Poštnina plačana v gotovini! Domžale, 15. april 1978 LETO XVIl-Št. 5 Izdala Delavska univerza Domiale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar. - Tehnični rednik Franc Ravnikar. — Izhaja °v»krat mesečno. Naklada 11.000 nii?ov' — gospodinjstva v obči ' Domžale je glasilo brezplačno. - I>lc: Delavska univerza Domžale. G&čin&Ui GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE OB 8. kongresu zks naSe stvarnosti ni v zunanjem videzu letošnje pomladi, ampak v r^jah, s katerimi poudaijamo vse tisto, kar je bilo dobro in napredno Pote| er'm' raz8atiamo slabosti, ki so kot sopotnice hodile z nami po razrL°<*°V*na 'n b°j 28 našo stvarnost sta nas izučila, da smo in znamo °vati zrno od plevela, da znamo bedeti nad tokom, ki odnaša neo • ,t*ste8a' * na redni konferenci ZRVS ocenili Štiriletno delo in sprejeli program in smernice nadaljnjega dela Našli^0. .akt*vi RVS zaživeli in kjer (M- dela ter bUi krogu, ^PravahVakoMuH11'1 °bran,lbnih Zacii y„°ds.tva krajevnih organi- SkuP'iostihktiVi RVS v krajevnih vezani z* nun01^0 biti stalno P°' ter sodcih,0 na sv°jem območiu vPrašan Vatl bn razreševanju vseh ja obr ni u' Prob*ematike s področ-® priPrav v bodcv Cbno P°z°most naj tudi svečaio 0r8anizacije ZRVS pokami ZSMclovanju z or8aniza* n'h akiivj, ...pri obrambnovzgoj-oh spom,,;0^1 v skupnih pohodih raznih Iv klh obclezjih NOV ter v nega usn0s?h0,Vanjih v cilJu obramb" 8. Oh, b^anja mladih' mladinskihjni dnevi na Šolah, na °r8aniziri,v de'°vnih akcijah ter yanju , Pohodov v sodelo- !radicij NOV in obujanju b°ja, b0 hl ,narodnoosvobodilnega kamenju v ‘ V bodoče potekalo v i’15. °bele>- ^llcvi morajo dobiti ,.eba enotn,J.e’ načrtovati jih je r^rrri Vodsiu- \ sodelovanju s šol-ob^otriti Y bod°če je treba ^ $tnjkture ŽR0^6^3 P°Iitič- KVS, bo potrebno usposabljanju bilo merilo pri ocenjevanju rezervnih vojaških starešin. 11. Glede kadrovanja mladih za šole rezervnih oficirjev, za vojaške poklice ter za sprejem mladih v ZK, je potrebno voditi enotno akcijo tudi prek osnovnih organizacij ZK in občinske konference ZSMS. Tako ne bo prihajalo do tega, da bi posamezniki odklanjali sprejem v ZK, s tem ko so predvideni za ŠRO. Pri tem delu morajo sodelovati KK SZDL in še naprej voditi akcijo z ostalimi DPO za kadrovanje mladih v ŠRO. 12. Vse dosežke ZRVS, ki so razvidni iz poročila je potrebno vključiti v oceno predkongresne aktivnosti, saj le-te predstavljajo tisto družbenopolitično dejavnost, ki je prisotna na območju občine in ki jo ne moremo pustiti ob strani. 13. Čeprav v zadnjem letu ugotavljamo bistvene premike v sodelovanju med Štabom TO in ZRVS, bo potrebno v bodoče konkretno načrtovati posamezne naloge, saj bodo s tem doseženi večji rezultati pri usposabljanju in ne bo prihajalo do istočasnih akcij obeh organizacij. 14. V občini se je nadalje potrebno prizadevati, da se najde ustrezna rešitev za primemo lokacijo strelišča, katerega pogrešajo vse obrambne strukture: Štab TO, ZRVS, strelske organizacije, milica in šole. Zaradi tega se morajo vsi zainteresirani dejavniki v občini skupaj s Svetom za LO, varnost in družbeno samozaščito prizadevati, da se bo začelo načrtno delo tudi na tem področju. 15. Največjo pozornost bo moralo občinsko vodstvo ZRVS posvetiti stalnemu stiku in nudenju pomoči, vodstvom krajevnih organizacij ZRVS, saj bo le tako mogoče realizirati vse naloge, ki se postavljajo pred celotno organizacijo in pred vse nosilce obrambnih priprav v občini. 16. Z akcijo „Našo obrambo v vsako družino" je potrebno doseči to, da bodo vsi nosilci te akcije delovali skladno na občinski ravni in da bodo pomagali odborom za LO in DS v krajevnih skupnostih. Posebej se poudarja naloga krajevnih organizacij ZRVS in enot TO, za pridobivanje noyih naročnikov iz vrst svojih članov in pripadnikov, ki še niso naročniki, saj ta revija predstavlja osnovno gradivo za njihovo strokovno in politično izobraževanje. 17. Področje informativno pro- pagandne dejavnosti bo zajelo vse tisto, kar bo pomembno pri nadaljnji krepitvi same organizacije ZRVS in celotne dejavnosti tudi ostalih obrambnih struktur v okviru priprav na vseljudsko obrambo. Poskrbeti bo treba za takšno informiranost, ki bo zagotavljala resnično stanje in usmerjenost na področju splošnega ljudskega odpora. 18. Ob letošnjem srečanju rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, ki bo od 2. do 4. julija v SR Sloveniji in ob katerem bo soudeležena tudi naša občina kot gostitelj ene skupine, se občinskemu vodstvu ZRVS postavlja zahtevna naloga v zvezi s pripravami in organizacijo tega srečanja v naši občini. Poleg tega pa nam je naložena naloga za organizacijo udeležbe naših članov na osrednjem srečanju RVS Jugoslavije in osrednji slovenski proslavi v Suhi krajini posvečeni 35-letnici Kočevskega zbora, ustanovitvi petih Slovenskih divizij in dveh korpusov na območju Slovenije pred 35. leti. NAŠ RAZGOVOR Današnji razgovor smo posvetili novoizvoljenemu predsedniku Občinske konference ZRVS Domžale tovarišu Janku UKMARJU, inženirju organizacije dela v delovni organizaciji Induplati. Tovariš Ukmar bo v prihodnjih štirih letih vodil organizacijo ZRVS v naši občini in skušal z novoizvoljenim predsedstvom in izvršnim odborom realizirati mnoge naloge, ki so postavljene pred to organizacijo. Čeprav mnogi poznamo Jankota zaradi tega, ker je delal na mnogih področjih, pa ga skušamo z našim razgovorom predstaviti vsem našim bralcem. Zaradi tega smo se obrnili nanj, da nam odgovori na nekaj vprašanj in se s tem tudi sam predstavi skozi dejavnost organizacije, ki jo bo vodil v prihodnjem obdobju- . VPRAŠANJE: Na zadnji konferenci ste bili izvoljeni za predsednika ZRVS. Katere naloge bo morala organizacija najprej utrditi in kakšen program bo morala izvajati pri teoretično-obrambnem usposabljanju in pri idejno političnem delu? ODGOVOR: Že na konferenci sem povedal, da ima novo vodstvo naše organizacije težko nalogo. Ohraniti mora namreč dokaj visok ugled, ki ga ima v občinskem, republiškem in celo zveznem merilu zaradi dosedanje aktivnosti. Konferenca je izoblikovala in sprejela zelo dobre zaključke in smernice za bodoče delo. Izdvojim lahko poudarek na krepitev samostojnosti novih vodstev ZRVS v krajevnih skupnostih pri programiranju in izvajanju nalog. Veliko dobronamernih pripomb je bilo danili na obliko strokovne vzgoje. Program, načrtovan „od zgoraj", je res nekoliko tog in preveč šolski. Naša organizacija se pomlajuje. Fantje, ki prihajajo iz šol za rezerv- Novoizvoljeni predsednik Občinske konference ZR lz5 Ukmar ing. Janko ne starešine so teoretično dobro podkovani. Manjka pa jim praktičnih veščin in podrobnega spoznavanja terena naše in sosednjih občin. Pri idejnopolitičnem izobraževanju naj ne bi bilo sprememb. Izbrana predavanja politično-voja-škega značaja so bila vedno dobro obiskana in sprejeta. VPRAŠANJE: Povezava med vsemi obrambnimi strukturami je v sedanjem času osnova za nadaljnji razvoj koncepta splošnega ljudskega odpora. Kako v to dejavnost vključiti predvsem mlade in kakšne naj bi bile te oblike dela? ODGOVOR: Trdim, da mladina z izrednim zanimanjem in veseljem sprejema spoznanja iz obrambne vzgoje. Vse pogoje ima predvsem mladina višjih razredov osnovnih šol, vseh srednjih šol in mladina v delovnih brigadah. Šolska vodstva rada spre- (Nadaljevanje na 4. strani) NAČRTI ZA PRAZNOVANJE LETA 1979 Na pobudo svetov Krajevne skupnosti KRTINE in DOBA je bil v soboto, 1. aprila širši sestanek občanov, ki živijo v zaselkih Trojica, Žeje, Laze Brezovica, Rače in Račni vrh. Na tem sestanku so bili navzoči tudi predsednik skupščine Jernej Lenič, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Alfonz Avbelj, član IS skupščine občine Jakob Zanoškar, nekdanji sekretar KPS Kamnik Marjan Zupančič in mnogi nekdanji politični delavci in sedanji predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodstva obeh KS in društev. Osnovna tema razgovora je bila osrednja občinska proslava leta 1979, ob 35-letnici požiga Trojice in okoliških vasi in ureditev ceste v te znane partizanske kraje. To območje je znano iz časa NOB, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril predsednik sveta KS Dob Jože Orehek, saj so znani kraji Brezovica, Goijuša, Hrastovec, Judeževa domačija, Viševk, Oklo in Trojica ter Dolenje, tista mesta, ki so neposredno povezana z mnogimi dogodki v času NOB. Poleg tega pa je to območje poznano tudi po bogatem kraškem podzemnem svetu z mnogimi lepotami in ustrezno tudi za razvoj kmečkega turizma, ki pa še ni našel pravega mesta, po besedah Staneta Stražarja. Občani so v preteklih letih veliko naredili pri komunalnem urejanju teh krajev, predvsem s cestno povezavo, napeljavo vodovoda, ki sicer še ni povsod zgrajen, z gradnjo gasilskega doma in elektrifikacijo. Toda vse to ni zadržalo bega mladih v dolino in s tem tudi odprlo vprašanje obstoja posameznih kmetij. V živalmi razpravi so prišli do izraza naslednji zaključki: 1. Nadaljevati s že začetimi organizacijskimi pripravami, da bi bila osrednja občinska proslava ob občinskem prazniku leta 1979 na območju Trojice oziroma Žej, saj bi ta proslava pomenila dostojno slovesnost ob 35. ob- letnici požiga Trojice in okoliških krajev; 2. v ta namen začeti s široko akcijo, da se uredi cesta preko Gor-juše do teh krajev, saj bi se s tem zmanjšalo odseljevanje ljudi s tega predela; 3. pospešiti akcijo, da se obnovijo nekateri pomembni zgodovinski kraji, kot je nekdanja tiskarna v Viševku; 4. aktivirati gradbeni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za rekonstrukcijo ceste in začeti z akci- • jami zbiranja samoprispevka in zbiranja finančnih sredstev za ta dela. Dela na tem področju so se že začela in tudi sami prebivalci so pripravljeni pomagati pri urejanju okoli 4 km dolge cestne povezave. Sami so pripravljeni zbrati 90 milijonov S din, poleg tega pa so se že začeli pogovaijati z Gozdnim gospodarstvom, Jamarskim in Gasilskim društvom, Kartonažno tovarno Ljubljana in seveda z obema svetoma KS v Krtini in v Dobu. Nadaljnja akcija pa bo usmerjena na iskanje potrebnih sredstev tudi pri Komunalni skupnosti in ostalih, ki bi morali sodelovati pri osrednji proslavi in pomagati temu predelu, ki je brez dvoma v naši občini med najmanj razvitimi, pa ima vendarle velik zgodovinski pomen, saj je NOB v tem predelu bil vedno prisoten in tudi zavest ljudi je ostala neprestano na strani napredka. Vsi prisotni so bili prepričani, da je mogoče izvesti vse začrtane akcije, saj so ob podpori družbene skupnosti pripravljeni prispevati mnogo, največ, kar je v njihovi moči. Ni jih strah pred velikimi nalogami in pričakujejo, da bodo leta 1979 praznovali na tem območju in uredili tudi tako prepotrebno cestno povezavo. To pa jih obvezuje tudi sprejeti sklep, da bodo še bolj poživili delo gradbenega odbora in navezali stike z vsemi tistimi, ki bi jim lahko pomagali pri njihovem delu. Kušar RAZPORED KURIRČKOVE POŠTE ZA LETO 1978 „PROGA K“ (GESLO: KOMUNIST - KONGRES) PIONIRJI naše občine bodo letos prejeli kurirčkovo pošto kot običajno od pionirjev občine Kamnik in sicer 26. aprila 1978 ob 11. uri pri osnovni šoli Olge Avbelj Homec, kjer bo tudi svečan sprejem s programom. Takoj po zaključku programa bodo pionirji te šole kurirčkovo pošto predali pionirjem Osnovne šole Radomlje in sicer ob 13. uri pred šolo Radomlje. Tu KURIRČKOVA TORBA PRENOČI: 3. maja 1978 pionirji omenjene šole ponesejo pošto v Rafolče, kjer jo predajo pionirjem Osnovne šole Brdo in sicer ob 10. uri. Šola Brdo naj organizira poleg glavne proge še lokalne iz Blagovice ali Krašnje. Še isti dan ponesejo pionirji Osnovne šole Brdo kurirčkovo pošto do BOBOVNIKA, kjer jo predajo pionirjem Osnovne šole Moravče in sicer ob 14. uri na kraju kot običajno. KURIRČKOVA POŠTA PRENOČI V MORAVČAH. Dne 4. maja 1978 pionirji Osnovne šole Moravče ponesejo kurirčkovo pošto skozi Moravče na VRHPOLJE, kjer jo predajo pionirjem Osnovne šole Vrhpolje ob 9. uri. Pionirji Osnovne šole Vrhpolje ponesejo kurirčkovo pošto do „SOKLIČA“, kjer jo predajo pionirjem (ob 12. uri) šole Krtina. Pionirji Cfenovne šole Krtina ponesejo kurirčkovo pošto pred svojo šolo in jo predajo pionirjem iz Osnovne šole Martin Koželj DOB ob 14. uri. Pionirji Osnovne šole Dob ponesejo kurirčkovo pošto pre , Doba na ,,ŠUMBERK“, kjer jo predajo pionirjem Osnovne šole Šlandrove brigade Domžale, predaja je ob 16. uri pred spomenikom talcev pod ŠUMBERKOM, kot običajno. .c KURIRČKOVA POŠTA PRENOČI V ŠOLI ŠLANDROV^ BRIGADE V DOMŽALAH. Dne 5. maja 1978 pionirji Osnovne šole Šlandrova brigada, Domžale ponesejo kurirčkovo pošto pionir-jem Osnovne šole VENCUA PERKA Domžale in jo predajo na dvorišču šole ob 10. uri. Pionirji Osnovne šole VENCUA PERKA Domžale predajo kurirčkovo pošto pionirjem osnovne šole JOSIP BROZ TITO Dom Žale na dvorišču omenjene šole ob 12. uri. , . . Pionirji te šole ponesejo kurirčkovo pošto do GROBLJ, kjerJ predajo v drevoredu pionirjem osnovne šole Mengeš, in sicer J predaja ob 15. uri. KURIRČKOVA POŠTA PRENOČI V ŠOLI V MENGŠU. Dne 8. maja 1978 pionirji Osnovne šole Mengeš ponesejo rirčkovo pošto do šole TRZIN, kjer jo predajo pionirjem omenjc šole na dvorišču ob 10. uri. , jr. Pionirji Osnovne šole TRZIN ponesejo kurirčkovo pošto P'° jem Osnovne šole Dragomelj (gredo mimo posestva Pšata in izvr- L Pšata i'1 predajo, kot običajno na križišču ceste - odcep posestvo cesta Domžale - Dragomelj) in sicer ob 13. uri. -(0 Pionirji Osnovne šole Dragomelj ponesejo kurirčkovo Pc’ v skozi Dragomelj, Pšato in Bišče in jo predajo ob 15. uri na ,,l0Skjcr Biščah, pionirjem Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Ihan, J tudi prenoči. . -k0. Dne 9. maja 1978 pionirji osnovne šole Ihan ponesejo hunri(jaj0 vo pošto pionirjem Osnovne šole Dol, občina Bežigrad. Pr izvršijo v Dolu pred šolo ob 11. uri. . na Razpis in časovni razpored je dokončen. Ne pozabi GESLO ob sprejemu in predaji kurirčkove pošte. OBČINSKA ZVEZA^ (Nadaljevanje s 3. strani) jemajo pomoč naših organizacij, ker največkrat nimajo v svojem sestavu rezervnih starešin. Za izvedbo vzgoje je zelo primeren kakšen od športnih dnevov. Mladino je treba peljati v naravo, jo seznaniti z osnovami orientacije, gibanja s pomočjo karte in busole, z osnovami topografije ter zvez. To so veščine, ki tudi sicer pridejo človeku v življenju velikokrat prav, zlasti v planinstvu, pomorstvu, lovu, nabiranju gozdnih sadežev in podobno. Zelo „vžge“ tudi razstava pehotnega orožja, s katerim so oborožene naše teritorialne enote. VPRAŠANJE: Kakšen bi moral biti po vašem mnenju rezervni vojaški starešina, da bi lahko aktivno sodeloval v načrtovanih obrambnih pripravah? ODGOVOR: Smatram, da mora biti na tekočem s političnimi gibanji doma in v svetu. Znane mu morajo biti doktrine zahoda, vzhoda in neuvrščenih. Spremljati mora razvoj vojaških znanosti in tehnike. Temu primemo se mora izpopolnjevati v taktiki, poveljevanju in vodenju enot. V primem morebitne agresije mora biti sposoben popeljati svojo enoto na izvršitev bojne naloge v času, ki se šteje z urami, ne dnevi. Razgovor pripravil K. K. Pri spomeniku na Oklem je bila spominska svečanost. nai sodelovali številni borčevski prapori, mladina in o ŽIVLJENJE V DOMU UPOKOJENCEV TUDI PRI NAS JE BILO PRIJETNO .Sredi mesta Domžal je zrastel najmodernejši Dom upokojencev v mveniji oz. Jugoslaviji, v katerem o dobili prepotrebni prostor naši občani. Končno je le predala zdrava miselnost, da tudi arejši ljudje sodijo v normalno, manizirano mestno okolje. Društvo prijateljev mladine iz V°mžal že vrsto let organizira v °mu prihod Dedka Mraza z bo-»atini kulturnim programom ob in r\0Vanju učencev Glasbene šole Osnovne šole Venclja Perka. Za ase stanovalce je to veliko veselje, J imajo ob tem občutek, da kljub arosti, še vedno nekdo misli nanje. \starih prostorih doma so bili za prireditve neustrezni, v i:,Vern domu pa imamo dovolj vera?0 ^e^n'c°. kjer lahko prirejamo ne proslave in srečanja. Dnri ’ za marec smo skupno yj vodstvom Francke Pezdir in $l ^a Cedilnika organizirali pro-Vo našim ženam. Mnoge od teh amic so izjavile, daje za njih to d ° Praznovanje 8. marca, češ, da i„ a niso imele časa za razvedrilo Praznovanja. Veg|Petek 17. februarja pa je z ost k enoumim programom naše Dnr °Vance zabaval Pevski zbor tva upokojencev iz Domžal. V četrtek dne 23. februarja 1978 je vodstvo doma organiziralo razgovor s svojci oskrbovancev. Po načelih zakona o združenem delu naj se uporabniki storitev neposredno ali posredno soočajo z izvajalci storitev. Na podlagi teh izhodišč se je dom odločil, da bo redno organiziral razgovore s svojci stanovalcev, na katerih naj predvsem svojci iznašajo določene pomanjkljivosti in zapažanja pri opravljanju naših uslug. Razgovora sta se poleg strokovnih delavcev doma udeležila oba domska zdravnika dr. Kovač in dr. Štrus. Razgovoru so prisostvovali tudi delegati domske skupnosti stanovalcev. Ob končni analizi smo delavci doma ugotovili, da so taka srečanja zelo pozitivna. Ne bom omenjal pohval in priznanj, ki so jih svojci namenili kolektivu, vendar je dejstvo, da sami uporabniki čutijo pravilen odnos delavcev doma do oskrbovancev. Vse to nas še toliko bolj vspodbuja in zavezuje, da smo vsi delavci doma dobri gospodarji družbenih sredstev in da imamo strokovni delavci doma kontinuirano skrb za vzgojo novih kadrov, ki prihajajo v dom iz drugih delovnih področij, kar bo osnova za nemoteno poslovanje. Krajevna skupnost in Krajevna konferenca so- Tudi v Trzinu so otroci pripravili svojim mamicam in delovnim ženam prijetno proslavo ob njihovem prazniku Krajevna konferenca SZDL in krajevni odbor Rdečega križa v Krajevni skupnosti Dob sta se odločila, da tudi letos pripravita krajšo slovesnost za vse ženske v naši krajevni skupnosti. Veliko žensk se je zbralo v avli osnovne šole Martina Koželja v Dobu, ki so z veseljem prisluhnile pozdravnim besedam predsednika KS Dob. ki je na kratko orisal pomen in vlogo delovne žene v naši socialistični samoupravni družbi. