibanjem ni imel niti dr. Vladko Maček, niti ne dr. Juraj Krnje-vič nikakšne zveze. G. Radica je razgalil z dokumenti v roki vse politične zločine, ki jih je dr. Pavelič počenjal v Jugoslaviji od liškega (v Liki) upora pa do marseillskega atentata in iz katerih se jasno vidi, da je g. Pavelič vse to delal izključno le Mussolinijevi Italiji v korist. Pečaje se z zgodo-vniskim razvojem Starčevičeve ideje pove g. Radica, da je tudi celo Ante Starčevič v svoji formuli, da so Srbi in Hrvatje pravoslavne vere, mislil, da bi morali Srbi in Hrvatje sodelovati in živeti v eni skupni državi. In kakor sta brata Anton in Štefan Radič, tako je tudi Franjo Supilo utiral pot hrvaški inteligenci v pravcu sodelovanja s Srbi in Slovenci v enotni Jugoslaviji. Vrh tqga je med hrvaško kmečko stranko in fa-šistično-nacistično P a v e 1 i čevo manjšino globoka ideološka in socijalna razlika. Med tem ko meni hrvaški kmečki pokret, da je usoda hrvaškega naroda določena v svobodni, agrarni, ekonomično napredni in demokratični Jugoslaviji, sloneči na principih, na katere se naslanja politično življenje Severne Amerike in Anglije, veruje paveličev-ska manjšina v fašizem ter misli, da se mora hrvaški narod udejstvovati v najtemnejši soci-jalni in duševni reakciji, ki si jo prizadevata nacistična Nemčija in fašistična Italija šiloma naprtiti Evropi. G. B. Radica preide na položaj Jugoslavije tik pred nemškim napadom ter reče sledeče: "Dr. Vladko Maček je potem, ko je prišlo do popolnega pojasnjen ja med njim in vlado generala Simoviča, pristal k temu, da vzame popolno udeležbo v novi vladi, ki jo je zatela nemška nasilnost, čeprav je bila pripravljena preiskati celo zadevo ter najti pot za sporazum z Nemčijo in Italijo v pravcu miru in ohranitve popolne državne in narodne samostojnosti. Situacija je bila tik pred nemškim navalom na Jugoslavijo povsem jasna s političnega in vojaškega vidika. S te ali one strani ni bila Jugoslavija, nikoli bolj logična in jasnejša stavba volje svojih narodov. Njo so predstavljali v vojaki in vladi vsi deli in vsi odgovorni ljudje. Kakšno je stališče g. drja. Mačka po proglasu tako zvane 'neodvisne' hrv. države, tega nihče natanko ne ve, ker ni dal o tem ne on, ne legitimna vlada nobenega uradnega obvestila. Vsa poročila so prišla iz Pešte in Berlina in se moraju imeti za potvorbe nemške propagande, ki si prizadeva dati svojemu nelegalnemu aktu nemogoči zakoniti značaj, ker se pač dobro zaveda dejstva, da ne morejo taki tipi in profesi-jonalni ubijalci kraljev in političnih ljudi, kakor je Pavelič, nikoli dati svobodni javnosti dovolj dokazov za pravoveljav-nost državnega prevrata, ki so ga izvedli v Zagrebu. Ali jasno pa je, da je va in resničnejša, k0, . še kdaj poprej. Vi, J0.^,! srečo in ta veliki Pr,vl0j(r*lt'1 živite v tej veliki de^1 ^ ki je poklicana, da re.CgVet» \ besedo v veliki borb1 ^ ' zavladanje tistih ide ^ katerih sloni civilizacij v i rate posvetiti Jugosl^ tF gnanstvu. Radi vas ^ čutimo, da more na»8 ^ vi j a v teh dneh izg'13 veti, dihati, delovati ,/ vijati v svobodi. Vi 11 te pomagati. Vaša J a j^r s vaš tisk naj storita, K / storila amer. javnost ^ tisk, ter pojmita, da Je ^ vija s svojim državni1" y s tom od 27. marca ®toPgeH'tiJ bodno vzajemništvo ^ narodov, ki se borijo/ principov demokracij -^Jj alne pravičnosti ne s^ cel>!' ropi, nego tudi na vse , sveta. j —V imenu tega ^ ^ danes, da morejo kanci zaeno z Afflerl v ie) .j ,ti zgodovinsko vlog0. zgf» mi sveta, }so se ^e'f i novi temelji enakopravnejšega 111 , nejšega človeštva/ (Dopisništvo C a i tiskovnega 1 Kraljevem P°s £.) Washington^' iVwmn** — Tudi konja ^ j e* Nenavadna nesreča y fl peti!a v Kopališki % boru. V voz s Wern eSte rflj žen konj se je sredi ^ j dil na tla ter pri Pr' vil, ** Živinozdravnik je žival zadela srčna SATAN IN ISKARIOT j Po nemškem izvirniku K. Maya S štole kal. 6.35 Ranjenega Ha-bra so prepeljali v bolnišnico. Strela pa nihče v okolici ranjenca ni slišal. Zaradi tega so studenški orožniki skupaj ž mestno policijo slučaj preiskovali ter se je ugotovilo, da je nekaj ljudi slišalo v koroškem predmestju strel pištole. Ni pa se moglo do sedaj ugotoviti, kdo je strel oddal. Vsekakor je preletela krogla pištole nad pol kilometra dolgo progo* preden je daleč na drugi strani Drave zadela delavca Ha-bra v lice ter imela še takšno moč, da je prebila močno plast mišic. SS1 KOLEDAR 4 mmm umi ■ iimlttta DRUŠTVENIH 18 19 20 21:22 23 24 PRIREDITEV redi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 13.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarje- vi farmi. 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarje-vi farmi. 13. — Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik v SND na 6818 Denison Ave. 20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave. 27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi. AVGUST 3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ. 24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER I. — Godba fare . sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. 21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave. OKTOBER II.—Društvo Cdllinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka Iz banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 18. — Društvo Clevelandski MALI OGLASI DIXIE BEDDING MFG. CO 6631 St. Clair Ave — Mengeški orožniki prijeli tata goveje živine. Že lansko leto v oktobru je bil na prav premeten način iz hleva posestnika Rozmana Štefana iz Vižmarij pri št. Vidu ukraden lep vol, težak približno 600 kg v vrednosti 7000 dinarjev. Tatvina je bila objavljena vsem orožniškim postajam, ljubljanski mitr«dvmtfr tudi vodstvu mestne klavnice v Ljubljani. Vendar se tedaj ni posrečilo prijeti tata. Pred kratkim je sledila druga tatvina vola in sicer iz hleva posestnika Ba- HEnderson 1198 » Pri nas prenovljemo modroce, žimnice in blazince, zgledajo « J kot nove ali pa naredimo popolnoma nove. Cene so zmer- N 3 ne. Pridite in oglejte si jih sedaj. Postregli bomo naj- J M • H boljše. Mi tudi čistimo preproge. Govorimo slovensko. » * N S _ i:xxža^žžxIZIXIIIXXTXnriTXTX«XTXXXXXXI3tXIXXIXXXXXXIPa Let že pet Te zemlja krije, mirno spavaš v grobu tam, solza nama iz očesa 11,ie, srce naše kliče Te zaman. Zopet klije cvetje-trata, prišla ljuba je pomlad, vse se zopet je zbudilo, le Ti spavaš pod gomilo. nisf r g&ggj Ljubljena in draga mati, mirno spavaj pod zemljo, duša Tvoja naj pa srečo vživa v raju blaženo. Žalujoča otroka JOSEPHINE in FR-ANKIE Cleveland, O., 26. maja, 1941 Členi nemšlco-ameriškega kongresa so v New Yorku protestirali proti kazanju nazij-skega filma "Sieg im Westen" (Zmaga na Zapadu) s tem, da so piketirali gledališče, kjer so kazali ta nacijski film. Rojaki, ki imajo svoje starše, sorodnike in znance v krajih, ki so od prve vojne pod Italijo., bodo storili zelo dobro delo, ako sedaj z denarjem priskočijo na pomoč bednemu In pomoči potrebnemu ljudstvu. Denar se lahko pošlje v Italijo in to potom kabelna. Tako naročilo je navadno izplačano v osmih dneh. Vsaka poalljatev je garantirana. Naročila sprejema In točno odprcmlja tvrdka: 6419 St. Clair Avenue v Slov. Narodnem Domu VJuffoslavijo se zaenkrat .