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole in predstavnici osnovne organizacije ZSMS, ki so se predstavili s pesmimi, recitacijami in odlomki iz Cankarjevih del o materi. Nastopil je tudi otroški pevski zbor šole. Po končani prireditvi so učenci vse ženske obdarili s šopki spomladanskega cvetja in čestitkami, nato pa je bilo kratko, a prijetno tovariško srečanje, v katerem so bile vse obiskovalke tudi skromno pogoščene. V.G. IZ BLAGOVICE občanke in občani v Domu upokojencev se mnogokrat ereio v skupnem prostoru, kjer razpravljajo o življenju in delu in pogojih življenja v Domu V soboto, 11. februarja, so člani KPD Blagovica pod vodstvom Svetlane Makarovič pripravili večer Prešernovih pesmi. Marsikoga je v kulturni dom pritegnilo prav ime Svetlane Makarovič, prepričana pa sem, da nihče ni odšel razočaran. Že sam začetek je bil nenavaden. V romantičnem vzdušju, ob prižiganju sveč in recitaciji pesmi Al’ bo kal pognalo seme ..., smo zagledali prijetno urejeno prizorišče. Na njem je naenkrat zaživel pred nami soldat, za njim pa še jezični dohtar in njegova oboževan-ka. Tudi z železno cesto smo se peljali v mislih. Trepetali smo z Urško, ki jo je odpeljal povodni mož v svoje globine. Vsi, predvsem pa matere, smo čutili z nezakonsko mateijo. Ob koncu pa smo se poveselili s petelinčkom, ki je ugnal lisico in si tako rešil življenje. Že na začetku smo v kratkem nagovoru zvedeli, da ne bomo poslušali težkih, mogoče marsikomu nerazumljivih pesmi. Tako so člani KPD Blagovica na prijeten in dostopen način predstavili našega največjega pesnika. Želeli bi še več tako kvalitetno pripravljenih prireditev! Marta Budau btalo rp z.k°ra je za to priliko iziti nar,,Sin’čno Priljubljene domače Poslu«-ii. e Pesni>- Marsikateri od zapel skccv je dvignil svoj glas in Pa sg .pPno z zborom, nekaterim J od veselja odtrnila solza. “evCj V dot^0 s.,Svojim obiskom prinesli za tiste PrMetno razpoloženje tudi o^jUČev ' imai° začetne težave pri l ebaninan^u v domsko življenje, i Ptičev ZUn^njih in domskih upo-van Pen 86 Je udeležil tudi tov. Ui).°*(oipnCr^e^" predsednik Društva i^s°tnimCev k Domžal, kateri je ni^boljčp Zaželel veliko zdravja in HUJ Počutje v prijetnem cialistične zveze delovnega ljudstva Domžale se zavedata, da imata svoje krajane tudi v domu, zato sta se odločili, da sta imeli svojo sejo v novem domu. Ob obisku so si delegati ogledali nove prostore in se istočasno pogovaijali s stanovalci doma. V imenu stanovalcev in delavcev doma se vsem naštetim obiskovalcem, ki so s svojim prihodom popestrili naš vsakdan, prisrčno zahvaljujem in želim, da nas po vaši možnosti še obiščete. Franc Gostinčar Na Prešernovi proslavi v Blagovici je sodelovala tudi Svetlana Makarovičeva Na podlagi 9. člena Pravilnika o upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Domžale, izvršilni odbor Zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanovanj — Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, razpisuje 6. JAVNI NATEČAJ ZA PRIDOBITEV POSOJIL ZA STANOVANJSKO GRADNJO NAMEN Namen posojila je pospešitev gradnje stanovanj in s tem pospešeno odpravljanje stanovanjskega primanjkljaja ter pravilna razdelitev združenih sredstev za kreditiranje usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje glede na pereče potrebe. PRAVICA Pravico udeležbe na tem natečaju imajo: — organizacije, ki združujejo sredstva za usmerjeno in organizirano stanovanjsko gradnjo pri LB - Banki Domžale; — delavci v teh organizacijah; — delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. VIŠINA IN VRSTA POSOJILA TER POSEBNI POGOJI Izvršilni odbor Samoupravne enote za graditev stanovanj razpisuje posojilo v skupni višini 19,700.000 din v letu 1978. Posojila iz tekočega priliva do konca leta bodo na razpolago za koriščenje v skladu z dotokom sredstev, razpoložljiva sredstva pa po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi posojila. Prioriteto koriščenja dodeljenih posojil določi izvršilni odbor. Razpisani posojilni znesek je namenjen: 1. 6,700.000 din za posojila delovnim organizacijam, ki izdružu-jejo sredstva in sicer za nakup ali gradnjo standardnih najemnih stanovanj. Delovne organizacije morajo k prošnji za posojilo dostaviti srednjeročni plan za reševanje stanovanjske problematike delavcev. Organizacija, ki združuje sredstva za kreditiranje organizirane in usmerjene stanovanjske gradnje, lahko pridobi posojilo do višine 200 % združenih sredstev v preteklem letu oz. najmanj za eno stanovanjsko enoto. Skupna sredstva, ki jih najame delovna organizacija in njeni delavci, ne smejo presegati višine, določene v prejšnjem odstavku. Odplačilna doba se izračuna po 14. členu Pravilnika o podeljevanju posojil. 2. 2,800.000 din za posojila delavcem organizacij, ki združujejo sredstva pa nimajo lastnega stanovanja ali imajo neustrezno stanovanje. Delavci lahko dobijo iz združenih sredstev posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini do 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Za ustrezno stanovanje se šteje stanovanje, ki je v mejah stanovanjskega standarda določenega z Odlokom o določitvi stanovanjskega standarda (Ur. vestnik št. V primeru, da najema posojilo več družinskih članov, pa posojila ne morejo presegati 60 % vrednosti ustreznega stanovanja po kupni pogodbi. Prosilci za posojilo iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo za posojilo - obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale; b) potrdilo o številu družinskih članov (SOb); c) potrdilo o poprečnih mesečnih prejemkih zadnjih 6 mesecev za člane, s katerimi prosilec živi v skupnem gospodinjstvu; č) dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih najmanj 20 % (potrdilo banke ali drugo); d) soglasje delovne organizacije za najetje posojila; e) izjavo, koliko kredita ima pri delovni organizaciji; f) potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za stanovanjska posojila; g) pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja; Odplačilna doba je odvisna od mesečnega dohodka na družinskega člana oz. člana gospodinjstva, vendar ne more biti daljša od 20 let. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet že najetih stanovanjskih posojil. 3. 5,900.000 din za posojila za gradnjo ali nakup individualnih stanovanjskih hiš. Prosilci lahko dobijo posojilo iz tega naslova: a) če so zaposleni v organizaciji, ki združuje sredstva pri LB -Banki Domžale; b) če imajo najmanj 70 % vrednosti dvosobnega standardnega stanovanja ali v obliki zgrajenega objekta do III. faze ali če izvajajo adaptacijo, s katero se povečuje stanovanjska površina v okviru stanovanjskega standarda; c) če imajo veljavno tehnično dokumentacijo; d) če vsa posojila družinskih članov ne presegajo 250.000 din (vključno posojilo po tem pravilniku). Prosilci za posojila iz tega naslova morajo dostaviti naslednjo dokumentacijo: a) prošnjo - obrazec se dobi pri Delovni skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, Ljubljanska 34, Domžale, b) kopijo ali fotokopijo gradbenega dovoljenja; c) potrdilo o poprečnih osebnih mesečnih dohodkih družinskih članov oz. članov gospodinjstva za zadnjih 6 mesecev; č) zemljiškoknjižni izpisek — v izjemnih primerih, kjer se zemljiškoknjižni izpisek ne glasi na ime prosilca, je potrebno priložiti še izjavo lastnika o dovolitvi vknjižbe posojila na njegovo nepremičnino; d) potrdilo o številu družinskih članov oz. članov gospodinjstva; e) soglasje delovne organizacije o najetju posojila; 0 izjavo, koliko kredita ima pri delovni organizaciji; g) potrdilo delovne organizacije o skupnem znesku administrativnih prepovedi za stanovanjska posojila. Odplačilna doba za posojilo za individualno stanovanjsko hišo se izračuna po določilih 11. in 12. člena pravilnika Samoupravne enote za graditev stanovanj. Pri izračunu odplačilne dobe se upoštevajo obveznosti do anuitet od že najetih stanovanjskih posojil. 1 4. 2,800.000 din za komunalno urejanje stavbnih zemljišč. P°" sojilo lahko najamejo organizacije, ki se ukvarjajo z nakupom in komunalnim urejanjem stavbnih zemljišč v okviru plana organizirane in usmerjene blokovne stanovanjske gradnje. Prošnji je potrebno priložiti program namenske porabe posojila. Odplačilna doba znaša 3 leta. 5. 1,500.000 din za posojila delavcem zaposlenih pri zasebnih delodajalcih za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini ter za gradnjo ali nakup individualne stanovanjske hiše, oz. adaptacijo s katero se povečuje stanovanjska površina. Pogoji za pridobitev posojila in zahtevana dokumentacija so enaki, kot pod točko 2 oz. 3 tega natečaja. SPLOŠNI POGOJI Obrestna mera za vsa posojila znaša 4 % za prvih 10 let, nakar se poveča še za 2 %. ROK IN KRAJ . . Vloge za posojila je treba dostaviti najpozneje v roku 30 dni o objave natečaja na naslov: . SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Samoupravna enota za graditev stanovanj Domžale, Ljubljanska 34 (bivši Dom počitka Domžale). Izvršilni odbor bo o izidu natečaja obvestil udeležence po z'' ključku natečaja. Rezultat natečaja bo javno objavljen v Občinskem poročevalc Predsednik Izvršilnega odbora Zbora delegatov Samoupravne enote za graditev stanova J JANEŽIČ Peter, i r. xo ljubljanska banka objavlja BANKA DOMŽALE da na podlagi sklepa delavskega sveta PRODA počitniški dom na Kolovcu pri Radomljah. Počitniški dom je zgrajen do III. faze. Pismene ponudbe pod oznako »komisiji za družbeni standard" sprejemamo do 30. 4. 1978. OBJAVA Vaščani iz vasi Vinje pri Moravčah smo v skladu s Kraj® za skupnostjo na sestanku dne 9. 1. 1978 soglasno sprejeli * yega nadaljnjo gradnjo asfaltne ceste, in sicer podaljšek od Puke J ^ ^ mlina do odcepa v vas Vinje. Ta relacija je dolga približno, ,fl se Dne 28. marca 1978 smo se zbrali na zboru volilcev Sz> z y0. v skladu s tem odločili za referendum, ki bo izvršen hkr litvami v Krajevni skupnosti. elT,0 v$a Vaščani smo se skupno z vikendaši obvezali, da prevzai ,lSfal-pripravljalna zemeljska dela, ki so potrebna pred polaganj ta, kar skupaj znaša okoli 500.000 din. ndbora: Predsednik delovneg^A^jČAK tiH&DNI VESTNIK domžale LETO Xl-Št. 5 Domžale, 15. april 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih m, ,Cn,h potreb v družbenopolitičnih skupnostih rwis? SRS>§t- 39/74) in 192. člena statuta občine 4/Ta\ ■ (Dradni vestnik občine Domžale, številka Polit k e ^upščina občine Domžale na seji družbeno-vCneSa zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora unizenega dela, dne 27. III. 1978 sprejela 6. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. 7. člen - da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada do višine 100.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74); — prenese neporabljena sredstva, razporejena za posebne namene na tekočo proračunsko rezervo, če med letom ugotovi, da ne bodo porabljena v celoti. ODLOK 0 proračunu občine Domžale za leto 1978 Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. 1. člen ^nčunom občine Domžale za leto 1978 (v na-finanV’m besedilu: občinski proračun) se zagotavlja žalc v splošnih družbenih potreb v občini Dom- 2. člen 84 (!"> Prihodki občinskega proračuna znašajo - dinarjev in se razporedijo: - II °bčl™ke potrebe 83.837.000 din Pred h ° J?I0računsko rezervo 788.000 din. r3ZDor7r Pr'bodkov občinskega proračuna in njihova nega h„i / s,a zajeti v bilanci, kije sestavni del sploš-acla občinskega proračuna. . 3. člen kar erTn‘ skiad se izloča 1 V izvirnih prihodkov, predvidoma znašalo 846.000 dinarjev. 4. člen enakoniL'Va °b^i>iskega proračuna sc delijo med letom okviru ainil med vse nosilce, oziroma uporabnike v •tim av, Rženih prihodkov, če z odlokom ali s poseb-vršnega c,,01. skupščine občine Domžale ali njenega iz-** SVcta ni drugače določeno. . , 5. člen skupšdine občine Domžale lahko za-°b6inskega^811 znes*ce sredstev, ki so v posebnem delu namene ali Prora^una razporejena za posamezne Prihodki ou5a začasno zadrži uporabo teh sredstev, če ženi v predvide Proručuna med letom niso dosc- ?!>Vesti^?v “Fejšnjega odstavka mora izvršni svet ,/epe, ozir SL'no °b^>ne Domžale in predlagati taeunai oma us,rezno spremembo občinskega pro- Občinski organi ne smejo prevzemati v breme občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale sredstva, določena za leto 1978 in tudi ne sprejemati obveznosti za občinski proračun naslednjih let, če takih obveznosti ni sprejela občinska skupščina in če jih ne dovoljuje družbeni dogovor. Za finance pristojen občinski organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega in materialnega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna. Za finance pristojen občinski upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tem seznanja izvršni svet. 8. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. 9. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v proračunu, je odgovoren predsednik izvršnega sveta kot odredbodajalec, ali druga pooblaščena oseba. Poleg odredbodajalca je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 10. člen Izvršni svet je pooblaščen da: - spremeni po potrebi višino posameznih postavk v okviru glavnih namenov; - razporeja nerazporejena sredstva (tekočo proračunsko rezervo) na premalo predvidene izdatke proračunskih postavk in dovoljuje izplačila za izredne, nepredvidene izdatke iz nerazporejenih sredstev; Bi 1 fin*. < A PR«HODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA °bcin E &OMŽALE ZA LETO 1978 PRIHODKOV Vrsta PRIHODKOV 6' Prih* 7. ft,4nl!^rih or8anov in ki od drugih družbenopolitičnih skupnosti ofg. Sl 10SN| Razpored prihodkov SŽSžKr dnJžbenopoli- 3 ^javno °bramba 04 N^izacii^henopoUtičnlh eIeSF-* SKuPaj Znesek Din 3.290.000 31.090.000 36.975.000 4.840.000 8.030.000 400.000 84.625.000 Znesek Din 38.706.000 6.871.000 3.266.000 7.264.000 2.726.000 688.000 8.771.000 6.556.000 7.895.000 1.036.000 846.000 84.625.000 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1. I. 1978 dalje. ŠTEVILKA: 400-2/78 DATUM: 27. III. 1978 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE Jernej Lenič. la. Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 3.1978 sprejela na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, naslednji SKLEP o imenovanju delegatov ustanovitelja v organe samoupravljanja sol, domov in drugih zavodov, kakor sledi: 1. V svete osnovnih šol: - OŠ Josip Broz Tito Domžale: tov. ZA LOGAR Jelka iz Domžal, Kettejeva 10; - OŠ Šlandrove brigade Domžale: tov. BELLE Nataša, iz Domžal, Toneta Tomšiča 10; - OŠ Venclja Perka Domžale: tov. PRIMOŽIČ Peter, Domžale, Prečna 16; - OŠ Jurij Vega Moravče: tov. KOROŠEC Janez iz Moravč, Partizanska 4; - OŠ Radomlje: tov. HAFNER Marjan, Radomlje, Škrjančevo 15a; - OŠ Janko Kersnik Brdo: tov. HOMAR Tone, Prevoje 77; - OŠ Martin Koželj Dob: tov. KERC Franc iz Domžal, Področje 17, - OŠ Matije Blejca Matevža Mengeš: KER ŽAN Genovefa, Mengeš, Murnova 5; - OŠ Olge Avbelj Homec: tov. SAVNIK Alenka, Domžale, Savska 1. 2. V svete srednjih šol in domov: - v Poklicno kovinarsko usnjarsko galanterijsko šolo Domžale: tov. GABROVŠEK Franc iz Domžal, Taborska 17; - v Center srednjih šol Domžale: tov. CERAR Janez iz Domžal, Antona Skoka 12; - v Dijaški dom Domžale: tov. MARINIČ Milan, Domžale, Ljubljanska 116. 3. V svet Glasbene šole Domžale: tov. DRŽANlC Viljem, Domžale, Brejčeva 15. 4. V svet Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale: tov. HABJAN Boža iz Domžal, Vodovodna 5. 5. V svet Delavske univerze Domžale: tov. PUKL Marija iz Vira, Hubadova 2f. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 022-9/78-11 Datum: 31. 3.1978 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r. Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 3. 197« na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela naslednji SKLEP MAČEK Aleša iz Izlakov 151, se razreši funkcije sodnika pri sodišču združenega dela v Ljubljani. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE številka: 111-16/78-11 Datum: 31. 3.1978 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r. 2336 2336 1285 1285 2417 2419 2271 1253 1253 1792 1514 2611 2449 2611 2448 2290 2290 2163 185 2406 2270 2269 2268 2247 176 174 2344 2285 2247 2286 2289 2288 2287 1600 1388 171 1381 2377 2378 2242 2430 2450 1386 1386 2459 1459 1962 2291 2291 2292 2292 2293 2293 2295 2295 171 2377 2378 2415 2415 1386 2223 153 153 2281 2347 2345 2348 2346 2428 2218 2428 2428 2417 10 791/6 stavalv. 92 791/7 nj. 676 . 791/10 stav.dv. 74 791/9 dv^ar. 323 786/1 tr. 672 786/7 ti. 643 786/6 tr. 600 787/2 sad. 336 787/3 sad.dv. 140 sad.dv. 373 784 sad. 637 784/2 nj. 799 784/6 nj.stav. garaža 891 783/6 nj. 188 783/5 nj. 543 783/7 nj. 295 783/4 nj. 547 776/4 pot 325 776/4 pett 325 784/1 . 2000 999 776/1 A 715 776/7 776/6 776/5 776/3 n; n n i 500 500 500 830 777/3 "j 531 770/1 ti 2394 763/1 tr 3672 765 h.dv. 500 763/2 hdv. 1051 762 nj. 1021 763/3 nj. c- 1020 763/6 nj. 550 763/5 h.dv. 500 763/4 h.dv. 620 761/2 tr. 696 760 pot nj.h. 954 751/7 nj. 759/1 nj.h. 961 759/3 nj. 500 759/4 nj. 339 747/1 tr. 3522 747/4 tr. 1000 '747/5 ni. 642 759/2 i?. 329 759/2 ni. 329 759/7 li- 249 759/7 nj. 249 751/3 nj. 74 751/2 dvJuiji. 790 751/1 dvdimji. 790 751/4 nj- 500 751/4 nj. 500 751/5 ti. 500 751/5 ti. 500 751/6 4 500 751/6 4 500 754/1 ti. 680 754/3 84 754/6 ti. 365 754/5 nj .halv. 52 754/5 njJidv. 52 754/4 ti- 364 750/2 sad. 654 750/3 sad. 371 750/3 sad. 371 750/4 sad. 1508 1 750/5 sad. 1024 750/6 sad. 1035 750/7 sad. 1031 750/8 sad. 1014 748/8 tr. 112 748/4 h.tr. 691 748/6 tr. 110 748/1 trJi^v. 1410 748/7 tr. 1410 Golob Martin, Mengeš, Kersnikova 5 Golob Martin, Mengeš, Kersnikova 5 Konstantinbvič Rene, Piran, Cesta JLA 37 Konstantinovih Rene, Piran, Cesta JLA 37 Šlevec Ivan, Mengeš, Kidričeva 31 Križnar Marta, roj. 1940, Mengeš Kidričeva 37 do 1/2 Križnar Marta, mengeš, Kidričeva 37 do 1/6 Križnar Cveto, Mengeš, Kidričeva 37 do 1 /6 Križnar Darko, Mengeš, Kidričeva 37 do 1 /6 Mrak Valentin, Mengeš, Kidričeva 29 do 1 /2 Mrak Frančiška, Mengeš, Kidričeva 29 do 1/2 Malež Marija, Mengeš, Kersnikova 11 do 1/2 Malež Ivan, Mengeš, Kersnikova 11 do 1 /2 Malež Ivan, Mengeš, Kersnikova 11 do 1 /2 Malež Marija, Mengeš, Kersnikova 11 do 1/2 Majdič Marija, roj. Tičar, Vel. Mengeš 146 do 1 /2 Ma dič Peter, Mengeš, Zavrti 15 do 1 /4 Majdič Marija, roj. Oražem, Mengeš, Zavrti 15 do 1/4 Malež Marija, Mengeš, Kersnikova 11 Majdič Franc, Vel. Mengeš 164 Golob Darinka, Mengeš, Kersnikova 5 Trček Stane, Ljubljana, Dolenjska c. 45/c Golob Darinka, Mengeš, Kersnikova 5 Klanšek Srečo, Ljubljana, Gosposvetska 13 Senica Franc, Mengeš, Slamnikarska 12 do 1 /8 . • /g Senica Marija, roj. Rožič, Mengeš, Slamnikarska 12 do n Senica Valentin, Mengeš, Cankarjeva 2 do 1/8 Skok Marija, roj. Ipavec, Cankarjeva 2 do 1/8 . t/4 Stražar Marko, Novo Polje c.št. 20, Ljubljana—Polje Mušič Frančiška, Trzin, Rakefova pot 14 Mušič Frančiška, Trzin, Rakefova pot 14 Tičar Frančiška roj. Srčnik, Vel. Mengeš 72 Stražar Marko, Novo polje, c. št. 20, Ljubljana-poljc Senica Franc, Mengeš, Slamnikarska 12 do 1/2 Skok Valentina, Mengeš Cankarjeva 2 Zupan Alojz, Ljubljana, Slovenska 16 do 1/2 . Zupan Ana roj. Marn, Ljubljana, Slovenska 16 do i/* Vodnik Ivanka roj. Janežič, Ljubljana, Vavpotičeva / Šuštar Helena, Janez, Vel. Mengeš 69 Koželj Angela, Mengeš, Kidričeva 49 do 15/48 Breznik Marija, roj. Koželj, Mengeš, Kidričeva 49 do 15/48+3/8 UU 1J / to ' J/ O Zupančič Darko, Mengeš 5, Kidričeva 5 3 do 1 /2 Zupančič Milena, roj. Virant, Kidričeva 53 do 1/2 1/ aaa a k f 11 7nll«4a 1 O A y"X 1 /O Kosec Milan, Mengeš, Zavrti 18 do 1/2 Kosec Frančiška, roj. Ocepek, Mengeš, Zavrti do 1/ Kopš Ivan, Mengeš, Kidričeva 51 do 1/2 . . i/2 Kopš Frančiška roj. Ocepek, Mengeš Kidričeva 51 Šarec Feliks, Mengeš, Zavrti 19 Vuga Rajko, Mengeš, Blejčeva 9 do 1 /2 . i /2 Vuga Elizabeta, roj. Seliškar, Mengeš, Blejčeva 9 d Brlogar Albin, Kamnik, Kranjska 8 do 1 /2 . n Brlogar Marija, roj. Logar, Kamnik, Kranjska 8 do / Virant Alojz, Mengeš, Kidričeva 53 do 1/2 Virant Matilda, Mengeš, Kidričeva 53 do 1 /2 Robič Cita, Mengeš, Zoranina pot 6 do 1 /3 Robič Pavla, Mengeš, Liparjeva 30 do 1/3 Robič Marija, Mengeš, Liparjeva do 1/3 Kosec Milan, Vel. Mengeš 70 do 1/4 Kosec Franc, Vel. Mengeš 70 do 1 /4 Kosec Marija, Vel. Mengeš 70 do 1/4 Kosec Marija roj. Math, Vel. Mengeš 70 do l/4 Brvar Frančiška, Mengeš, Kidričeva 53 Frant Ivana, roj. Žun, Zavrti 19 . Tavželj Marjan, Kamnik, Jurčičeva 5 do 1 /2 n : > Tavželj Branka, roj. Apostolovih, Kamnik, Jurc Šuštar Janez, Domžale, Ljubljanska 83 do 1/2 , j0 l/l Šuštar Marija, roj. Pirnat, Domžale, Ljubljanska Dornik Albin, Ljubljana, Gornji trg 3 Dornik Angela, Mengeš, Kidričeva 55 Dornik Vinko, Mengeš, Partizanska 34 Bernik Martin, Domžale, Kamniška 8 do 1 /2 d0 1 /2 Bernik Ida, roj. Pcstotnik, Domžale, Kamniška Cerar Peter, Krtina 56 do 1/2 n Cerar Anica, roj. Brecelnik, Krtina 5 6 do 1/2 Žibelnik Janez, Mengeš, Kamniška 23 Mlakar Stanislav, Mengeš, Blejčeva 9 do 1/2 R do j/2 Mlakar Štefka, roj. Mervar, Mengeš, Blejčeva Bernik Martin, Domžale, Kamniška 8 do 1/ o jo 1 ll Bernik Ida roj. Pestotnik, Domžale, Kazneli. Beravs Frančiška, Mengeš, Blejčeva 9 do 1 / ,Q i/2 Beravs Helena, roj. Muller, Mengeš, Blejčcvi Strukc|i Tomaž, Mengeš, Kidričeva 40do 1/2 4q d0 1/ Štrukelj Amalija, roj. Vidic, Mengeš, Kidrič Brvar Frančiška, Mengeš, Kidričeva 5 3 Vuga Edvard, Ljubljana, Hubadova 10 do 1/2 Vuga Helena, roj. Medvedec, Ljubljana do / Bernik Martin, Domžale, Kamniška 8 do + Vidali Ivan, Mengeš, Zavrti 30 Vidali Ivan, Mengeš, Zavrti 30 do 1/2 Vidali Primož, Jesenice, Titova 1) \ ®° .[n Vidali Primož, Jesenice, Titova 114 do Z Vidali Tomaž, Mengeš, Zavrti 3 Vidali Anže, Mengeš, Zavrti 3 v luuu nii«/, im-ngva, i a Vidali Katarina, Jesenice, Titova IM Vidali Primož, Jesenice, Titova 114 Dornik Viktor, Mengeš, Kidričeva 55 Dornik Viktor, Mengeš, Kidričeva 55 Dornik Viktor, Mengeš, Kidričeva 5. Dornik Alojz, Mengeš, Kidričeva 55 Dornik Matevž, Mengeš, Kidričeva 55 3. člen Na zemljiščih iz drugega člena tega odloka preneha lastninska pravica z dnem, ko .ene veljati ta odlok. S tem dnem pridobi pravico uporabe na zemljiščih navede-nun v tem odloku cbčina Domžale. 4. člen Prejšnji lastniki zemljišč iz 2. člena tega odloka lahko uporabljajo ta zemljišča na nacin s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za Premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbo, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Stevilka:351-4/78 Datum: 27.III.1978 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Jernej LENlC, Ir. ^podlap 2. točke 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti N a podlagi zakona o refendumu (Ur. list^SRS^ šv •^nižale (Uradni vestnik občine Domžale, št. i/75) in 228. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik čl. statuta KS Mengeš je konferenca delegatov KS °6Cme Domžale, št. 4/74) je izvršni svet SO Domžale na 158. seji, dne 14. 3.1978 sprejel naslednji Mengeš, dne 15. 3. 1978 in zbori občanov, ki so bili, dne 23. 2. 1978 in 17. 3.1978 sprejela 3 ! SKLEP O SOGLASJU K CENAM DIMNIKARSKIH STORITEV 1. člen Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Dimnikarstvo se izda soglasje za povišanje cen dimnikarskih storitev. 2. člen V letu 1978 veljajo naslednje cene dimnikarskih storitev: *' ^tegorjja - zasebna gospodinjstva ^‘‘menti a) štedUn&ov Peči hi *novM°nad 860 cal dimmi prav --issssi; 8630 86,80 - 173,60 235,60 217,00 272,80 - 80,60 80,60 80,60 96,10 96,10 96,10 10,60 10,60 10,60 36,00 36,00 36,00 SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansiranje asfaltiranja cest: Ropre-tova, Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zfadružniška, Zo-ranine, Ul. Mengeške skupine, Novakove, Šlandrove, Ul. Toma Brejca, Medvedove, Proletarske, Ul. dr. Tineta Zajca, Veselovo nabrežje, del Kersnikove, Zavrti, Slamnikarska, Stara pot in del Blejčeve. 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansiranje asfaltiranja naslednjih cest v KS Mengeš: Ropretova pot od št. 2 do vključno 15, 17, 18 in 19, Jelovškova, Ulica OF, Maistrova, Zadružniška, Ulica Mengeške skupine, Zoranina, Zavrti od št. 3 do vključno 16, Slamnikarska od št. 1 do vključno 8, od št. 15 do vključno št. 26 in nova hiša Franca Premk, Novakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje, razen št. 3, 4 in 5, Kersnikova št. 1, 2, 3,4 in 6, Zajčeva, Proleterska, Stara pot in Blejčeva ulica št. 9. 2. člen Referendum bo v nedeljo, dne 2. 4. 1978 od 6. do 18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija. 3. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje od 1. 5. 1978 do 30.6. 1979. 4. člen Na referendumu glasujejo vsi člani, ki so vpisani v volilnem imeniku območja KS Mengeš, kjer se uvede samoprispevek, vključno tudi zaposlenih občani, ki še nimajo volilne pravice za volitve delegacij v skupščino družbenopolitične skupščine in še niso vpisani v volilni imenik. 5. člen Krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja cest navedenih v 1. členu tega sklepa bodo plačevali: - lastniki individualnih ali vrstnih hiš za eno stanovanje v enkratnem znesku din 7.000,00 din; - lastniki dela stanovanjskih hiš in lastniki etažnih stanovanj v blokih din 70,00 din od kv. m stanovanjske površine; - imetniki stanovanjske pravice din 70,00 din od kv. m stan. površine; - obrtniki 15 % od odmerne osnove za leto 1976; - obrtniki pavšalisti 15 % od pavšalno odmetjenega davka za I.1977. 6. člen V 5. členu določene denarne zneske so zavezanci dolžni vplačati do 30. 6. 1979. Samoprispevek se lahko vplača v enkratnem znesku ali v obrokih, kot samoprispevek se upoštevajo vsa vplačila po družbenem dogovoru in vplačila plačana za obstoječe komunalne vode. 7. člen Denarna sredstva zbrana s samoprispevkom so namenska in se zbirajo na žiro račun KS Mengeš pri SDK Domžale št. 50120-645-65214. Zbrana sredstva krajevnega samoprispevka se bodo namenila izključno za dela navedena v 1. členu tega sklepa, ki morajo biti končana do 31. 12. 1979. Za zbiranje sredstev in izvajanje del, ki se bodo sofinancirala s temi sredstvi odgovarja svet delegatov KS Mengeš, ki je dolžan o zbranih sredstvih in o porabi le-ten seznanjati občane na krajevno običajni način. 8. člen Stroški za izvedbo del iz 1. člena tega sklepa so predvideni v višini din 8,022.000,00 din in se bodo predvidoma zbrala iz naslednjih virov: - zbrana sredstva krajevnega samoprispevka * din 2,488.000,00 - prispevki TOZD din 720.000,00 - KS Mengeš din 4,814.000,00 Skupaj: din 8,022.000,00 Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev, (Ur. list SRS št. 19/76) in 192. člena ter 205. člena statuta občine Domžale (Ur. vestnik občine Domžale št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora, dne 27 JII.1978 sprejela ODLOK o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev po zazidalnem načrtu Mengeš-Zavrti I. del 1. člen Ta odlok določa zemljišča, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kom- pleksno graditev, čas prenehanja lastninske pravice in drugih pravic na teh zemljiščih ter pravice prejšrgih lastnikov na zazidalnem kompleksu Mengeš-Zavrti I. del. 2. člen Zazidalni kompleks Mengeš Zavrti I. del obsega območje do naslednjih mej: — Kolodvorska ulica na severu — predvidena obvezna cesta Kamnik-Trzin na vzhodu, — Partizanska cesta na jugu, ♦ — Slamnikarska ulica in ulica Zavrti na zapadu. Zemljišča, ki so zajeta v zazidalnem načrtu Mengeš-Zavrti 1. del in so v lasti občanov so naslednja: VI. št. 213 213 252 1543 1713 1542 705 1757 194 238 966 229 229 190 2398 190 1540 966 2398 582 176 2452 2451 2451 174 1397 2459 153 1712 2119 2436 Pare. št. Kultura Površina m2 856/8 tr. 1724 856/10 tr. 817/3 tr. 856 815/7 pot .nj .d v Ji .pot. 1070 815/6 nj.h.dv.pot. 441 815/10 h.pot.do 653 del 815/3 nj. 1305 del 814/1 paš. 797 del 813 nj. 848 del 866/3 paš. 322 del 805 nj. 1874 del 811/2 ni. 139 del 791/1 ig .nepl 2796 del 794/1 nj. nepl. 1877 del 797/1 tr.nepl. 781 del 796/2 del 787/1 njjiepl. nj.nepl. 1251 779 del 781/2 pašjiepl. 152 del 788/1 paš. nepl. 314 del 815/10 nj.pot h. dv. 653 del 795/1 pašjiepl. 365 del 782/1 njjiepl. 1107 del 772/1 del 769/1 njjiepl. nj.nepl. 777 474 747/6 nj. 547 747/7 nj. 535 747/7 nj. 535 del 766/1 nj.nepl. 2735 del 758/5 nj.nepl. 66 del 754/2 njjiepl. 74 del 750/1 nj. 4505 del 815/9 dv. 643 836/6 h.dv.pot 533 del 852/3 nj. 422 Lastnik Sršen Marija, Mengeš, Kolodvorska 10 Sršen Marija, Mengeš, Kolodvorska 10 Gabrovšek Franc, 2653 Euclid Hights Bloid Cleveland Hights 44 106 USA do 1/2 Osredkar Marta, roj. Makuc-Pikuš, Kranj Prešernova do 1 /4 Goijup Martina, roj. Osenkar, Piran, Marušičeva 4 do 1 /4 Skok Janez, Slamnikarska 11, Mengeš Skok Jernej, Slamnikarska 10, Mengeš Burgar Minka, Zavrti 10, Mengeš Bel c (jan Peter, Pristava št. 11 Vider Metka, Mengeš, Kidričeva 25 Vider Metka, roj. Kompare, Mengeš, Kidričeva 25 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Kralj Makarij do 1/2, Mengeš 73 Kralj Antonija, do 1/2, Mengeš 73 Kralj Makarij do 1/2 Mengeš 73 Kompare Franc, Vel. Mengeš 74 Kompare Franc, Vel. Menteš 139 Slevec Julijan, Vel. Mengeš 74 Kosec Jožefa, Mengeš, Kidričeva 8 Slevec Julijana, Vel. Mengeš 74 Burgar Minka, Zavrti 10 Kralj Antonjja do 1/2, Vel. Mengeš 73 Kraij Makarij do 1/2, Vel. Mengeš 73 Kosec Jožefa, Mengeš Kidričeva 8 Pavli Franc, Mengeš Bleičeva 2 Janez Šuštar, Mengeš 69 Limoni Franc, Selo 12 pri Moravčah do 1/2 Limoni Marija, Selo 12 pri Moravčah do 1 /2 Limoni Marjan, Količevo 46 do 1 /2 Limoni Marija, Količevo 46 do 1 /2 Koželj Angela, Kidričeva 49 do 15/48 Breznik Marija, Kidričeva 49 do 35/48 Žerovnik Marko, Ljubljana, Grablovičeva 32 do 1/2 Kert Pavla, Ljubljana, Linhartova 100 do 1/2 Cerar Anica, Krtina 56 do 1/2 Cerar Peter, Krtina 56 do 1/2 Vidali Ivan, Zavrti 30 do 1/2 Vidali dr. Ptimož, Jesenice, Titova 114 do 1/2 Skok Marija, Mengeš, Slamnikarska 14 do 4/6 Skok Štefan, ncdl., Mengeš Slamnikarska 14 do 1 /h Skok Jože, nedl., Mengeš, Slamnikarska 14 do 1/6 Gogola Vladimir, Tabor 8, Domžale do 1/2 Gogola Liljana, Tabor 8, Domžale do 1/2 Habjan Vera, Kolodvorska 2, Mengeš do 1/2 Habjan Zvonko, Kolodvorska 2, Mengeš do 1 /2 K^jevna skupnost Domžale je skupno s prebivalci ob ROJSKEM NASEUU pričela parkovno urejati zeleni pas ob regulirani strugi Kamruške ^ Urtdih okjasrtih dieves°80revca’ dn"ektor}a Arboretuma Volčji potok. Ureditev bo poleg fizičnega dela zahtevala za posaditev tudi veliko število g 170 del 846/1 ni- 721 215 del 843/1 nj jiepl. 