še .ne more poslati denarja, toda vsi znaki kažejo, da bodo itozadcvne zveze kmalu vpostavljene. O tem se bo takoj poročalo. Pisma pa se lahko pošljejo v vse kraje Jugoslavije, naslovijo pa se isto kot poprej. Kakor hitro pa 1)4 kaka nova odredba v tem uziru, bo pa naznanjeno. Najbolje je poslati pisma z zračno pos»to. Poštnina znaša 30 centov. HOLLANDER vam napravi prošnje za prvi ali drufi državljanski papir, izpolni tudi jazne druge listine, katerih sami ne morete izpolniti in opravlja notarske poste. Slika nam nudi pogled na največji pregled ameriške armade in orožja izza svetovne vojne. Tu pregled se je vršil v Fort Lewis, Wash., kjer je zbranih 15,000 vojakov v .5.0.00 oddelkih. Na sliki vidimo topniške oddelke s 75 mm topovi. pa zmotil sem se. Nekdo je ^aj povedal, Meltonov glas * kil- Drugi, ženski glas, mu * odgovarjal. ^slišno sva stopila bliže, %nil sem rogoznico za nekaj '^metrov. videl sem v prostorno sobo. .pene so bile deloma zidane, e'0ma živa skala, nekdanji ^irjeni žleb, ki ga je Lopez .^delii v sobe in obzidal. Srečke je stala lesena, sirovo jt^sek zbita miza, sveča je te'a na njej, poleg so stali ,'ako sirovo iz vej zbiti stoli. luizi poleg sveče sta ležala ja samokresa in lovski nož. .desni steni sta viseli dve pu-oleg torba, najbrž so bi-y nJej naboji. V kotu na le-so bile razgrnjene odeje, f 3e bilo Meltonovo ležišče, je bilo, kakor mi je popi-* Judita. J® za mizo je sedel Melton, njega, med mizo in vrati, j Je stala stara Indijanka, r^Zor ženske grdosti in odur-b' (,.,av tedaj je dejal Melton .'Janki v že omenjeni meša-u angleškega, indijanskega Pariškega jezika: vama pač zelo toži za j ker toliko poprašuješ^ kam >djal?" . f_°ži —?" j« zahreščala "Kaj še,!, še veseli sva, ,3e ni več! Ni marala za na-'^idve pa za njo ne." ^brž sta govorila o Ju dir V ' a lgte se marale —? Te bo (l)i®e bolj veselilo, če ti po-t,' da se ne povrne več. sta, sami bodeta go- ij^a zvesto služili! Bogato i! bom nagradil." ^v'esto vam bova služili, j • Kajti mnogo lepih reči j^ttia obljubili in mož be- I? bodete!" >Qlčala e pa nadaljevala j. e bodete le kos sovražni-h" ki jih pričakujete —!" ezirljivo se je nasmejal. ,, ' tistih se prav nič ne bo-v' Kar znoreli so, če si upa-^linaden,! i (jCec pa vobče ne bodo pri-0 Almadena. Poslali smo ^aproti glednike, obvestijo8 bodo o njihovem prihodu, i^etUo jih iz zasede in jih v1?0 o zadnjega moža." v e že mogoče. Ampak čula je Winnetou pri njih, sl1 Poglavar Apačev, in pa , 2el0 predrzni in pogumni i ^°žec. Tistega belokožca ^ °2nam, o Winnetouu pa i ' ^a mu nihče ni kos, nihče i ® more premagati. Njego-■,,^vijačnost in pretkanost 8a vse, kar zmorejo beli !j ljudje. Kaj, če bi zva-^aše ljudi, ki si jih poslal poizvedovanje, v puščavo, jjj 'b obšli in zavzeli Alma-V^iga nihče ne bo branil?" V* bo jim uspelo!" je de-(i Vs^elton samozavestno. "In če bi se tudi zgodilo, kar pa je nemogoče, — saj vesta, kaj morata storiti. V preduh ne sme priti noben tujec, nihče ne sme videti ujetnikov. Za take slučaje leži na vitlu pripravljen nož. Pa do tega ne bo prišlo, če bi nas tudi premagali pred Al-madenom, je še Almaden sam trdnjava, v katero nihče ne more brez našega dovoljenja. In prav posebno je poskrbljeno, da ne Winnetou ne tisti belo-kožec ne moreta sem gori." Mudilo se mi je, nisem utegnil dalje poslušati. Porinil sem rogoznico v stran, vstopil in dejal: "Zelo se motite, master Melton! Kakor vidite, sem že tukaj!" Obenem sem segel po samokresih in po.nož ter se postavil med njega in puški, ki sta viseli na zidu. Šinil