471 1858 del 836/1 nj.nepl. 1031 942 del 835/1 nj Jiepl. 1441 206 . del 831/1 205 del 829/1 205 del 829/1 705 del 816/5 1915 del 819/9 217 del 747/3 1858 836/3 tr. 2494 nj. nepl. 213 nj. nepl. 1554 nj Jiepl. 1554 paš. 157 nj. 1268 nj. 961 sad. 266 2601 836/8 nj. 630 1436 837/9 ti 430 2433 829/5 nj- 152 829/6 ni- 607 205 828/1 nj. 981 1432 828/4 n, 14 2464 819 n . 594 2465 819/6 , n 324 1542 819/7 n 430 2466 819/8 n 430 1755 809 n . 79 238 808/2 n 495 238 810/2 n 888 238 807/2 n . 186 1676 806/4 stav .d v 363 2248 799/3 ti. 675 2250 799/5 tr. 687 2249 799/4 tr. 675 2261 799/6 tr. 900 2252 799/7 tr. 800 2253 799/8 tr. 687 2254 799/9 tr. 675 815 792/3 tr. 242 815 792/3 t r. 242 2611 792/2 t z. 60 815 791/12 vrt 814 2611 791/5 ni- 179 Dornik Maks, Polje št. 128 do 1/2 Dornik Alojz, Polje št. 128 do 1/2 Jenko Jožefa, Vel. Mengeš 95 Kanc Alojz, Kidričeva 10, Domžale do 1/8 Kanc Albin, Mengeš 5, Glavni trg 17 do 1/8 Vajevec Marija, Varaždin, 32 divizije 2 do 1 /8 Gogola Antonija, Mengeš, Glavni trg 17 do 1/8 Kanc Ivan, Mengeš, Kidričeva 20 do 1 /8 Kanc Amalija, Mengeš, Glavni trg do 1 /8 Kanc Helena, Mengeš, Glavni trg 17 do 1/8 Kanc Jože, Mengeš, Slamnikarska 26 do 1/8 Kanc Alojz, Domžale, Kidričeva 10 do 1/8 Kanc Albin, Mengeš, Glavni trg 17 do 1/8 Vajevec Marija, Varaždin 32 divizija 2 do 1/8 Gogola Antonija, Mengeš Glavni trg 17 do 1/8 Kanc Ivan, Mengeš Kidričeva 20 do 1/8 Kanc Amalija, Mengeš, Glavni trg 17 do 1/8 Kanc Helena, Mengeš, Glavni trg 17 do 1/8 Kanc Jože, Mengeš, Slamnikarska 26 do 1 /8 Kosec Franc Mengeš, Kidričeva 1 Kosec Franc, Mengeš, Kidričeva 1 Per Marija, roj. Šuštar do 1/2, Mengeš, Kidričeva 3 Per Janez, Kidričeva 3, Mengeš do 1/2 Belcijan Peter, Pristava 11 Osredkar Ivana, Zavrti 10, Mengeš Dornik Francka roj. 1919, Kidričeva 55, Mengeš Kanc Alojz, Kidričeva 10, Domžale do 1 /8 Kanc Albin, Mengeš 5, Glavni trg 17 do 1/8 Vajevec Marija, Varaždin 32 divizija 2 do 1/8 Gogola Antonija, Mengeš Glavni trg 17 Kanc Ivan, Mengeš Kidričeva 20 Kanc Amalija, Mengeš, Glavni trg 17 Kanc Helena, Mengeš, Glavni trg 17 Kanc Jože, Mengeš, Slamnikarska 26 Kanc Helena'do 1/2, Mengeš, Glavni trg 17 Kanc Amalija do 1/2, Mengeš, Glavni trg 17 Kanc Jože, Vel. Mengeš 89 Marolt Vida, roj. Per, Mengeš, Slamnikarska 22 Per Jože, Mengeš, Kidričeva 3 Per Marija, roj. Šuštar, Mengeš, Kidričeva 3 do 1/2 Per Janez, Mengeš, Kidričeva 3 do 1/2 Pečnik Marija, Mengeš, Kidričeva 3 Skok Jernej, Mengeš, Slamnikarska ulica Skok Janez, Mengeš, Slamnikarska ulica Burgar Minka, Mengeš, Zavrti 10 Skok Štefan, Mengeš, Zavrti n .h. Kališnik Ivan, Vel. Mengeš 81 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Rožič Alojz, Mengeš, Zavrti 13 Rožič Ivanka, Mengeš, Slamnikarska 5 Kampare Feliks, Mengeš, Slamnikarska 2 Kampare Marija, Mengeš, Slamnikarska 2 Kampare Apolonija, Mengeš, Slamnikarska 2 Železnik Anton, Mengeš, Kidričeva 40 Šobar Ladislav, Idrija, Kosovelova 35 do 1 /2 Šobar Marija, Idrija, Kosovelova 35 do 1 /2 Žabjak Magdalena, Ljubljana, Pražakova 19 Kampare Janez, Mengeš, Slamnikarska 2 Janežič Marija, Mengeš, Kersnikova 3 do 5/7 Janežič Anton, Mengeš, Kersnikova 3 do 1/7 Sitar Ljudmila, Mengeš, Kersnikova 3 do 1/7 Golob Darinka, Mengeš, Kersnikova 5 Janežič Marija, Mengeš Kersnikova 5 Golob Darinka, Mengeš Kersnikova 5 ZirANo področje oomžau ARBORETUM Volčji potok jan. 1977 M, OGOREVC, dipl.inti Dom«, prebivl«, v kolikor nrpotog.jo t viiki OKRASNIH GRMOVNIC trii ostalih dret«, d. jih podarijo z. posaditev ob Delova - 0”mo’ ^ to 8poroč‘te osebno ali go telefonu na Krajevno skupnost Domžale, telefon 72-064. __________________*. _ _ 86 vam lepo zahvaljujemo. 2. Prededi a) kurilnih naprav b) dimnovodov in dimnikov c) prezračevalnih naprav 3. Izžig + nafta 4. Meritve sajavosti 31,00 31,00 — 4150 4150 41,50 20,50 20,50 20,50 418,50 418,50 23,50 23,50 442,00 442,00 248,00 248,00 IV. Kategorija - industrijski obrati Storitve za to kategorijo se opravljajo na podlagi medsebojnih pogodb med naročnikom in izvajalcem. 3. člen Cene dimnikarskih storitev navedene v 2. členu tega sklepa se lahko obračunavajo le od dejansko izvršenega dela po potrdilu občana, oz. hišnega sveta, obrtnika ter organizacije združenega dela. 4. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o soglasju k cenam dimnikarskih storitev (Uradni vestnik občine Domžale, št. 8/76). 5. člen Izvajanje referenduma vodijo organi, ki vodijo postopek za volitve delegacije za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in sicer po tehničnih pravilih, ki veljajo za te volitve. Ti organi tudi ugotavljajo in razglašajo rezultate referenduma. 10. člen Izid referenduma se objavi v Občinskem poročevalcu. 11. člen Samoprispevek ne plačujejo občani v vseh primerih določenih z zakonom kot tudi upokojenci, katerih dohodki ne presegajo din 1.300,00 mesečno. 12. člen Pred izdajo referenduma morajo biti občani seznanjeni z osnutkom sklepa, ki bo urejal uvedbo krajevnega samoprispevka. 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi skem poročevalcu. v občin- Ta sklep začne vegati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, Številka: 38-1/78 Datum: 20/3-1978 PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Viljem DRŽANlC.Lr. Številka: 192/78 Datum: 2.4. 1978 Predsednik sveta KS Mengeš; Modec Kostja 1. r. Predsednik konference KS Mengeš; Marko Hrib'ar 1 • r- Na podlagi 228. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74) in na podlagi 2 člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1 /75) je izvršni svet skupščine občine Domžale na 160. seji dne 30. 3. 1978 ob obravnavi poslovodnega poročila o delu VVZ Domžale, stroškovne cene za predšolske otroke in dojenčke za leto 1978, lestvice prispevkov staršev za predšolske otroke in dojenčke ter pri obravnavi poslovnega časa sprejel naslednji Na podlagi zakona o referendumu (U. list SRS št. 23/77J zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 3/73), 26. čl. statuta KS Mengeš je konferenca dele; gatov KS Mengeš, dne 15.3.1978 in zbori občanov, ki so bili, dne 23. 2. 1978 in 17. 3. 1978 sprejela SKLEP SKLEP I. Izvršni svet potijuje stroškovno ceno v Vzgojnovarstvenem zavodu Domžale za leto 1978 v višini 1 722 62 din mesečno za predšolskega otroka in 2.369,88 din mesečno za dojenčka. Stroškovna cena velja od 1.1.1978 do 31.12.1978. o razpisu referenduma za izvedbo krajevnega samoprispevka za sofinansiranjc kanalizacije na območju KS Mengeš v sledečih ulicah: Ulica OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, Novakova, Šlandrova, del. UL Toma Brejca, Medvedova. Stara pot, del Kersnikove, del Zavrti in SlamnikarsKc ulice. II. letoZ1978 h^siccTz vetj avnostf’*«: d l^d” 978 daF°V StaIŠeV za Prediolske otroke in dojenčke v VVZ Domžale za Lestvica za predšolske otroke Doh. na druž. člana > Mes. stal. prisp. do 1.500 250 od 1.501 do 1.800 350 od 1.801 do 2.100 350 od 2.101 do 2.400 350 od 2.401 do 2.700 450 od 2.701 do 3.000 450 od 3001 do 3.300 450 od 3.301 do 3.750 550 od 3.751 do 4.200 550 od 4.200 dalje 550 Lestvica za dojenčke do 1.500 350 od 1.501 do 1.800 450 od 1.801 do 2.100 450 od 2.101 do 2.400 450 od 2.401 do 2.700 550 od 2.701 do 3.000 550 od 3.001 do 3.300 550 od 3.301 do 3.750 650 od 3.751 do 4.200 650 od 4.201 dage 650 Dnevni Plačilo % pris. 1/22 za 22 dni stroš. cena 20,36 698,00 40,8 21,95 833,00 48,7 26,00 923,00 53,9 30,54 1.022,00 59,7 29,27 1.094,00 63,9 33,36 1.184,00 69,2 35,00 1.220,00 71,3 34,09 1.300,00 76,0 37,27 1.370,00 80,1 40,90 1.450,00 84,7 19,09 770,00 32,6 22,72 950,00 40,2 26,81 1.040,00 44,1 30,09 1.112,00 41,1 28,00 1.166,00 49,4 30,90 1.230,00 52,1 33,63 1.290,00 54,6 34,09 1.400,00 59,3 38,63 1.500,00 63,5 43,18 1.6004)0 67,7 III. Izvršni svet potijuje poslovalni čas za vse enote Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale, in sicer od 5,15 do 15,30 dnevno. Podaljšanje poslovalnega časa od 15,30 dalje plačajo neposredni uporabniki po 60 din uro. Število uporabnikov ugotovi VVZ Domžale z anketo. Skupščina občine Domžale Izvršni svet številka: 38-3/78 Datum: 30. 3.1978 PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Viljem DRŽANlC, L r. 1. člen Razpisuje se referendum za uvedbo kraj. samopri spevka za sofinansiranje kanalizaege na območju k-Mengeš, na sledečih ulicah Ul. OF, Jelovškova u uca> Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, Nova kova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca hiše št. 13, 15. 1V 19, 18, 20 in hiša Stele, Medvedova, Stara pot, Kersn kov od št. 1 do 4 in 6, Zavrti hiše št. 8,9,12,13, ! 15 in 16 Slamnikarska ul. hiše št. od 1 do vkUuč. 8, št. 15 do vključ. 16 in n.h. Franca Premk 2. člen Referendum bo v nedeljo dne 2. 4. 1978 od 6-18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volu komisija. 3. člen Samoprispevek se uvaja za obdobje od do 30. 6. 1979. 1.5.1978 Na referendumu glasujejo vsi občani, ki so vP1<\_.:a volilnem imeniku območja KS Mengeš, kjer se u ^ samoprispevek, vključno tudi zaposleni občani, * nimajo volilne pravice za volitve v skupščino nepolitične skupnosti ia še niso vpisani v v0 imenik. Krajevni samoprispevek za sofinansiranje ure kanalizacije bodo plačevali: . , hiš ' - lastniki individualnih ali vrstnih stanovanjskin qq za eno stanovanje v enkratnem znesku din 5.v jsk® - lastniki dela individualne ali vrstne s.tanl'>*a<0,O® hiše in lastniki etažnih stanovanj v blokih din od kv. m stanovanjske površine, , ji 0oome Domžale na 160. scii. dne 30. yDSriSv SKLEP 2' Cki^dstek ,a Bredna oskrba novim cenam 121 din 16 din - za nepomične in druge hudo moteče osebe 50 din - za delno pomične, pomične in druge oskrbovance 32 din - dieta - sladkorna 15 din - druga dieta 9 din - rezervacija postelje za osebo, . ki se še ni vselila ali začasna odsotnost nad tri dni 94 din Gornje cene veljajo od 1. 4.1978 dalje. Skupščina občine Domžale Izvršni svet Številka: 38-2/78 Datum: 31.3.1978 PREDSEDNIK IS Skupščine občine Domžale Viljem Držanič, Ir. Zbor delegatov krajevne skupnosti Tomo Brejc Vir je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73), 9. člena zakona o referendumu (Ur. list SRS, št. 29/72), na podlagi 36. in 3.7. člena statuta Krajevne skupnosti Tomo Brejc Vir in odloka skupščine občine Domžale o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka (št. odloka 420/3/77/11 z dne 5/5-1977) sprejel za vasi Podrečjc (del Področja, ki spada v KS Tomo Brejc Vir), Količevo in Vir SKLEP o popravku sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo kanalizacije v naseljih Po dre čj e (del Podredja, ki spada v KS Tomo Brejc Vir), Količevo in Vir, ki je bil objavljen v št. 2/78 Uradnega vestnika občine Domžale. 1. V prvem odstavku 3. točke se črtajo besede: „in lastniki oz. upravljale! enostanovanjskih enot v družbeni lasti na območju Krajevne skupnosti Tomo Brejc 2. V 4. točki se črta druga alinea. 3. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se od 1.5. 1978 dalje. Datum: 28. 3. 1978 Številka: 79/78 PREDSEDNIK zbora delegatov KS Tomo Brejc Vir X Savo IVKOVIČ 1. r. imenuje za ravnatelja Vzgojnovarstvenega zavoda Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 111-6/78-11 Datum: 31. 3.1978 PREDSEDNIK Skupščine občine'Domžale Jernej LENIČ, 1. r. Na podlagi 9. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj o družbeni kontroli cen v SRS (Ur. list SRS, št. 32/72) ter v skladu s 1. in 2. členom odloka o spremembi odloka o ukrepih družbene kontrole cen za proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 7/73, 9/74 in 2/75) ter na podlagi 238. člena statuta občine Domžale in 2. člena odloka o IS SOb Domžale je izvršni svet SOb Domžale na svoji 161. seji, dne 6. 4. 1978 sprejel naslednji SKLEP I. Krajevni skupnosti Radomlje se izda soglasje za naslednje cene pogrebnih storitev: 1. Koriščenje mrliške vežice 350 din 2. Najemnina grobov — za dobo desetih let — enojni grob 600 din — dvojni grob 1.200 din — vsak večji grob kot 2 m širine pa se pri 1 m cena poveča za 600 din 3. Izkop in zasip grobnih jam (bruto) 750 din Zbrana sredstva se zbirajo pri Krajevni skupnosti Radomlje in so namenska za vzdrževanje pokopališča. II. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale, uporablja pa se osmi dan po objavi. Številka: 38-5/78 Datum: 6.4.1978 PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Viljem DRŽANIČ, l.r. I Na podlagi 228. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/74), na podlagi 2. člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1/75) in na podlagi 5. člena sklepa o ustanoviteljstvu Doma upokojencev Mengeš (Ur. vestnik občine Domžale, št. 11 /77) je izvršni svet skupščine občine Domžale na svoji 161. seji, dne 6.4.1978 sprejel SKLEP Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. 3.1978 na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve sprejela naslednji SKLEP V delavski svet delovne organizacije BIRO 71 se imenujejo za delegate skupščine občine naslednji člani: BITENC Mirko, roj. 4. 7. 1926 Domžale, Simona Jenka 10 BLEJC Matija, roj. 2. 8. 1948, Mengeš, Kidričeva 14 MJŠlC Franc, roj. 4. 2. 1936 iz Trzina Mlakaijeva 15 KNEP Jože, roj. 27. 7.1941, Sr. Jarše n. h. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 023-2/78-11 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r. Izvršni svet daje soglasje k naslednjim novim cenam v Domu upokojencev Mengeš: 1. Oskrbni dan — redna oskrba 85 din 2. Dodatne storitve v okviru redne oskrbe: — za nepomične in druge hudo moteče osebe 47 din — za delno pomične, pomične 31 din 7 din — doplačilo za sladkorno dieto 10 din — rezervacija postelje za osebo, ki se še ni vselila ali začasna odsotnost nad tri dni 50 din in druge oskrbovance — doplačilo za dieto (srčna in druga) Gornje cene se objavijo v Uradnem vestniku občine Domžale, uporabljajo pa se od 1. 4. 1978 dalje. Številka: 38—4/78 Datum: 6. 4. 1978 PREDSEDNIK IS skupščine občine Domžale Viljem DRŽANIČ, l.r. Na podlagi 192. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik št. 4/74) je skupščina občine Domžale na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 3. 1978 sprejela na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve naslednji SKLEP o imenovanju ravnatelja Vzgojnovarstvenega zavoda DOMŽALE Milena PETERKA, roj. 3.1. 1945, vzgojiteljica, stanujoča v Ljubljani, Mire Lenardičeve 13, se VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD OBČINE DOMŽALE išče izvajalce za razna dela: — pleskanje stavbnega pohištva — krovca — čistilca oken — barvanje in čiščenje žlebov Ponudbe prinesite čimpreje osebno na upravo zavoda Domžale, Savska 3. (Nadaljevanje z 8. strani) delegacija izvršnega sveta že vodila razgovor na Republiški skupnosti za ceste ter navedeno problematiko s predlogom rešitve pismeno posredovala Republiškemu komiteju za promet in zveze. Vsebina dopisa je naslednja: „lzvršni svet skupščine občine Domžale je ob priliki obravnavanja prometne problematike za mesti Domžale in Mengeš ugotovil, da so razmere na cesti II. reda Št. Jakob — Dragomelj — Domžale — Duplica na poteku skozi mesto Domžale nevzdržne. skupščini občine. Gostota prometa in obremenitev te ceste pa se bosta po izgradnji Vendar s sprejemom urbanističnega programa problematika gradenj v novega mostu čez Savo pri Št. Jakobu občutno povečala. Še posebno se krajevni skupnosti Prevoje ne bo rešena. Zato predlagam, da krajevna bo povečal po tej cesti tovorni tranzitni promet iz Štajerske in Gorenjske skupnost naroči za območja, ki so zazidljiva, zazidalne načrte, ki bodo smeri, to pa zato, ker je ta cesta najbližja povezava s Štajerske in Gorenj-služili kot podlaga za organizirano gradnjo in kot podlaga za pridobivanje ske smeri v cono skladišč in industrije v Jaršah in Zalogu, zemljišč za gradnjo. x Navedena cesta ne bo sposobna prenesti takšne gostote in obremenitev (Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbani- prometa, posebno pa ne bo možno zagotoviti varnosti udeležencem pr°' zem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb). meta. Zato je Biro 71 Domžale izdelal po naročilu IS SOb Domžale poseben načrt coniranja kmetijskih zemljišč kot prilogo k programu (Prostorski plan občine Domžale z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva). Predvidevamo, da bomo soglasje Republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k programu in coniranje kmetijskih zemljišč pridobili do konca marca 1978. Nato bomo oba dokumenta predložili v obravnavo in sprejemanje 11. Delegacija KS Vrhpolje - Zalog Vprašanje: Kdaj se bodo obravnavale črne gradnje in vikendi, ki so v programu dela zborov občinske skupščine bile določene za mesec september december 1977? Odgovor: Zaradi kompleksnega obravnavanja problematike nedovoljenih gradenj bomo skupno z inšpekcijskimi službami na podlagi ugotovitev v letu 1977 izdelali analizo stanja in predloge za zmanjšanje obsega nedovoljenih gradenj. Gradivo bo pripravljeno do konca marca 1978. (Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb) 12. Delegacija KS Ihan Vprašanje: Krajevna skupnost je že pred časom vložila prošnjo in zahtevo, na pristojne organe v zvezi z označbami na cesti Domžale - Dol, a še do sedaj ni bilo rešeno to vprašanje, KS Ihan še vedno ni prejela ustreznega odgovora. Promet na omenjeni cesti iz dneva v dan bolj narašča, ker je to najkrajša povezava Zasavja z Gorenjsko in se jo poslužujejo številni tovornjaki in ostali uporabniki. Cesta ni primerna za prevoz težkih tovornjakov, vendar ni nikjer oznak, ki bi to preprečevale. Tudi ni nikjer oznak za dovoljeno hitrost, posebno na kritičnih mestih. Odcep, oziroma smer ceste iz Domžal v Ihan je za mnoge tujce problem, ker ni nikjer smerokaza, niti ni opremljeno križišče pri Universale z vsemi potrebnimi znaki. Nadalje ni označeno naselje Prelog pri Ihanu, Ihan in Selo pri Ihanu, ni smerokazov v Ihanu za Brdo in Goričico ter v Selu za Bišče. Poleg omenjenih oznak manjkajo znaki za prehod pešcev pred trgovino v Ihanu, pri šoli oz. vrtcu. Delegacija pripominja, da je na Litijski cesti izven naše občine to vprašanje rešeno in želi, da si komisija v najkrajšem času ogleda vse kritične točke na tej cesti ter se dogovori s predstavniki KS Ihan in mestu, ki naj se postavijo v najkrajšem času. Odgovor: Cestno prometna signalizacija je bila na cesti Prelog - Ihan — Dol — postavljena že spomladi leta 1977. Ker se na območju KS Ihan nahajajo večje delovne organizacije TOZD Prašičereja Ihan, Termit in Perutnina Zalog ter ker je ta cesta širšega pomena predlogu za zaporo tovornega prometa ni možno ugoditi. Predlog za omejitev hitrosti bo obravnavala komisija za varnost prometa, postavitev znakov bo financirala Samoupravna komunalna interesna skupnost. Isto velja za smerokaze in krajevne table. (Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in član IS SOb). 13. Delegacija KS Velika vas - Dešen Vprašanje: Krajevna skupnost vprašuje, kako je z gozdovi SLP? — Ali jih krajevna skupnost lahko dobi v last in kakšne pravice ima do njih? Odgovor: Na podlagi zakona o gozdovih (Ur. list SRS, št. 16/74) gospodarijo z gozdovi v družbeni in zasebni lasti Gozdnogospodarske organizacije. Z gozdovi SLP upravlja GG; Krajevne skupnosti ne morejo pridobiti pravice uporabe na gozdnih in kmetijskih zemljiščih - to ureja zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, 26/73). Krajevna skupnost lahko vpliva na gospodarjenje preko samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva in preko samoupravne skupnosti za gozdarstvo regije. (Odgovor pripravil Gorše ing. Franc, svetovalec za kmetijstvo SOb). 14. Delegacija KS Domžale Vprašanje: Že sedanje razmere prometa na Savski cesti so nemogoče. Promet se bo z izgradnjo mostu v Šentjakobu pri Ljubljani še povečal. Delegacija krajevne skupnosti Domžale želi opozoriti izvršni svet skupščine občine Domžale, da podvzame vse potrebne mere in zahteva od Republiške skupnosti za ceste glede preusmeritve tovornega prometa. Večja gostota prometa bo nastala že z osebnimi vozili, kjer mora Republiška skupnost za ceste zagotoviti varnost pešcev in kolesarjev na Savski in Ljubljanski cesti. Odgovor: Izvršni svet skupščine občine Domžale temu vprašanju posveča posebno pozornost, saj se zaveda neprijetnih posledic, ki bodo nastale po izgradnji novega mostu čez Savo pri Šentjakobu. V ta namen je Navedeno ugotovitev utemeljujemo z naslednjim: — preozko cestišče posebno v naseljih Podgorica, Dragomelj in Domžale; — pešci, kolesarji in mopedisti nimajo zagotovljene minimalne varnosti-ker ni pločnikov oz. kolesarskih stez; — na poteku ceste skozi Domžale niso primerno urejena križišča; — spodnji ustroj cestišča ni sposoben prevzeti večjih obremenitev; — tranzitni promet bo potekal skozi center Domžal, kjer so prometni razmere že sedaj nevzdržne in so ukrepi za saniranje stanja povezani2 velikimi finančnimi sredstvi, s katerimi občina Domžale ne razpodi!3 (izvedba pločnikov, kolesarskih stez, ureditev križišč, semaforizacija-podhodi itd.). Glede na navedene ugotovitve in ob upoštevanju pripomb in stali® občanov, krajevnih skupnosti in delegacij, izvršni svet skupščine občinC Domžale predlaga: Preusmeritev tovornega prometa iz smeri javna skladišča Št. Jako6 — Dragomelj - Domžale pri križiščih v Št. Jakobu po Litijski cesti pr(,tl Črnučam na cesto I/10 Ljubljana-Maribor. S to preusmeritvijo ne bo tovorni tranzitni promet potekal skozi cefl' ter Domžal, s čimer bi na najprimernejši način rešili navedeno problei,,a tiko.rr 15. Delegacija KS Prevoje Cevi plinovoda na področju KS Prevoje so že položene in v skorajc ^ dolžini tudi zasute. Kljub obvestilu o odškodnini, ki je bilo objavljen ^ Občinskem poročevalcu, pa sodni cenilci niso opravili svojega dela. S je okrnjena pravica oškodovancev, kateri lahko uveljavljajo zahtev6 nastalo škodo šele 60 dni po izstavitvi in vročitvi cenilnega zaPlS‘’< )0 podjetju Petrol TOZD zemeljski plin Ljubljana. Kdo zavira in s kak ^ pravico določila pogodbe? Kmetje, oškodovanci v letu 1977 niso t ,g dohodka na dejansko opustošenih zemljiščih. Davčna osnova je oS.c0i nespremenjena. Nekateri oškodovanci so morali sami kupovati ozimu ker so jim po polaganju cevi že vsajene ali posejane poljske kulture i ^ jalci del popolnoma uničili. Odškodnine in cenilnih zapisnikov pa n ^ nikoder. Kdo je odgovoren za izvedbo sklepov objavljenih v Občin .|j poročevalu? Kdaj bodo sodni cenilci ob prisotnosti oškodovancev o nastalo škodo in zapisnike posredovali investitorju? a Odgovor: Cenitev škode na trasi plinovoda Cmi graben še ni *Zjiev. iz razloga, ker investitor Petrol še ni dal zadevnega naloga za cen predvsem zato, ker trasa še ni v celoti končana. ^e, Ne glede na to, pa se cenitev škode prične dne 27. t. m. na delu } ki je končana, dočim bo na nedokončanem delu trase cenitev izv naknadno. ^giti Na pripombe občanov, da je škoda bila povzročena že v pr6^e ,udi letu je treba povedati, da bo odškodnina priznana za izpad pridelkj’ j0. za leto 1977. O času ogleda in ugotavljanja škode bodo prizadeti o vanci obveščeni pismeno. ggb)- (Odgovor pripravil Franc Pliberšek, vodnogospodarski inšpektor ZADEVA: Odgovor na delegatska vprašanja V zvezi z delegatskimi vprašanji, ki so bila zastavljena na 26. °,„0var' zasedanju zbora združenega dela SOb Domžale, dne 28. 2. 1978 o ja Samoupravna stanovanjska skupnost Domžale Vprašanje: Koliko solidarnostnih stanovanj je bilo oddanih Domžale? Odgovor: Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanov ^ jg4 gospodarstvu je dokonča leta 1977 dodelila stanovanjsko pravic stanovanjih. . j.-jcšiU11'1 Vprašanje: Koliko mladim družinam, za koliko časa in pod pogoji? v,c»4 Odgovor: Od 184 stanovanj je bila dodeljena stanovanjska P j^pr3' mladim družinam. Tri mlade družine so si po dodelitvi stanova^ najeri1 vice že same rešile stanovanjsko vprašanje. Stanovanjska pravica nem stanovanju za mlade družine je dodeljena za dobo 8 let. ^ Stanovanjska pravica na najemnem stanovanju enote za pomoč je mladi družini dodeljena pod naslednjimi pogoji: ^ pj-jin6 — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice nem stanovanju; — da nobeden od zakoncev ni lastnik vseljivega stanovanja, ^neV°' — da ima vsaj eden od zakoncev stalno bivanje na območju žale vsaj tri leta od datuma razpisa za nazaj; ~ da eden od zakoncev namensko varčuje pri poslovni banki za gradnjo ali nakup stanovanja najmanj 20 % od skupnega OD; ~ da podpiše izjavo, da ne bo prekinil namenskega varčevanja pri poslovni banki; ~ da podpiše odstopno izjavo, da bo delovna organizacija prosilcu mesečno odtegovala od OD znesek dogovorjen za varčevanje pri poslovni banki; ~ da organizacija pri kateri je prosilec zaposlen, jamči, da bo skupaj z njim rešila v 8 letih njegov stanovanjski problem; " če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let; ~ če nobeden od zakoncev ni starejši od 35 let. Vprašanje: Kdaj kakšnemu imetniku stanovanjska pravica do solidarnostnega stanovanja preneha? Odgovor: Po 18. členu Pravilnika o pogojih za pridobitev stanovanjske Pravice na najemnem stanovanju enote za družbeno pomoč v stanovanjcem gospodarstvu občine Domžale preneha stanovanjska pravica: ~ v kolikor komisija naknadno po dodelitvi stanovanjske pravice ugotovi, da podatki za presojo upravičenosti do stanovanjske pravice niso bili točni; da bo vselil v stanovanje le sebe in svojo družino v roku 1 meseca in tudi pozneje ne sme vseliti drugih občanov, razen mladoletnih otrok in zakonca; da bo izpraznil stanovanje, če bo iz kakršnegakoli naslova ustrezno 7 rešil svoje stanovanjsko vprašanje. a mlado družino velja še: da zaposleni člani družine varčujejo namensko za pridobitev lastnega __ jdanovanja najmanj 20 % mesečnih OD; da ne bo prekinila namenskega varčevanja; da bo izpraznila stanovanje predčasno, če bo iz kateregakoli naslova Pred pretekom 8 let rešila svoje stanovanjsko vprašanje, loleg zgoraj navedenih pogojev, pod katerimi je mogoče imetniku t a,n°vanjske pravice odpovedati stanovanjsko pogodbo, pridejo v poštev 1 pogoji za odpoved stanovanjske pogodbe iz 62. člena Zakona o ^ovanjskih razmerjih (Ur. list SRS št. 18/74): ce uporablja imetnik stanovanjske pravice ali drug stanovalec stano-anje v kakšnem namenu, ki nasprotuje pogodbi, ali na tak način, da e stanovanju, skupnim prostorom ali napravam po njegovi krivdi pri- __ zadeva škoda; e ‘metnik stanovanjske pravice zapored tri mesece ne plača stanarine n drugih obveznosti po predpisih o stanarini ali tri mesece v zadnjih £Ve" letih, če ni dogovorjen daljši rok; e uPorablja imetnik stanovanjske pravice ali drug stanovalec stanoval6 na tak način, da dmgega stanovalca ovira v mirni uporabi stano- Odgovori so bili podani na zasedanju vseh zborov delegatske skupščine dne 28. 3. 1978 POSLOVANJE VZGOJNOVARSTVENEGA .__ZAVODA V LETU 1977 0^GANIZIRANOST zavoda £ °rga^0t* .se v letu 1977 ni širil - ni dobival novih oddelkov, ampak je duševr^ Sko izP°P°lnil strukturo tako, da je lahko pridobil prostor za •ltl° itrt i?r*Za(lete otroke v Domžalah namesto v Ihanu. V vseh oddelkih j® biiQP°Prečno dnevno prisotnost v okviru normativa, po številu pa stanJe naslednje: Število otrok se je v primerjavi s preteklim letom povečalo, ne da bi dobili nove enote. To smo dosegli z napolnitvijo tudi tistih enot, ki jih vse leto ni bilo možno dopolniti zaradi oddaljenosti od centra. Delno smo s tem pokrili najnujnejše primere, a obenem prekoračili pedagoške in zdravstvene normative v nekaterih enotah v Domžalah. Kljub dislociranosti in majhnim enotam (2-3 oddelki), nam je uspelo delno izčistiti predvsem starejše skupine in s tem kvalitetno izboljšati program priprave na šolo. Zavod je bil kadrovsko izpopolnjen s strokovno usposobljenimi delavci v vseh enotah in oddelkih. Nimamo pa rezervnih delavcev, ki bi lahko nadomestili odsotne zaradi bolezni. Zaradi tegaje vzgojno delo okrnjeno. Tehnične službe zavoda so dobro razvite in pokrivajo potrebe. Težave smo imeli samo s čiščenjem prostorov, zaradi pomanjkanja ustreznih delavcev - vzrok prenizki OD, ki pa je po novem pravilniku že popravljen. Poleg redne dejavnosti je zavod razvil tudi izvajanje vzgojnih programov za vse predšolske otroke v občini. V popoldanskih tedenskih oblikah vzgoje imamo zajetih preko 400 predšolskih otrok. Z občasnimi prireditvami pa v sodelovanju z ZPM in KS poskrbimo za prijetno počutje malčkov. Zaradi potreb po varstvu, primanjkuje prostora za 450 otrok, smo razvili v okviru možnosti tudi varstvo v drugih družinah - zaenkrat le za 20 otrok. V preteklem oktobru smo odprli oddelek za težje duševno prizadete otroke. Sodelovanje s starši Organizirano je z roditeljskimi sestanki in govorilnimi urami. Vsaka vzgojiteljica posveča veliko pozornosti obveščenosti staršev o napredku in posebnostih razvoja njihovega otroka. Starši preko svojih delegatov v svetu staršev in svetu vplivajo na vse odločitve v zvezi s pedagoškim delom in odnosi v zavodu. II. FINANČNI DEL Obračun ugotovitve in delitve dohodka za poslovno leto 1977 je izdelan na osnovi Zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka, ki temelji na plačani realizaciji. Zavod je posloval po začrtanih nalogah in ciljih organov samoupravljanja. Racionalno in smotrno je koristil in razporejal prejeta finančna sredstva s strani družbe in staršev. Namenil jih je predvsem za dobro izvedbo programa vzgojnega dela, nabavo vzgojno-učnega materiala ter ostala vzdrževalna dela. Celotni prihodek zavoda za leto 1977 znaša 15.736.908,24 din. Zavod je prejel finančna sredstva od OIS po programu začasnega financiranja 4.290.832 din, ter od 1. avgusta dalje od SOV 4.003.783,50 din. Skupno prejeta sredstva od financerjev so znašala 8.294.615,50 din ali 54,92 % ter prihodkov od staršev za redno dejavnost 6.168.487,45 din, in ostale dejavnosti (družinsko varstvo, DPO oddelke) din 177.822,60 ali 42,2 %. Ostala prejeta sredstva za dopolnilno dejavnost od SOV in OIS pa so znašala 463.098,80 din. Celotni stroški za redno in dopolnilno dejavnost so znašali 15.063.145,07 din, od tegaje bilo porabljenih sredstev za hrano, goriva, potrošni material, storitve in povračila prevoznih stroškov zaposlenih ter ostalih poslovodnih stroškov 4.284.783,52 din ali 28,45,% za stroške amortizacije 1.031.531,75 din ali 6,85%, za osebne dohodke 8.412.529,15 din ali 55,85 % za davke in prispevke iz dohodka 970.969,45 din ali 6,44% ter za regresirano prehrano 363.331,20 al-2,41 %. Pri izplačilu OD se je zavod pridrževal določil Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka naše dejavnosti. Dogovorjena in izplačana sredstva za osebne dohodke so se usklajevala in je ugotovljeno, da zavod ni prekoračil mase dogovorjenih sredstev za OD. Na porast celotnih stroškov so vplivali predvsem življenjski stroški prehrane, povečani stroški goriva, cena komun, in ostalih storitev, izvršena vzdrževalna dela ter povišanje osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov. Visok porast izdatkov pa je razviden tudi iz stroškov po varovancu, ki znašajo 1.606,22. Skupno število otrok nasproti lanskemu letu pa seje dvignilo za 20,8 %, vključno z družinskim varstvom V>.» b,.blok Me^e j* S Motavče Oddelkov Otrok leto 1976 leto 1977 Index 2 49 Strošek po otroku 1.466,34 1.606,22 109,5 2 48 Število otrok 7.766 9.378 120,8 6 128 1 8 6 3 4 1 5,5 3 3 1 37,5 120 Z upoštevanjem izvršenih nalog v letu 1977, navedenih izdatkov in 56 prejetih sredstev je zavod uspešno zaključil poslovanje za leto 1977. 