je pokonci in strmel v mene ko v prikazen. "Tisoč vragov —! Old Shat-terhand —!" je kriknil. "Tudi Winnetou je tukaj —■,!" Obrnil se je k Indijanki. "Ven — ven —! In stori, kar sem naročil! Tale je tisti belokožec, ki si o njem govorila." Skočila je, pa zgrabil sem jo in jo vrgel na lelišče. Mimbre-njo je priskočil in jo prijel, izviti se mu je mislila in ker se mu ni mogla, je zakričala skozi vrata neke indijanske besede, ki sem od njih pa le dve razumel, namreč ali in akva. Prva je bila menda lastno ime, akva pa pomeni v jeziku Yumov nož. Najbrž je klicala svoji tovari-šici, stari Indijanki, ki je ždela kje v svoji sobi, naj izvrši ,kar jima je Melton naročil za slučaj, če bi sovražnik vdrl v Almaden. Nisem se utegnil brigati za njeno klicanje, paziti sem moral na Meltona. Zgrabil je namreč za stol, za edino orožje, ki mu je bilo še na razpolago, ostudno zaklel in ga mislil vreči v mene. Pa podskočil sem ga, ga zgrabil za stegna, dvignil in vrgel v steno, da se je ves polomljen zrušil na tla. Na hodniku je ženski glas nekaj zaklical. Melton je mislil vstati, pa že sem bil pri njem, stisnil sem ga za vrat, z nogami me je suval od sebe, ni ee mu posrečilo. Mimbrenjo je pri hitel, omamil je rdečo bab-nico s krepkim udarcem po glavi. V kotu je ležalo jermenje, zvezala sva Meltonu rok« in noge. Pol nezavesten je bil. "Ostani v sobi! Ven moram. Zunaj se nekaj godi —." Skočil sem na hodnik. Na vitlu so rožljale verige. Odgrnil sem svetil j ko in se v dolgih skokih poganjal po pre-duhu. Ko sem prispel do vitla, je pravkar odvijala verigo starka, po svoji odurni grdosti čisto podobna oni v Meltonovi sobi. Še nekaj obratov in veriga se je odvila. Videl sem, da ne visi neposredno na vitlu, ampak na močnem, spletenem jermenu, in še preden sem utegnil zabrani-ti, je starka prerezala Jermen — in z gromkim rožljanjem je zaropotala veriga v globine. Živ človek je ni mogel več potegniti kvišku. Tedaj šele sem razumel Mel-tonove besede: "Saj vesta, kaj morata storiti —! Za tak slučaj leži na vitlu pripravljen nož —." Ako bi pretila Almadenu nevarnost in bi se ne dalo več za-braniti dostopa sovražniku, je bilo ženskama naročeno, da morata vitel odviti in prerezati jermen, če bi tega posadka sama že ne bila opravila. Po lest-i vi se je prišlo samo do vitla, v rudnik pa le z dvigalom. Ako je dvigalo z verigo vred ležalo spodaj v rovu, vsaj za nekaj dni ,ni bilo mogoče priti v globino, ujetniki so morali gladu poginiti in niso mogli pričati zoper Meltona —. (Dalje prihodnjič) ^ ,.■■■■ i.....— ......... V l2kušena zdravila proti I glavobolu ; Ws Headache Tabs 1 . stavi glavobol j redi želodec i živce Oi t ctl)omoč ženskemu zdravju CENA 50č I^DEL drug store ^venska lekarna ^(tt Waterloo Rd. j, CLEVELAND, O. Zijamo {tudi po pošti MAJ 27.—Svetovidski oder priredi angleško predstavo v šolski dvorani. 31. — Godba fare sv Vida ima svoj spomladanski koncert v dvorani nove šole sv. Vida. JUNIJ 1.—"Slovenski dan" v Eucli-du (31. maja in 1. junija) v po-čast slovenskemu pesniku Ivanu Zormanu. 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. 8. — Klub planinskih delavcev ima piknik na Gabrelško-vih farmah v Harpersfield, O. 8.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ ima piknik na prostorih SND na 6818 Denison Ave. 15.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 15.—Društvo Napredek, št. 182 ABZ ima piknik na Stuško-vih prostorih v Wickliffe, O. 22.-=-Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Pin-tarjevih prostorih v Euclidu. 22.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi. 22.—Krožek podružnice št. 41 SŽZ blagoslovi bandero. Zvečer bo plep v SDD na Waterloo Rd. 29.—Piknik fare sv. Lovrenca na Basta Grove, Turney Rd. 29.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 71 ABZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, Ohio. 29.—Jugoslovanski dan priredi Jugoslovanski nar. dom, W. 130 St. in McGowan Ave., West Park; začetek ob dveh popoldne. 29.—Društvo^ Ložka Dolina priredi piknik na Anton Debev-čevih farmah v South Madison, Ohio. JULIJ 4.—Four Points Tavern pri- Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v j SND na St. Clair Ave. ! 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti. NOVEMBER 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16.—Mladinski pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. IZ DOMOVINE lantiča Vinkota iz Most pri, Kamniku, ki je bil tudi oškodovan za približno 6500 dinarjev. Oba vola sta bila prodana v Ljubljano znanima mesarjema. Ker pa je bilo vodstvo ljubljanske mestne klavnice pravočasno obveščeno o ponov-' ni tatvini vola s prošnjo, naj, ako bi bil kakšen vol opisane barve in približne teže pripeljan v tamkajšnjo klavnico, o tem takoj obvesti orožniško postajo v Mengšu. In res se je kmalu pojavil možakar, ki je prodal vola po smešno nizki ceni 5.50 din za kilogram, dočim je cena 9 do 11 dinarjev. Moža eo pridržali tako dolgo, da je prispel v Ljubljano komandir orožniške postaje g. Šetina Franc v spremstvu še enega orožnika in sta prijela tata. Vol pa je zaenkrat ušel smrti. Pri zasliševanju je že večkrat kaznovani Ježek Iv., star komaj 20 let, doma iz Hrastja, občina D. M. v Polju, po kratkem oklevanju obe tatvini priznal. Ker pa sta orožnika pri žepni preiskavi našla še dva potna lista, je priznal, da je imel namen ukrasti še dva vola in sicer pri posestniku Jeraju v Vodicah in posestniku Jenku iz Gmajnice, kar pa so mu preprečili ponoči fantje na vasi. —Kako daleč frči krogla iz samokresa. Na Obrežni cesti nad Dravo je kidal v Studencih sneg občinski delavec Ivan Ha-ber. Naenkrat ga je v desnem licu nekaj spelko in že se mu je ulila iz ust kri. S krvjo vred pa je izpljunil tudi kroglo pi- Soba se odda Odda se spalna soba, spodaj, se odda lahko s hrano in perilom, ali brez, poštenemu moškemu. Vprašajte na 1246 Addison Rd. (123) Trgovina naprodaj Proda se Creamery in delikatesna trgovina; proda od $550 do $600 na teden. Prodajalna je tukaj že 15 let. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. -(123) Soba se odda Spalna soba se odda v najem poštenemu fantu pri mirni družini. Naslov se izve v uradu tega lista. (124) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Prescription Specialists V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE NAŠE NEPOZABNE MATERE Rose Terček ki naju je za vedno zapustila 26. maja, 1936. Denarne pošiljatve ? Italijo ninlr! 1 r ■ imn toinitcia r*AHA Jtiilrn i« nnOMAA mm IriBft llln AUGUST KOLLANDER Takile vojaki so se upirali v Iraqu angleškim °el V London so prispela poročila, da so bile pr čir gane z'1 za dobavo olja, a sedaj je že vse poravnano. To je bilo sebno važnega pomena za mornarico na SredozeW81 morju. --r nmmtn rmrtnrtnrmrmrm žrtvovala samo toliko postelj in pohištva, kolikor je bilo nujno potrebno, in le malokdaj je dala sobo počediti, ker se ni izplačalo. Komaj je bila soba pospravljena,' že je Gaute s tovariši spet nanesel vanjo isto nesnago in iste smeti. Trdovratno je dišalo v njej po moških, ki se po navadi vržejo na posteljo mokri, prepoteni in umazani od dela v gozdu in na paši, dišalo je po hlevu, usnjatih odejah