80 Za gibanje doseženih poslovnih rezultatov v letu 1976/77 podajamo 22 naslednji pregled: 118 65 60 leto 1976 leto 1977 Index 24 Celotni prihodek 12.002.988,65 15.736.905,24 131,1 778 Porabljena sredstva 4.304.111,80 5.316.315,27 123,5 DOHODEK 7.698.876,85 10.420.589,97 134,4 Sredstva doseženega dohodka pa je kolektiv zavoda porabil za izplačilo osebnih dohodkov, nadalje razporedil za stanovanjsko izgradnjo in del sredstev namenil za potrebe delavcev v skupni porabi. FINANČNI NAČRT ZA LETO 1978 Ovrednotenje programa finančnih sredstev za leto 1978 sloni na standardih in normativih Zveze SOV Slovenije. Zakonski normativi predvidevajo od 8 do 12 dojenčkov v oddelku tako, da je poprečna vključitev maksimalna, to je 12 dojenčkov na oddelek. Normativi predvidevajo za predšolske otroke od 10 do 24 otrok (glede na starostno skupino) s povečano zasedbo pa še 21 predšolskih otrok na oddelek. Tako so vsi izračuni, ki so prilagojeni na oddelke, preračunani pri dojenčkih na 12 otrok, pri predšolskih otrokih na 21 otrok. Za vse ostale predračune pa smo uporabili število 766 otrok, od tega 110 dojenčkov in 656 predšolskih otrok. Z ozirom na preračun dela na 10,4 urno poslovanje v Domžalah so že dosedanje cene v večini primerov upoštevane: — za oddelke dojenčkov 1 medicinska sestra in ena varuhinja (vsi zavodi v Ljubljani, 2 medicinski sestri, 14 ur dela na dan na oddelek), ker računamo podvojene ure pri previjanju in hranjenju otrok; — za oddelek predšolskih otrok 1,9 vzgojnega kadra in to vzgojiteljica (pet ur vzgojnega dela dnevno), ter 0,9 varuhinje (7,2 ure dnevno) ali skupno 12,2 uri dnevno zaradi sprehodov teh otrok, ki zahtevajo istočasno za en oddelek 2 osebi. Delavski svet zavoda je mnenja, da moramo ob izvajanju zastavljenega programa otr. varstva zagotoviti maksimalno varnost otrok in da so zato take zasedbe kadra še kako upravičene. Pregled posameznih vrst stroškov zajetih v ceni storitve po otroku: Predšolski Dojenčki Vzgojno delo 714,25 1.310,53 Priprava hrane 126,00 151,84 Hrana 291,72 291,72 Miterialni stroški 182,75 182,75 Amortizacija 115,62 115,62 Pranje perila 17,58 42,72 Čiščenje, kuijenje 102,94 102,94 Stroški uprave .118,15 118,15 Vzdrž. in štor. dejavnosti 53,61 53,61 Tako izračunana sredstva za predšolskega varovanca znašajo 1.722,62 in za dojenčka 2.369,88 in so se nasproti letu 1977 povečala za predšolskega 13,4 % in dojenčka 10,76 %. Za boljši pregled planiranja finančnih sredstev za poslovno leto 1978, ocenjenega na podlagi doseženih rezultatov leta 1977, pa podajamo celotni prikaz vrednotenja plana za leto 1978: Sekretarja skupnosti imenuje skupščina skupnosti za dobo štirih let. Za sekretarja skupnosti je lahko imenovan delavec z višjo ali visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske, organizacijske^ politološke, socialne ali zdravstvene smeri. 3. Sekretar skupnosti ima zlasti tele pristojnosti: - organizira delovanje in poslovanje skupščine in njenih organov; - sodeluje pri določanju politike skupnosti in skupno z izvršilnimi organi skrbi za njeno uresničevanje ter izvršuje ali skrbi za uresniče- • vanje sklepov skupščine, izvršilnega odbora, odbora za samoupravni ; nadzor, odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov skupščine; - skrbi za zakonitost, uspešnost in smotrnost delovanja zdravstvene skupnosti in njenih organov; - zastopa skupnost v vseh premoženjsko-pravnih razmerjih; - je odredbodajalec za uresničevanje finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti in je odgovoren za skladnost uporabe sredstev skupnosti z zakonom, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in drugimi akti skupščine; - sklepa in podpisuje pogodbe, če je za to pooblaščen pa tudi družbene dogovore in samoupravne sporazume; - prisostvuje na sejah skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine; M. - sodeluje in drganizira sodelovanje z drugimi organizacijami in organi- - opravlja druge naloge po sklepih skupščine občinske zdravstvene skup-nosti. 4. Sekretar skupnosti je pri svojem delu samostojen, odgovoren pa je skupščini občinske zdravstvene skupnosti. Glede nalog, zadev in dejavnosti, o katerih soodloča skupnost s pristojnimi zbori občinske skupščine, pa tudi občinski skupščini. 5. Sekretar skupnosti lahko odločanje o posameznih zadevah iz sv0^ pristojnosti prenese z individualnim pooblastilom na delavca strokov službe. Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina občinske zdravstven6 skupnosti na seji obeh zborov, objavi pa se v občinskem glasilu. Številka: 022-4/78 Domžale, dne 6. 2. 1978 Občinska zdravstvena sk°P^e predsednica skup*1-'11 Habe Vladimira- »• Besedilo Ocena leta 1977 Plan 1978 Struktura 1. CELOTNI PRIHODEK 14.277.706 16.688.706 116,9 2. Porabljena sredstva 5.057.225 5.857.510 115,8 od tega AM po pr. st. 1.042.796 1.062.779 101,9 3. DOHODEK 9.220.481 10.831.196 117,5 4. Daj. iz dohodka 597.357 695.592 116,5 5. Čisti dohodek 8.623.124 10.135.604 117,5 6. Bruto oseb. doh. 8.034.560 9.441.514 117,5 od tega netto OD 5.580.211 6.536.932 117,1 7. Za stan. izgr. ' 318.048 374.979 117,9 8. Za de. nam v sk. p. 252.075 297.449 118,0 9. Za sred. rezerv 18.441 21.662 117,5 10. Zaposleni 123 123 100 VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD DOMŽALE POROČILO O IZIDU REFERENDUMA ZA SOFINANCIRANJE ZA ASFALj] ; RANJE CEST KS MENGEŠ: Ropretova, Ul. OF, Jelovškova, Maisu ^ , Zadružniška, Zoranina, Ul. Mengeške skupine, Novakova, Šlandrov^-Toma Brejca, Medvedova, Froleterske, Ul. dr. Tineta Zajca, Veselo brežje, del Kersnikove. Zavrti, Slamnikarska, Stara pot in del ! Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo ■ ^ nega samoprispevka za sofinansiranje asfaltiranja cest: Ropretova p >. št. 2 do vključno 15, 17, 18 in 19, Jelovškova, Ul. OF, Maistrova, ^ ,6, niška, Ul. Mengeške skupine, Zoranina, Zavrti od št. 3 do vkljub j1. Slamnikarska od št. 1 do vključno 8, od št. 15 do vključno 26 ‘ e|o-Franc Premk, Novakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca, Medvedova, v3, vo nabrežje, razen št. 3, 4 in 5, Kersnikova št. 1, 2, 3, 4 in 6, L J Proleterska, Stara pot in Blejčeva št. 9. -a p 1. Konferenca delegacije KS Mengeš je na podlagi 25. člena sta -3. Mengeš, dne 15. 3. 1978 na zborih občanov, ki so bili 23. "Vjtjraflj6 1978, razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za as' Da bi uresničili ustavno funkcijo in vlogo ter izpopolnili organizacijo občinske zdravstvene skupnosti, je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Domžale na seji oben zborov, dne 6. 2. 1978 sprejela SKLEP o upostavitvi položaja sekretarja občinske zdravstvene skupnosti 1. Upostavi se položaj sekretarja občinske zdravstvene skupnosti (v nadaljnjem besedilu: sekretar skupnosti). ulic navedenih v 2. odstavku tega poročila. , ref6- 2. Na podlagi 9. člena cit. sklepa je volilna komisija KS Meng rendum izvedla 2. 4. 1978. h upraV' 3. Od skupnega števila 762 v glasovalne sezname vpisanih v0*' 'V nu (t^r čencev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referend zapo$li|’ list SRS št. 29/72) zaradi odsluženja vojaškega roka in zaradi ugotov‘' ve v tujini odštela zgoraj navedene glasovalne upravičence tc.aSovalnjn la, da se upošteva pri ugotavljanju izida glasovanja 761 g1 upravičencev. 0val° v 4. Od skupnega števila 762 glasovalnih upravičencev jih jc 8 , »jenih ali 99,86%, Za uvedbo prispevka za sof. asfaltiranja cest ,n j,;enceV^ 2. odstavku tega poročila je glasovalo 611 glasovalnih upra 80,28 %, neveljavna pa je bila 1 glasovnica. . -ja pri ^ 5. Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna k°nv J ejet-^ Mengeš ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima konferenca delegacije KS Mengeš v smislu 9.člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi samoprispevka. 6. Podrobni pregled o izidu glasovanja se nahaja v tajništvu KS Mengeš. Mengeš, 2.4. 1978 Volilna komisija pri KS Mengeš: Tajnik: Francka Trobec 1. r. Član: Anton Bleje 1. r. Predsednik: Jože Merčun 1. r. poročilo o IZIDU REFERENDUMA ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE NA OBMOČJU KS MENGEŠ V SLEDEČIH ULICAH: Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, °vakova, Šlandrova, del. Ul. Toma Brejca, Medvedova, Stara pot, del Kersnikove, del Zavrti in Slamnikarska ulica. Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbo kraj. amoprispevka o sofinansiranju izgradnje kanalizacije v sledečih ulicah: Ul. OF, Jelovškova, Maistrova, Zadružniška, Ul. Mengeške skupine, ovakova, Šlandrova, Ul. Toma Brejca hiše št. 13, 15, 17, 19, 18 in 20 in * Stele, Medvedova, Stara pot, Kersnikova od št. 1,4 in 6, Zavrti hiše ,°>9, 12, 13, 14, 15 in 16, Slamnikarska ul. od hiše št. 1. do vključno 8 . št. 15 d0 16 in n.h. Franc Premk. Konferenca delegacije KS Mengeš je na podlagi 26. člena statuta KS Mengeš dne 15. 3. 1978 in na zborih občanov, ki so bili 23. 2. in .v - 3. 1978 razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za kana- 2 *zacijo v ulicah navedenih v 2. odstavku tega poročila. ' Na podlagi 9. čl. cit. sklepa je volilna komisija KS Mengeš referendum 3 izvedla 2. 4. 1978. ’ šJu skupnega števila 762 v glasovalne sezname vpisanih volilnih upravi-encev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Ur. st SRS št. 29/72) zaradi odsluženja voj. roka in zaradi zaposlitve v ujini odštela zgoraj navedene glasovalne upravičence, da se upošteva 4 Er‘ ugotavljanju izida glasovanja 761 glasovalnih upravičencev. af ^tipnega števila 762 glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 761 1 99,86%. Za uvedbo samoprispevka za kanalizacijo v cestah nave-enih v 2. odstavku tega poročila je glasovalo 614 glasovalnih upravi- 5. {4 ev ali 80,68 %, neveljavni pa sta bili 2 glasovnici. a podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija pri KS e.ngeš ugotovila, da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj Ca^lZanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima konferen-Zak S ^en8e$ v smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena °na 0 samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa o uvedbi 6. p0^°P,risPCvka. r°bni pregled o izidu glasovanja se nahaja v tajništvu KS Mengeš, ^ngeš, 2, 4. i978 Xajnik: rar>cka Trobec 1. Volilna komisija pri KS Mengeš: Predsednik: Jože Merčun 1. r. ODGOVOR na članek »KAJ JE RESNICA« I^Ček številki objavljamo pismo, ki ga je poslal tov. Toma r*s'la 13 f “dgovor na članek, ki je bil objavljen v 2. številki našeg in^jeni čl rVarJa !978. leta. Glede na to, da smo v Uredništvu dobil ** 'st°čas n*.Se*e 4. 1978, objavljamo ta članek v današnji številk 0 v imenu uredništva opravičujemo tovarišu Terčku. Odgovorni uredni Karel Kuši Ker tere'"1, do b, .e,’ ste Vaše pismo objavili v Občinskem poročeva Pišoči p . zaradi popolne obveščenosti občanov potrebno n tudi Poudarjam, da to ni nikakršno opravičevanje, ***• tistih, ki ste jim poslali kopije, ni vzbudilo zaželjei Očitno je prvi kratki stik nastopil že pri poslušanju „z enim ušesom", kajti v celotnem 2-minutnem prispevku sta veljala Domžalam le dva delčka, ostalo je bila splošna problematika, saj je čas v osrednjem Dnevniku dragocen in ga je nemogoče namenjati uspehom, težavam in napakam posebej za vsakega izmed 60-ih podobnih organov v Sloveniji. Za lažjo orientacijo prilagam prepis teksta in podčrtujem tisto, kar je veljalo Domžalam oziroma Svetu. ..Domžale so za otroke prometno najbolj nevaren kraj v Sloveniji. Po lanskih podatkih o žrtvah med njimi je taka trditev upravičena. V tej občini so namreč umrli štirje, s čimer pa ni povedano vse: veliko drugih krajev je še bolj nevarnih, le sreča je bila pri njih bolj širokosrčna. Toda tudi ta nam ne pomaga zmanjšati pretresljivega skupnega podatka, da se je kar 68 poti v šolo, vrtec, domov, po drobnih opravkih in zamaknjenih otroških iger 1977-ega leta za vedno končalo na asfaltu in makadamu naše bencinske koride. Približno ena desetina vseh žrtev so bili torej otroci in približno v eni četrtini nesreč so na spisku udeležencev tudi njihova imena. Mnogi so se ponesrečili v spremstvu odraslih - in to ne le z vozili, marveč peš... To je kričeč kažipot do enega bistvenih problemov prometne varnosti otrok: do vzgoje doma. Ni dvoma, da se večina staršev zaveda odgovornosti, da se prometne vzgoje že zgodaj lotevajo, toda vprašanje je, če jo vedno krepijo s svojim zgledom in če učijo otroke ti pravih osnov. Kajti kakor se zdi smešno, je vendarle res, da se nekateri otroci še dandanes bolj bojijo miličnika kot posledic nesreče. Tudi šola za osveščenost svojih varovancev marsikje ni napravila dovolj -predvsem v njej ni čutiti načrtnega dela, da o vrtcih sploh ne govorimo; po šestem razredu osnovne šole pa so vajeti tako izpuščene iz rok, saj prometna vzgoja ni več obvezna in prav velike družbene zavzetosti, zlasti krajevnih dejavnikov, na tem področju tudi ni. Vemo tudi, kako delajo -oziroma ne delajo - občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu - naj bo kot skromen primer tale domžalska vitrina, ki seje že dolgo, gotovo več kot dve leti, nihče ni dotaknil— in tako se merica vzrokov, predvsem pa posledic neodgovornosti, malomarnosti in neopravljenih nalog, za katere so mnogi zadolženi, nekateri pa celo plačani, zlahka napolni. Njeno vzporejanje s številko 68 - 68 mladih življenj v lanskem prometu - nikakor ni naključno. Vsi smo krivi, da številka raste - in stojimo ob strani pri naporih, da bi se zmanjšala. Ali bo potemtakem spet samo od sreče odvisno, kolikšna bo ob letu? “ Prispevek torej, kot vidite, ni bil namenjen Vašemu Občinskemu Svetu, ampak problemu varnosti otrok nasploh. Domžale s štirimi mrtvimi so bile le povod za to, da je bil kraj izbran za mesto poročanja. Če bi hotel karkoli govoriti o delu domžalskega SP V bi se pri Vas zagotovo oglasil, ker je tak tudi obvezni način našega dela. Vitrina pa me je že dolgo vabila za kritično opazko, saj je niti enkrat nisem videl vzorno ali nanovo urejene. Očitno sem imel smolo in sem jo gledal vedno le takrat, ko so bile slike v njej že čisto orumenele in skodrane - vsaj na tisti strani, kjer je napis z odpadajočimi črkami in kjer je bila plast prahu na dnu vedno debelejša. Zato sem jo tudi uporabil za primer. Čeprav sem vedel za razbito šipo, sem smatral to za stransko stvar, saj je važna vsebina, ki pa, kot rečeno, v vsem času, kolikor hodim redno vsak teden v Domžale, Svetu ni bila v ponos. To pa traja že več kot poldrugo leto in ker slike, ko sem jih videl prvič, niso zagotovo bile „mlajše" od pol leta, sem tudi navedel številko dve leti. Vsekakor pa bi Vašo ,,5-kratno menjavo“ zagotovo vsaj enkrat opazil, saj ob čakanju na avtobus človek gleda in vidi marsikaj. In tudi sliši Prav opazke ljudi, ki sem jih velikokrat slišal na račun vitrine, pa to moje prepričanje še bolj utrjujejo. Prosim Vas, če lahko tudi to pismo objavite v Vašem Občinskem poročevalcu. Hvala. Ljubljana, 21. II. 1978 Tomaž Terček RAZPIS SMUČARSKI KLUB IHAN bo priredil 15. aprila 1978 ob 9. uri tradicionalni IV. MNOŽIČNI POHOD „IHAN 78“, s Startom in ciljem na nogometnem igrišču v Ihanu. MNOŽIČNEGA pohoda se lahko udeleži vsak občan. Proga pohoda bo potekala mimo znanih partizanskih obeležij in to od IHANA mimo GOROPEC, JUDEŽEVE DOMAČIJE, OKLEGA in nazaj v Ihan. Proga bo dolga lOkm, udeleženec pa mora priti na cilj v treh urah in bo na cilju prejel spominsko značko „IHAN 78“. Pokrovitelj tekmovanja bo delovna organizacija TERMIT Organizatorji vabijo vse občane, da se udeležijo te množične prireditve po poteh ob partizanskih obeležjih. Organizacijski odbor pri SK Ihan 8. MAREC - DAN ŽENA Kot vsako leto, smo tudi letos na primeren način proslavili ta dan. To je dan, ko naj bi bila vsa pozornost posvečena materam in ženam. Šopek cvetja, morda zvončkov iz otroških ročic pove, kako rad ima svojo mamico. Tudi možje so ta dan zelo ustrežljivi. Mislim pa, da je najlepše, če žena lahko vsak dan občuti družinsko srečo. Tudi ria ESŠ Domžale smo temu dnevu posvetili kar precej pozornosti. Že 7. marca je bilo v dvorani na Viru vse praznično. Proslavo so pripravili dijaki pod vodstvom mentorice. Spise in pesmi, ki sojih pripravili, so bile napisane z občutkom. Izražali so ljubezen in bolečino. Zelo me je ganilo pismo materi, ki je odšla v svet s črncem, njena hči pa se je sama borila proti ljudem, ki so jo zaničevali. Med branjem so zazvenele tudi citre, ki so popestrile sam program. Za sam praznik pa smo imeli športni