in mokrih psih. Zdaj sta Kristina in dekla v vsej naglici in kar najbolje sta mogli pometli vse čez prag. Ona je prinesla tenko posteljno perilo, odeje in blazine, prekadi-la sobo z brinjem, postavila na malo mizico srebrno kupo z zadnjim požirkom vina, ki ga je še imela pri hiši, belega kruha in voščeno svečo na železnem svečniku ter nato mizico pomaknila k postelji. Zdaj je bilo tukaj tako lepo, l kot se je v tem kratkem času pač dalo napraviti. Na steni iz debelih desak, ki je ločila kamro od velike izbe, je viselo orožje — Erlendovo težko kopje in mali meč, ki ga je po navadi nosil; žatlake in sekače — tudi obedve baltici, Bjorgulfova in Naakkvejeva, sta še viseli tukaj. Prav tako dve sekirici, ki so ju sinovi le malokdaj rabili, zakaj zdeli sta se jima prelahki — toda Kristinin oče je bil z njima izrezljal in izdelal vse mogoče stvari, imel je tako lahko in zanesljivo roko, da sta mu struži-lo in nož rabila samo še za iz-gladitev zadnjih hrapavosti. : Kristina je znesla sekire v sosednjo sobo in jih zložila v Erlendovo skrinjo, kjer je hranila njegovo okrvavljeno srajco in sekiro, ki jo je držal v roki, ko je bil smrtno zadet. Smeje se je Gaute ukazal, naj Lavrans posveti nevesti na izbo. Dečka je to zmedlo, hkrati pa ga je navdal ponos. Kristina je opazila, da Lavrans dobro razume, kako nevarna igra je to nepostavno ženitovanje njegovega brata, toda bil je razposajen in prešeren zavoljo tega znamenitega dogodka — z iskrečimi.se očmi je ogledoval Gauteja in njegovo lepo ženo. I Na stopnicah je sveča ugasnila. Jofrid je rekla Kristini: "Gaute Vas ne bi bil smel prositi za to uslugo, čeprav je pi jan — nikar ne hodite z menoj, gospodarica. Ne bojte se, ne bom pozabila, da sem zapeljana ženska, pahnjena iz kroga svojih sorodnikov." "Nič se ne ponižujem, ako ti strežem," je odvrnila Kristina, "dokler moj sin ne zadosti'za greh zoper tebe in dokler me ti z vso pravico ne boš mogla imenovati taščo. Le sedi, počesala te bom — prekrasne lase imaš, otrok —." Ko pa so posli odšli k počitku in je Kristina ležala v svoji postelji, jo je znova obšel nekak nemir — prav za prav je tej Jofridi vendarle več rekla, kot more zagovarjati — za sedaj. Ko pa je tako mlada — in tako jasno je pokazala, da ne zahteva, da bi lepše sodili o njej, kot zasluži — otrok, ki je pobegnil od časti in pokorščine. Tako je torej — kadar pripeljejo nevesto pred ženitova-njem na dom. Kristina je vzdih-nila — nekoč je bila sama pri-" pravljena, da tvega za Erlen-da tudi to — ni pa vedela, ali bi bila imela toliko poguma, če bi bila na Husabyju njegova i mati. Ne, ne, ne mara otroku tam gori še bolj greniti življenja —. Gospod Sigurd se je še opotekal po sobi —> spal naj bi bil Gornja slika nam kaže prizor ob ustaličenju P1"*" predsednika Zed. držav, George Washingtona, ki H. ustoličen 30. aprila, 1789 v New Yorku, ki je bilo (j vno mesto Zed. držav. ' *« i; MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOč SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM, DA OGLAŠAJO V V BLAG SPOMIN FETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERKICE IN SESTRICE Alice D. Pinculič ki nas je za vedno zapustila 26. maja, 1936, v starosti sedem let. ŽENINI IN NEVESTE! Mirno spava.1 pod gomilo, dobra naša hčerkica; naša srca krvavijo, ker Te krije jamica. Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Člair Ave. HEnder»oo 06 J Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami. Žalujoči ostali: ANA in MIKE. starši. SESTRA ln BRAT. Cleveland, O., 26. maja. 1941. HEnderson 0628 Sigrid Undset: | KRISTINA - LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ "Naključje je tako hotelo, da s to ženo Jofrido Helgejevo! danes praznujeva svoj prihod! na domačijo in da bova morala ženitovanje kesneje obhajati, če nama Bog da isrečo. Ti, Sigurd, bodi zahvaljen za zvesto sorodniško ljubezen, Vi, mati, pa za to, da ste naju tako sprejeli, kot sem pričakoval od Vašega dobrega, materinskega srca — kolikokrat smo bratje med seboj govorili, da ste naj-plemenitejša žena in najblažja mati. Zato Vas prosim, izkaži-te nama to čast in sami tako lepo in krasno pripravite najino poročno posteljo, da bom mogel Jofrido brez sramu povabiti, naj leže tjakaj z mano spat, in prosim Vas, da sami spremite Jofrido v gornjo izbo, da bo kar najbolj spodobno prišla v posteljo, ko njena mati ni več živa, od njenih sorodnic pa nobena ni navzočna —" Gospod Sigurd je bil že precej pijan, zakrohotal se je: "Saj sta vendar tudi pri meni spala skupaj — kje sem pa mogel vedeti, mislil sem, da sta že poprej ležala skupaj v isti postelji —" Gaute je prešerno stresel s j svojimi zlatimi lasmi: . "Da, sorodnik — ampak no- ; coj bo Jofrid, ako Bog da, prvi- < krat spala v mojem naročju tu- ( kaj na svojem dvoru. — Vas, ljudje božji, pa pro- < sim, pijte in veselite se nocoj— ; zdaj ste jo videli, njo, ki bo na ; Jorundgaardu moja gospodi- t nja — ona ali pa nobena dru- ] ga, pri Bogu, našem Gospodu, ] in moji krščanski veri. Priča- i kujem, da jo boste vsi, možje ; in žene, spoštovali, od vas, rao- < žje, pa pričakujem, da mi bo-ji ste pomagali, da jo obdržim, in 'i da jo boste branili, kakor se za ■ vas spodbodi." Med splošnim krikom in hru-, pom, ki je sledil Gautejevemu ; govoru, se' je Kristina tiho od-!i stranila od mize in šepetaje -prosila Ingrido, naj gre z njo h v podstrešno izbo. ] Lepi slavnostni sobani Lav- i ransa Bjorgulfssona je slaba i predla tista leta, ko so tam go- i »podarili Erlendovi sinovi. Kri- 1 stina je bila nemarnim fantom : skupaj z Lavransom — precej ginjeno, toda prisrčno dobro-', hotno je govoril o mladih dveh I — ničesar ne bo opustil, samo da jima pripomore do dobrega konca pri tem predrznem početju. Naslednjega dne je pokazala Jofrid Gautejevi materi vse, kar je prinesla s seboj- na dvor — dva mehova z obleko in v majceni skrinjici, narejeni iz mroževega okla, svoj nakit. Kakor bi bila ugenila Kristini-ne misli, je Jofrid povedala, da je vse to njena last, same njej poklonjene stvari —-r darila in j podedovani predmeti, večidel od matere; očetovega ni ničesar vzela s seboj. Kristina je otožno sedela tamkaj in si z roko podpirala brado. Mislila je na isto noč pred davnim časom, ko je sa-i ma spravljala svoj nakit v skrinjico, da bi jo popihala od doma — večidel tega, kar je zložila vanjo, so bila darila staršev ,ki jih je na skrivaj ogoljufala in ki jih je hotela potem pred vsem svetom razžaliti in ogoljufati —. — A če je vse to Jofridina last in dediščina po materi samo v nakitu, potem mora biti iz neznansko bogate hiše. Stvari, ki jih je videla pred seboj, je Kristina cenila na več kot trideset mark v kovanem srebru — samo škrlatna obleka z belim krznom in srebrnimi zaponkami ter zraven spadajoča oglavnica s svileno pod-j loge sta gotovo veljali do deset ali dvanajst mark. Ako se bo hotel dekletov oče spraviti z Gautejem, bo to prav in lepo— toda njenega sina nikakor ni mogoče imeti za enakovrednega ženina tej nevesti. Ako pa bo Helge Gauteja tako pestil, kolikor ima pravice in moči, potem se nič dobrega ne obeta. "Tale prstan," je rekla Jofrid, "je vedno nosila moja, mati — ako ga sprejmete, gospodarica, potem bom vedela, da me ne sodite tako strogo, kot bi človek pričakoval od dobre žene iz odličnega rodu." "No, potem se moram pač potruditi, da ti bom nadome-! stovala mater," je smehljaje sej rekla Kristina in si nateknila prstan na roko. Bil je to majhen srebrn prstan z lepim belim ahatom, in Kristini se je zdelo, da ga ima deklica za po- sebno dragocenost, ker je bil j spomin na njeno mater. "Zdaj j pa se ti moram seveda oddolžiti." — Prinesla je svojo skrinjico in izbrala zlati prstan s safirji. "Ta prstan mi je njegov oče položil na posteljo, ko sem rodila Gauteja." Jofrid ga je vzela in ji poljubila roko. "Jaz pa sem si nameravala izprositi od Vas drugačnega povračila — mati", tako ljubko se je nasmehnila. "Ne bojte se, Gaute ni pripeljal domov lene ali zanikarne ženske. Ampak delovne obleke nimam primerne. Dajte mi kak-išno svojo ponošeno in dovolite, da Vam pomagam. Morda Vam bom potem kmalu bolj všeč, kot smem zdaj pričakovati —." ' Potem pa je morala Kristina) dekletu pokazati, kaj ima v | v skrinjah, in Jofrid je tako hvalila njena lepa ročna dela, da ji je Kristina marsikaj podarila — med drugim dve platneni rjuhi s svilenimi čipkami, brisačo z modrim robom, lep kos tkanine in nazadnje dolgo stensko preprogo s sokoljim1 lovom. "Želim, da bi te stvari1 ne zapustile našega dvora —! in z božjo ter Naše ljube Gospe pomočjo bo ta hiša nekoč tvoja." Nato sta takoj odšli proti kaščam onkraj dvorišča — tako sta preživeli več prijetnih ur. Kristina je hotela dati Jofridi svojo zeleno raševinasto obleko z vtkanimi črnimi vozli— toda Jofridi se je zdela mnogo predobra za delovno obleko. Ubožica, gotovo se hoče tašči prikupiti, je pomislila Kristina in zatajila smehljaj. Končno sta našli staro rjavo haljino in Jofrid je pripomnila, da bi ji bila prav, ako jo spodaj odreže in pod pazduhami ter na komolcih prišije zaplate. Vsa v ognju si je takoj izposodila škarje, iglo in prejo ter se 1 otipa krpanja. Tudi Kristina je vzela v roke neko delo in tako jsta ženski sedeli skupaj, ko sta Gaute in gospod Sigurd prišla k večerji. III Kristina je srčno rada priznavala, da je Jofrid dobra gospodinja. Ako pojde vse dobro, 'je bila Gauteju sreča mila — zakaj potem bo dobil ženo, ki je prav tako marljiva in gospodarna kot bogata in lepa. Sama bi mu ne bila mogla najti bolj sposobne žene, ki bi bila njena naslednica na Jorundgaardu — pa naj bi jo bila iskala po vsej Norveški. Zato je ob neki priliki rekla, — in potem sama ni vedela, kako so se ji bile te besede izmuznile iz ust — da bo tistega dne, ko bo Jofrid Helgejeva postala Gau-tejeva zakonska žena, izročila mladi gospodinji ključe in se 7, Lavransom preselila v staro hišo. Kesneje si je kajpak mislila, da bi bila morala to natančneje preudariti, pi*eden je prišla z besedo na dan. Pri razgovorih z Jofrido se je zdaj že večkrat prenaglila —. Kaj je milijarda Po svetovni vojni je PoS , milijarda, to je tisoč milijo"?'! že kar navadna številka-računamo sto šilingov za ^ j on kron, potem predstavlja soč stotakov eno rnihJ8 ., kron. Je že lepo število, V kilogramu koruze je ^ zrn, za eno milijardo koru* zrn bi bilo potem treba .A i gonov koruze po deset t°n', bi kd6 zrna štel in jih v A1 ! ti naštel sto, ter bi štel dn* osem ur, bi moral šteti 57 ^ da bi prišel do milijarde. C«. kdo od leta Kristusovega U stva pa do danes porab:il ; šilingov letno, bi bil zadnji š> ! ene milijarde porabljen še'e ^ I ta 2739. Milijarda je torej I nekaj, ne? j^mmsm Zaupanje ★ ★ ★ Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevelandu 6117 St. Clair Ave.