dan. Tokrat so bili zanj odgovorni le moški člani učiteljskega zbora. Izbira je bila na moč pestra, saj smo imeli na izbiro kar tri,kraje: ljubitelji drsanja smo odšli na Bled, navdušeni smučarji na Krvavec, ostali pa so nameravali na Katarino, vendar so si premislili in zavili na bližnjo Šmarno goro. Tako je letošnji 8. marec minil v vsesplošno zadovoljstvo, k temu pa je pripomoglo tudi sonce, ki je svetilo kot za stavo. Dijaki ESŠ NEPOTREBNI UDARCI V mesecu juliju 1977 smo dobili s strani Krajevne skupnosti Preseije obvestilo, da bo Komunalno podjetje Domžale tudi v našem kraju začelo odvažati smeti. Tega sklepa smo bili veseli, čeprav je moralo vsako gospodinjstvo kupiti smetnjak v vrednosti 650 din. 2. avgusta je Komunalno podjetje začelo vsak petek z odvozom smeti, vendar seje zataknilo pri samem odvozu. Komunalno podjetje je vedno vzelo le tiste smeti, ki so bile v kantah, dočim pa so vse ostale smeti, ki so bile spravljene v zaboje ali vreče ostale na mestih, kjer smo jih pustili. Ker nas je ta stvar zanimala, smo se pogovarjali z delavci Komunalnega podjetja in so na naše vprašanje, zakaj puščajo smeti, ki niso v kantah odgovorili, da so plačani samo od kant, ne pa od pobiranja tudi ostalih smeti. Pozanimali smo se tudi v Ljubljani, kako je z takšnim odvozom. Dobili smo odgovor, da komunalci poberejo vse smeti, ki so primemo pripravljene. Sedaj se vprašujemo, zakaj to v Domžalah ni mogoče? Radi bi odgovor, saj gre za vprašanje odvažanja smeti in istočasno za odstranjevanje vsega tistega, o čemer govorimo vsak dan: o onesnaževanju narave. Drugo vprašanje pa je to, kako s kantami ravnajo delavci. Njihov odnos do naše imovine je skrajno malomaren, saj vsaka kanta doživi po tri udarce ob vsakem odvozu, ker delavci enostavno razmetavajo kante in tudi pri potiskanju na sam kamion, ravnajo dokaj neodgovorno. Če bi samo enkrat bila kanta izpostavljena udarcem, bi jih letno dobila kar 52, ker se pa to dogaja vsakokrat po trikrat lahko ugotovimo, da bo kanta v enem letu uničena in bomo morali ponovno poseči v žep in kupiti novo. Tudi tak odnos do lastnine verjetno ni dopusten in prepričani smo, da je tudi dolžnost delavcev, ki opravljajo to dejavnost, da čuvajo tisto, kar jim je v danem trenutku zaupano. Ivan Majhen OGLED RAZSTAVE V četrtek in petek, 1. in 2. decembra, smo si osmošolci Osnovne šole Josip Broz Tito iz Domžal ogledali razstavo slikarja amaterja Bogdana Potnika, člana Likovnega društva Petra Lobode. Sprejel in pozdravil nas je tov. Potnik prav prisrčno, nam pripovedoval o svojem delu, nas poučil o različnih tehnikah slikanja tako, da nas je resnično navdušil ne le kot razstavljalec, ampak tudi kot prijeten pripovedovalec in razlagalec. Sledili smo različnim oblikam njegovega ustvarjanja, od prvega panoia, kjer so bile razstavljene njegove skice in risbe o izgradnji proge Brčko-Banoviči, ki so jo gradile mladinske delovne brigade. Z zanimanjem smo si ogledali in se nasmejali karikaturam, najprej tistim o onesnaženju Kamniške Bistrice, še posebno pa so nam bili všeč pevci starih ljudskih pesmi, ki so bili prav posečeno prikazani. Slikarje tudi mojster portreta, večini med nami sta bila najbolj všeč portreta bratca in sestrice, pa planšarice in še posebno stare ženice iz Prekmuija. Vsaka slika je pred nami boje zaživela, saj nam je tov. Potnik pripovedoval, kako so nastajale, in nas seznanil še s kakšno anekdoto o tej ali oni sliki. Navdušilo nas je posebno slikanje s pomočjo paličice, pod slikami smo prebrali napise: sepija - v rjavih odtenkih nam je bil še najbolj všeč Mali grad (v Kamniku). Nekateri med nami smo se razveselili navodil za take vrste risanja, in bomo poskusili še sami. Lepota barv v številnih akvarelih, pred katerimi smo kar dolgo postajali, pa linorezi, poseben tip voščenke - vse smo si natančno ogledali. Za nagrado pa, ker smo pokazali veliko zanimanja in res pridno sledili razlagi slikarja, pa tudi, da bi imeli spomin na razstavo, nas je tovariš Potnik na koncu portretiral. Tudi tisti, ki nismo imeli risalnih listov s seboj, smo hitro stekli v bližnjo knjigarno in jih kupili, saj smo vsi želeli za spomin portret in pa podpis razstavljalca. Obkrožili smo ga in tiho sledili njegovim, urnim gibom roke, ki nas je pridno risala na papir. Odšli smo zadovoljni, z željo, da bi se ponovno srečali s tov.Potnikom, v imenu vseh nas pa mu je Irena zaželela še veliko ustvarjalne moči in uspešnega le la. Mladinci osnovne šole Josip Broz Tito IZ KRAŠNJE Gasilsko društvo KRASNJAje imelo 19. II. 1978 svoj letni občni zbor. Zbora so se udeležiti predstavnik Občinske Gasilske zveze DOMŽALE ANDREJ KA Martin, sektorski poveljnik CERAR Luka, predsednik KS Krašnja ORAŽEM Jože in 53 članov in članic društva. Predsednik DRAGAR Franc pozdravi vse navzoče, ter oriše delo preteklega leta. Zbor je odobraval nakazane smernice v referatu predsednika, kakor tudi drugih poročevalcev in razpravljalcev. Gasilci so se v celoti izrekli za trdnejše oblike dela. Upam, da bo sklep, kije bil predložen glede prekvalifikacije članstva vsestransko rešil tudi vprašanje udeležbe pri obveznosti operativcev. Tov. ANDREJKA - predstavnik Občinske gasilske zveze pojasni, kako važne naloge imajo gasilci v današnjem Na literarnem večeru, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Josip Broz Tito času, menda ni organizacije, ki bi terjala od svojih članov toliko požrtvovalnosti, nesebičnega dela in samoodpovedi, kakor je gasilska organizacija. Vendar pa danes s ponosom trdimo, da se naši člani dobro zavedajo dolžnosti, ki so jih prevzeli s pristopom v društvo in da te dolžnosti vestno izpolnjujejo. Gozdni požar v lanskem letu ni napravil kake večje škode. Pohvalno je, da so gasilci uspeli s svojo prizadevnostjo obraniti več milijonsko škodo s svojo pravočasno intervencijo. Važno je preprečevanje požarov, zato so sklenili, da bodo v prihodnje posvetili več skrbi preventivni dejavnosti. Dosedanje izkušnje kažejo namreč, da se s stalnim in nenehnim vzgajanjem prebivalstva da doseči vidne uspehe pri zmanjševanju številnih požarov. Društvo je v preteklem letu izpolnilo 90 % svoj plan, upamo pa, da bomo letos tudi uspeli doseči tisto, kar smo si zadati. Peter DRAGAR ples je Šumel, žarela je dvorana Po treh mesecih obiskovanja plesnih vaj smo osmošolci Osnovne šole Josip Broz Tito organizirati plesni venček, da bi staršem, učiteljem in prijateljem pokazali, kaj vse smo se naučili in kako smo bogatejši za znanje na področju družabnega življenja - umetnosti gibanja. Od 57 mladincev so trije obupali že čisto na začetku, nekaj pa jih za ples ni kazalo posebnega veselja, tako da se nas je petdeset predstavilo na plesišču. Gledalci so nas po vsakem1 plesu nagradili s ploskanjem in z zanimanjem sledili naši predstavitvi različnih plesov. Prireditev sta popestrila mlada plesalca ljubljanskega Študentskega plesnega kluba Alenka in Dragan, ki sta zaplesala športne plese, in nas tako še bolj navdušila za ples. Priredili smo tudi tekmovanje ples- nih parov, ki pa se ga je žal udeležil šest parov. Zmagala sta Vida Koka« Tomaž Prelovšek in si zaslužila tsKre čestitke vseh gledalcev. „,ia. Drugo mesto sta zasedla Mojca -> žar in Lojze Pirnat, tretja pa sta L Mojca Potočnik in Uroš Gregorin. m. Lepo prireditev smo zaKijuuui j razšli zadovoljni, spomin na prvi P ^ venček pa bo ostal v nas. Uroš Greg”*^ EKSKURZIJA V BELO KRAJINO Občinska konferenca ZSMS Je ,a soboto 18. februarja 0Ig.^jp bila ekskurzijo v Belo krajino. Naš cuj J delovna organizacija BETI, tovar ^ lokranjske trikotažne industnj Vinica, rojstni kraj našega pomem pesnika Otona Župančiča. ., je v Čeprav vreme ni bilo najbolj’J avtobusu vladalo razpoloženje , Metlike, kjer smo si ogledali vrie organizacijo Beti. Predsednica A,0zi organizacije ZSMS nas je popclj31 .^i-vseh osem TOZD te delovne » ^ zacije in nam obrazložila delo s0 meznih temeljnih organizacijam ^0. medsebojno proizvodno PoVj. n-1 lektiv Beti je zelo mlad (tudi g .$ je strukturo zaposlenih), vendar tJujCiii uspešno uveljavil na domačem . jelk»-tržišču s svojimi kakovostnimi ..j, nji-To dokazujejo tudi priznanja, * J j$ih hovi izdelki dobivajo na najraz vč-sejmih mode. Veliko P02®11?® saj čajo izobraževanju ob delu- . a(uoV omogoča izobraževanje lastni nj v in izpopolnjevanje strokovna tekstilni stroki. , Viflic°/ Naša pot nas je popeljala/ rojstni kraj pesnika Otona Kuti Fot je pripravila tudi manjši gram in za zaključek je zador ki jo je spremljal harmonik"r Z občnega zbora Gasilskega društva Krašnjo ANTON LONCNAR Na domžalskih Žalah smo se marca poslovili od prvo-borca, nosilca partizanske ^menice 1941, nosilca visokih odlikovanj in kapetana 1. razreda Antona Loncnarja. Pokojnik se Je rodil na Jesenicah v delavski Možini 3.januarja 1912. leta. Njegova mladost je bila povedna s težaškim delom v Železarni na Jesenicah, kjer pa je kmalu začel sodelovati z naprednim delavskim gibanjem. Takoj ob razpadu stare Jugoslavije je "tupaj s sodelavci začel pripravljati vstajo na Jesenicah in zbirati orožje in municijo za novo nastajajočo vojsko. Bil je neustrašljiv borec in se boril v tirih letih v neštetih bojih. Več-. J.e bil ranjen in po osvobo-nvi je kot 100 % invalid delal v mnogih političnih organizacijah, oda zahrbtna bolezen je vedno n|J načenjala njegovo pleme- zadniem godbc’ streljan "jcgovo tm°^dravu PraP groh v trupI° Položili v So^d.kijojcta bori iJ ii j ’se zanjo s p - zdravje! dar°Val svoje r scdnik "skuni? SC P°slov ^“scdnflc P MoC, Cmcj tZh Nov ,,Mestnoga in Zalt?V .P°mžalc Pavl cev iz uPnik kovinarski odšel ^Scnic- Tako je z Vi ,°d nas eden ... Marija ERJAVSl >šno vab^ko Sol 44 let ,0nčala. Si Ptavija, z . vesdjem am l,° "e sa >č» ,usli c«Je jJU občine. V " .P0magala jbiti0!1 babica je P nnčkOm Jve,a : IN MEMORIAM in varčna. Aktivno je delala v organizaciji Rdečega križa in se rada udeleževala tovariških srečanj, kijih je prirejala organizacija ZWI. Tudi letos je bUa prisotna na srečanju pred Dnevom žena in nihče ni slutil, da se bomo morali tako kmalu posloviti od nje. Toda zahrbtna bolezen je spet opravUa svoje in v spominu bo ostala kot ena izmed tistih nesebičnih žena,kije z besedami in dejanji znala pomagati ljudem. Njena dobrota bo ostala zapisana v mnogih domovih, v katerih se je zadrževala ob trenutkih rojstva in pomagala ženam, da so tudi ob pomanjkanju znale vzgajati svoje otroke. Pokojna Marija - domžalska babica - nam bo ostala v spominu kot druga mati, nasmejana in vedra in polna življenjske dobrote. K.S. JAKOB VRENJAK Na pokopališču v Dobu smo se 16. marca poslovili od Jakoba Vrcnjaka, kije bil rojen pred 76. leti v revni in štcvUni kmečki družini na Kolovcu. V mladosti se je izučil za kovača in se kasneje zaposlil v Papirnici Količevo. Kmalu sc je vključil v napredno delavsko stranko in aktivno sodeloval tudi v znani stavki papirniških delavcev. V času vojne je njegova hiša na Kolovcu postala znana partizanska javka. Okupator je njegovo domačijo požgal in ob tem požigu sta izgubila življenje tudi njegov brat in sestra. Jakob je vstopil v terensko četo, s katero se je znašel tudi na Okleni nad Ihanom in po srečnem naključju težko ranjen ušel s tega morišča. V tem boju pa je izgubil še enega brata. Po vojni je bil aktivni politični delavec in se kljub invalidnosti ukvarjal s čebelarstvom. Vedno se je veselil spomladi. tistega časa, ki vliva človeku novih moči, vendar je na pragu letošnje zastal njegov korak. Tako je organizacija ZWI spet izgubila enega izmed svojih delovnih članov, mi vsi pa se mu iz srca zahvaljujemo za njegovo nesebično delo in za vse, kar je storil za današnji čas. S.K. MATEVŽ UČAKAR Na pokopališču v Domžalah smo se 29. marca poslovili od MATEVŽA UČAKARJA, rojenega 1887. leta v Zagorju ob Savi. V rani mladosti je izgubil starše in doraščal pri tujih ljudeh, kjer je spoznal vso revščino in bedo. S 14 leti seje zaposlil v Steklarni v Hrastniku in nato v rudniku v Trbovljah, kjer je ostal do I. svetovne vojne. Na ruski fronti je bil leta 1915 ujet in se znašel kot ujetnik na delu v Rusiji. Leta 1917 seje boril na strani Rdeče armade za uveljavitev sovjetske oblasti in zmago revolucije. Z domovino sc je ponovno srečal leta 1921, vendar doma ni našel kruha ter je zato odšel v Nemčijo in pozneje v Francijo, od koder se je leta 1934 vrnil domov z družino. Med NOB je delal za napredno stvar in prenašal svoje bogate revolucionarne izkušnje. Aktivno je delal vse do leta 1952, ko je bil upokojen kot inkasant elektrike. Ob praznovanju 50-letnice Oktobrske revolucije mu je predstavnik Sovjetske ambasade podelil medaljo „ZA BORBENE ZASLUGE", kot zahvalo za njegovo sodelovanje v prvi proletarski revoluciji. Vse svoje življenje je ostal zvest borbi za enakopravnost in pravičnost med ljudmi. Vinko Zabret ZAHVALA Ob smrti moje drage mame MARIJE ERJAVŠEK se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, in znancem, ki so mojo drago mamo pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Zahvaljujem se vsem darovalcem cvetja, posebno pa organizaciji ZZB NOV in ZWI, Krajevni skupnosti Jarše—Rodica in Zdravstvenemu domu Domžale. Posebno se zahvaljujem govornikoma za poslovilne besede in pevcem ter dr. Janezu Grošlju za tolažilne in bodrilne besede v zadnjih letih njenega življenja. Sin Milan z družino ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta FRANCA KUMERJA iz Moravč se zahvaljujem vsem sosedom za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujem sosedu Jožetu Fugger-ju in njegovi ženi Slavki za humano pomoč ob zadnjih urah življenja. Iskrena zahvala vsem! Albina Cerar ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA RAZBORŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli bili v pomoč v težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno zdravljenje in župniku za poslovilne besede. Družini Razboršek - Kovač ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta in strica VINKA ZABRETA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nam stali ob strani v težkih trenutkih in pospremili našega očeta na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Domžale in ostalim društvom, Domžalski godbi, Moškemu pevskemu zboru „Janez Cerar11 Domžale za žalostinke in govorniku Marjanu Lenarčiču za poslovilne besede ob zadnjem slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Mari, Fani, Metka in Tonči z družinami v imenu vsega sorodstva (OGLAS "N V r Dam v najem kletne prostore primerne za lažjo obrt. Telefon v hiši. Oglasite se lahko v dopoldanskih urah, razen v soboto in nedeljo. Vrhovnik Marija, Zaboršt 45 Domžale. OGLAS "X Oddam 50 m2 lepili delovnih prostorov v Domžalah (mirna obrt) v zameno za redno zaposlitev. Začetek 1. junija. Naslov v uredništvu gla-sila.________________________J OGLAS Iščem mladega nekvalificiranega in priučenega delavca za delo v kovinski galanteriji. Nastop možen takoj. Plača po dogovom. Jože in Marija ROVANŠEK, kovinski izdelki, Mengeš, Hribarjeva 16. X______________________J ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda in pradeda MATEVŽA UČAKARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje, organizaciji ZZB NOV in organizaciji ZK za darovana venca, moravški godbi in pevcem za poslednje ža-lostinke. Vsem še enkrat iskrena zahvala! Žalujoči: žena Pepca, hčerka Ani in sinova Jože in Stane z družinama ZAHVALA Po mučni bolezni smo 7. februarja 1978 pospremili v njegov zadnji dom 58-letnega našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica IVANA PAVLINA iz Preserij Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v zadnjih dneh njegovega življenja, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem delovne organizacije File, govornikom za izrečene poslovilne besede, Mengeški godbi in Moškemu pevskemu zboru Janez Cerar*1 Domžale ter gasilcem. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Amalija, sin Rajko in hči Malči z družinama ( \ OGLAS Obnavljam in popravljam vse vrste koles. JAKOB VODNJOV Chvatalova 25, Domžale. X_________________________y OGLAS V varstvo sprejmem otroke. Interesenti naj se zglasijo na Ljubljanski 30 v Domžalah. Hvala! V ________________________J r ~------------------------------\ Skupščina občine, družbenopolitične organizacije in Kulturna skupnost vabijo na SLAVNOSTNO AKADEMIJO v počastitev Dneva OF in Praznika dela, ki bo v torek, 24. aprila ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Na akademiji bodo podeljena Priznanja OF in odlikovanja, v kul turnem programu pa bodo sodelovale pihalne godbe iz Kamnika, Moravč, Mengša in Domžal. Vabljeni! v_____________________________________________________J ZAHVALA Javno se zahvaljujemo Gozdnemu gospodarstvu Domžale in , Kmetijskemu poskusnem centru Jable za ptičjo krmo, ki je bila dostavljena v zimskem času pticam na območju Dobena. Istočasno vabimo tudi druge delovne organizacije in občane, da se pridružijo tej humani akciji. Dobenčan v_________________________________________________________ OBJAVA MUNDUS ..FLORIJAN BOBIČ** Industrija pohištva VARAŽDIN za Centralno skladišče za SRS v HOMCU, 61235 Radomlje Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA. Kandidat naj ima dokončano osnovno šolo, fizično mora biti zdrav, delo je enoizmensko. Nastop dela takoj ali po dogovom. Kandidati naj vložijo prijave v roku 10 dni po objavi na gornji naslov v Homcu, pošta 61235 Radomlje. X_______________________________________________________) BIOTEHNIČNA FAKULTETA VTOZD ZA ŽIVINOREJO 61230 DOMŽALE - GROBLJE 3 objavlja prosta dela in delovne naloge RAČUNOVODJE Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - dokončana ekonomska fakulteta I. stopnje in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali dokončana srednja šola in 5 let delovnih izkušenj - moralno-politična neoporečnost - 3—mesečno poskusno delo Delo je s polnim delovnim časom za določen čas /nadomeščanje/. Kandidati naj svoje vloge v roku 15 dni pošljejo na naslov: VTOZD za živinorejo, 61230 Domžale, Groblje 3. OGLAS V dopoldansko varstvo vzamem otroke v starosti od enega leta naprej. Interesent-ke naj se oglasijo na naslov: Masljeva 2, Domžale. V OGLAS V dopoldansko varstvo vzamem dva otroka. Naslov v uredništvu. OGLAS Mlada zakonca brez otrok nujno iščeta enosobno stanovanje ali garsonjero v bližini Domžal ali Mengša. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS V Ihanu oddam okoli 100 m2 prostora za skladišče ali obrt. Naslov v uredništvu glasi' „ j OGLAS Študent tretje stopnje iz tujine išče opremljeno garsonjero ali sobo v Domžalah oziroma v okolici Grobelj Ponudbe pod „Reden plačnik** POPRAVEK lica z dne 27. 8 je pri krajevni skup ;i Domžale - delegacij ;bor krajevnih skupno* lotoma izpadel izvolje gat PETER VOLGh F' Urednik^ "1 OBVESTILO ciativni odbor Kin ,= d,u»va Dom«', ča vse občane, ki* lati svojega P53- , nje ičel tečaj za šolan) i Domžalah. —0 čaja se lahko udeleži. , imajo psa stareg ^ eno leto ne glede r in rodovnik-e informacije dob aru tečajnikov, 1 g 'O. 23.4 1978 ob V 1 I v/ntu ood L>u' VRSTNI RED: SMUČARSKI SKOKI TUDI NA PREVOJAH °Va skakalnica na Prevojah, delo prizadevnih mladih smučarjev J ;o°rt«v.^ Je skakanjo s smučmi Preko *Zen, mn^alr?ic je star, privlačen, iti ideja, da bi se s smuč- Ztaku, Da °d zemlje, da bi poleteli po ?ett°v dai„Ae^v„samo nekaj deset talnice Prevoiah so bile ska- reče’v c!?,Jle' take ki so „nesle“ kot Petrov- ^u?arskem žargonu, le nekaj tamkTnC so Mc -Aa hitro ?P)e teren’i, er,Je “kustvo narekovalo, ^ Pobalin; f°den- Mladi fantje in tudi ."plenih v, , 0 se poganjali prek teh Rejeni don^V slabl opremi, čcsto t^Pziazem n i^° -*e hil pravi športni skl5-83 sloga0bl ,VCre v večie daljave, n« 1 v lasten t0.so bili pravzaprav tJ8 skakalca Ves^c' srečo posamez-bn^avi niS0 h:, čeprav skoki v širši ““Pri vsemfbUl na zavjdljivi ravni, je &>je naT‘em Pomembno edino le <^‘5‘p”2y>kK"~; ]Wia rekord!>raVl11 skakalnical1- tek-!PortaSpaPoviOJSre'snfa*n^e' med niimi 50 f^SEEšS tst* ^-'■■sassus-si rastla podoba sedanje skakalnice. Na tem mestu sc moramo zahvaliti ljudem, ki so kakorkoli pripomogli k njeni zgraditvi - Kveder Marjanu, bratom Ladu, Tonetu, Miru, Andreju; Kveder Janezu, Volkar Petru, Klopčič Ivanu, Končan Mihu ... Ljudem, ki vedo kako je potekala gradnja, bodo vedno ostali v spominu njeni graditelji. Na koncu se moramo zahvaliti tudi Smučarskemu klubu iz Ihana in TKS Domžale, ki sta gradnjo tudi finančno podprla. V nedeljo, 12. februarja, je nova, trideset metrska skakalnica ponesla prve skakalec preko svojega hrbta. Pomerili so se najboljši skakalci iz domžalske občine in rezultati so bili kljub slabemu vremenu zadovoljivi. Pripominjamo pa naj še to, da sije prireditve ogledalo okrog 300 prebivalcev Prevoj in okoliških krajev. Rezultati spodaj. Člani: 1. Marjan Kveder, Prevoje 2. Anton Kveder, Prevoje 3. Janez Mal, Moravče Mladinci: 1. Cigola Jože, Moravče 2. Stražar Anton, Moravče 3. Planinc Jože, Moravče Pionirji: 1. Božo Kveder, Prevoje 2. Matjaž Dolenc,' Prevoje 3. Kveder Matija, Prevoje Zmagovalci so prejeli lične pokale, prvih pet pa diplome ZTKO Domžale. Homor - Rak POKAL ZA ŠD RADOMLJE Sredi januarja sc je s podelitvijo pokala končalo prvenstvo za mlajše mladince. Košarkarskim delavcem gre vse priznanje, saj je bilo tekmovanje vzorno pripravljeno. Pokazalo pa se je, da košarka, glede na prioriteto in kvaliteto, še vedno ne zaseda mesta, kiji pripada. Opazno je pomanjkanje sodnikov in trenerjev; ekipe imajo premajhne možnosti treniranja, saj zima za mnoge še vedno predstavlja mrtvo sezono; urejen pa tudi ni status članskih ekip v društvih. Pokal organizatorja so si priborili igralci ŠD Radomlje in potrdili, da so najboljši v občinah Kamnik in Domžale. Premagali so vse nasprotnike z naslednjimi rezultati: Komendo 104:53, Mengeš 20:0, Kamnik 113:64, Domžale I 88:45, Domžale 11 77:63. Igor Lipovšek SKOKI NA JAVORŠČICI , .Športno društvo** 1 2 3 4 Moravče je priredilo v soboto, 18. febr. 1978 odprto tekmovanje v smučarskih skokih na 35-metrski skakalnici na Javorščici pri Vrhpoljah. Ob 15. uri se je pod skakalnico zbralo 46 skakalcev iz naslednjih klubov: SD Ihan-sekcija .Prevoje, ŠD Dol, SD Ilirija, SD Vinje, SD Gunclje, S D Mengeš in ŠD Moravče s sekcijama Vrhpolje in Peče. Rezultati: Pionirji: 1. Kveder Božo, SD Ihan (28, 28) 2. Koželj Tone, SD Mengeš (27, 26) 3. Kveder Matija, SD Ihan (24, 24) Skupno je tekmovalo 11 pionirjev. Mladinci: 1. Stražar Tone, ŠD Moravče (29, 30) 2. Škarja Janez, SD Dol (30, 28) 3. Planinc Jože, ŠD Moravče (28, 29) 4. Cijjola Jože, ŠD Moravče (28, 28) Skupno je tekmovalo 11 mladincev. Člani: 1. Kveder Marjan, SD Ihan (31, 31) 2. Prašnikar Janez, ŠD Moravče (30, 31) 3. Učakar Franc, S D Dol (30, 30) Skupno je tekmovalo 24 članov. Naslednjega dne, v nedeljo 19. feb. seje 10 skakalcev ŠD Moravče udeležilo pokalnega tekmovanja na 50-metrski skakalnici v Dolu. Osvojili so prehodni ekipni pokal. Boljši rezultati: Ml. mladinci: 2. Cigola Jože St. mladinci: 2. Stražar Tone 3. Cerar Janez D.L. Veterani: 1. MIHEL J Karel 2. LAVRIČ Jože 3. KAVČIČ Rajko Člani: 1. HRIBAR Sašo 2. JERAJ Borut 3. PIRŠ Luka 4. MIHEL J Karel Mladinke: 1. HORVAT Zdenka 2. TRUNKELJ Anica 3. BUBOLA Marinka 4. STRMČNIK Tatjana Mladinci: 1. HRIBAR Sašo 2. RUČIGAJ Tone 3. OLENIK Stojan 4. SUHADOLC Miro Pionirke: 1. FARKAŠ Darinka 2. KOROŠEC Marjeta 3. KLEMENČIČ Lea 4. ČEBULJ Dunja Pionirji: 1. MIHELJ Bogdan 2. KURBUS Borut 3. PIRNAT Lojze 4. KRALJ Emil Rajko Kavčič SPOMINSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU Turnir v malem nogometu, ki je organiziran v spomin na pokojnega Slavca Novaka - športnika, nogometaša, tovariša, prijatelja, je pritegnil k sodelovanju 108 ekip s preko 1300 nogometašev - delavcev iz Domžal, Kamnika in Ljubljane. Na tem množičnem turnirju sodelujejo zelo znane ekipe kot so Črnuče -zmagovalec lanskega super finala v malem nogometu Hrvatske in Slovenije, Šaljivci, Papirografi, Brinje, Tabor, Slovan, Šiška, GLZ, Litija, Ilirija, Triglav, Pravniki itd. Poleg teh znanih ekip so se v drugo kolo uvrstile tudi sindikalne ekipe Heliosa, Radomelj, Ihana, Bratje Hafner, Šport, Veterani Kamnik, Santos, Mlinostroj, Kurivo, Studa, Ami-gosi, Medeni in Bratstvo Domžale. Ekipa Bratstvo je sestavljena iz nogometašev iz vseh naših republik. Za tako množičnost na tem turnirju gre zahvala nogometnemu klubu Domžale ter iniciativnemu odboru, ki ga sestavljajo: Ružnič Osim, Šmid Dolfe, Pevec Drago, Savkovič Vašo, Hafner, Avdič, Šuštar in Zajc, kateri s svojim nesebičnim delom pomagajo, da turnir nemoteno poteka. Pomoč pri organizaciji pa nudi tudi Telesnokultuma skupnost Domžale in Društvo prijateljev Hajduka. Turnir se nadaljuje od 10. 3. 1978 v dvorani Komunalnega centra Domžale. Štefan Hrovat PRVENSTVO TEKMOVAL NEGA OBMOČJA V NAMIZNEM TENISU V dvorani INDUPLAT1 v Jaršah je bilo 17. in 18. februarja 1978 prvenstvo tekmovalnega območja (občini Domžale in Kamnik) v namiznem tenisu. Tekmovali so posamezno: veterani, člani, mladinke, mladinci, pionirke in pionirji. Udeležilo se ga je preko 120 igralcev in igralk namiznega tenisa. Za spremembo od prejšnjih podobnih tekmovanj, je to tekmovanje potekalo po skupinah s po štirimi tekmovalci, s tem, da sta se prva dva iz vsake skupine uvrstila v nadaljnje tekmovanje. To tekmovanje bo služilo za sestavo ekipe tekmovalnega območja, ki tekmuje v republiški ligi. Najboljša igralca turnirja sta bila vsekakor mladinec Sašo HRIBAR in pionir Bogdan M1HELJ, ki sta dosegla poleg prvega mesta v svojih disciplinah še vidne uspehe v ostalih disciplinah. IHANSKI „ŽOGOBRC“ 20. 3.1978 je NK Ihan na občnem zboru dobil svoje novo vodstvo, ali točneje upravni odbor, o katerem se doslej ni dalo govoriti, ker ga enostavno ni bilo. Za predsednika je bil izvoljen nekdanji stalni član ihanske nogometne ekipe Lojze Kralj, za tajnika pa Hribar Janez. Še do nedavnega aktivni igralec, Franc Rahne, pa je prevzel blagajniške posle. Bo spomladanski del nogometnega prvenstva v Domžalsko-Kamniški tekmovalni skupini za Ihance še naprej tako uspešen? Nogometaši Ihana so pod vodstvom trenerja Jožeta Zupanca, namreč jesenski prvaki, za njimi pa prav nič ne zaostaja mladi rod, saj so mladinci, tako kot pionirji na prvem mestu. Del odgovora je sicer že tu; rezultati pokalnih tekem, ki tej ekipi govorko v prid. Več pa bo pokazal spomladanski del prvenstva. Poleg nogometnega igrišča v Ihanu bo kmalu (upajmo) asfaltna plošča, ki je kraju prepotrebna. Kraju, kije že leta in leta predan športu, pa nima niti kvadratnega metra asfalta namenjenega za športno udejstvovanje, kai šele telovadnice. Predvsem pa bi v kraju zaživele tudi druge športne zvrsti, saj poleg smučanja in nogometa ni druge organi- zirane športne dejavnosti, razen posameznikov, ki si pač poiščejo mesto drugje. Eden izmed pobudnikov je tudi nogometni klub. Prva dela so že stekla (odkritje zemljišča), zanesti pa se bo treba še na prostovoljno delo in sredstva krajanov, ki upam, da bodo pripomogli k uresničitvi končnega cilja. J. Gregorič Nogometaši Nogometnega kluba Ihan uspešno nastopajo v selekciji kamniško-domžalskega območja KAJ LAHKO POMENI b.b. PAPIRNATA NAČELA Piše se z malimi črkami, da ne bi prišlo do zamenjave z inicialkami slovitih osebnosti ali podobno. Pomeni pa ta b.b., daje športnik ali športna ekipa izgubila - brez boja. Torej pravzaprav kazen, ki je lahko posledica napake, nediscipline, zamude prihoda na prizorišče, prevelika teža itd. V vsakem primeru eden izmed tekmecev dobi boj ah točki, ne da bi mu bilo treba pokazati sposobnosti, drugi pa na enak način izgubi, ne da bi mu kdo dokazoval, daje v resnici slabši. Ta b.b. pa je lahko včasih tudi huda krivica, ki doleti športnika ah ekipo. V našem primeru je športna ekipa žrtev, ki je plačala malomarnost drugih, ki so očitno daleč od prizorišča bojev mladih ljudi, ki jih vsakodnevno pozivamo k borbenosti, prizadevnosti, športnemu viteštvu. V biltenu košarkarske zveze Slovenije, ki povsem po naključju nosi »nesrečno** številko 13* pod točko 2 piše: »Tekma Vlil. kola ženske SKL Maribor: Mengeš se registrira z rezultatom 20:0 b.b., ker je ugotovljeno, da KK Mengeš ni pravočasno poravnal finančnih obveznosti do KZS. O tem se izda poseben sklep."* Suho administrativno sporočilo, po katerem so košarkarice Mengša izgubile tekmo v Mariboru, ne da bi lahko tekmo odigrale. Imele so še srečo, da jim niso naprtili še ene negativne točke na lestvici. Odločitev je dekleta seveda zelo prizadela. Že, da so jim v Mariboru prepovedali nastop, je bil manjši šok, zdaj pa še poraz - b.b. Pa saj so hotele igrati, pripravljene tudi priznati poraz, če bi bile nasprotnice boljše. Toda peljati se v Maribor, se obrniti in vrniti domov brez boja ter izgubiti točki, za mlade športnice seveda ni »doživljaj11, ki bi ga zlahka sprejele. In kako ie do tega sploh prišlo? Vsaka ekipa v republiški ligi mora ob začetku sezone plačati določen znesek košarkarski zvezi, ki vodi tekmovanje. Ekipa Mengša je na KZS dobila vse potrebne dokumente, da se je uvrstila v republiško ligo in jih predložila telesno-kultumi skupnosti Domžale, ki plačuje vse obveznosti telesnokulturnih organizacij s svojega področja. Vsaj naj bi jih. V našem primeru jih namreč ni, zato je KZS opozorila Mengeš na obveznosti. Trener košarkaric je še teden dni pred sporno tekmo vnovič opozoril TKS Domžale, ki je obljubila, da bo popravila zamujeno. A spet ni pravočasno. Košarkarska zveza je zato poslala sporočilo Mengšu in sodnikoma, ki naj bi vodila srečanje v Mariboru, da mora ekipa Mengša pred tekmo pokazati potrdilo o plačanih obveznostih. Da bi bila »nesreča*1 še hujša, je zbolel poštar v Mengšu in namesto v četrtek, ko bi se dalo še vse urediti, je tajnica Mengša dobila pismo KZS v soboto, ko je bila ekipa že na poti v Maribor. Trener in igralke pa so pismo prvič videh, ko jim ga je sodnik pokazal pred tekmo. Potrdila pa seveda niso imeh. Ob vsem razočaranju pa so zdaj v Mengšu dobili še tisti - b.b. Kam ny gredo in komu naj se pritožijo? KZS je poslovala po svojih pravilnikih in je bil njen postopek povsem v skladu s sprejetimi načeh. Papirnatimi seveda. Človeško je primer teže razumljiv. Zaradi nevestne administracije v telesnokultur-ni skupnosti so kaznovane športnice, ki prizadevno trenirajo in željjo igrati. Na igrišču. Drugo tudi ni njihova skrb, kajti ve se kdo ureja finančno in drugo poslovanje. Zamislite si, da pridete v bolnišnico, kjer vam povedo, da vas ne bodo zdravih, ker vaša delovna organizacija vašega prispevka za zdravstveno zavarovanje se ni nakazala na skupnost pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Primerjava je seveda druga skrajnost, postopek pa prav takšen kot pri mengeških košarkaricah. STANE TRBOVC POHOD NA STOL Kakor sodelujeta občini Domžal in Kamnika, tako sodelujejo tudi planinci teh dveh občin. Kot ena družina smo se podali s tremi avtobusi proti Karavankam. Že rano zjutraj ob peti uri nas je vstopilo 170 članov. Zamegleno jutro nas je sprejelo na izhodišču nad Žirovnico. Kakor čreda ovac, le z razliko, da je prevladovala rdeča barva, smo se usmerili proti Stolu. Pred nami je bilo štiri in pol ure hoda. Že pred domom Valvasorja so nas sprejele prve krpe snega. Pred domom je bilo obvezno okrepčilo iz lastne zaloge ah pa iz panoja planinskega doma. Med tem časom smo slišali z zvočnika vsa potrebna navodila glede opreme planincev, reda, odpadkov, markacij, pomena pohoda, vsa navodila glede priznanj pohoda itd. Poudarjena je bila potrebna disciplina za vse udeležence. Po kratkem postanku se je pot nadaljevala proti vrhu. Ne daleč od doma smo se že srečali s prvimi snežinkami, ki jih je nosil močan veter. Kljub temu ni padla morala udeležencev. Največji zadržek na pohodu so bili udeleženci sami, ker je bilo teh le prevelika masa v preveč kratkem času. Kolona planincev je bila dobesedno strnjena. Pohod je bil res sila težak, zato pa je bila zmaga toliko bolj ponosna, slajša. Mislim, da ni bilo udeleženca, da ne bi svojo osebnost ponižal vsaj enkrat. Sam sem bil večkrat prizadet. Na trdo podlago je padlo nekaj centimetrov novega snega, kar je povzročalo nevšečnosti, posebno pri povratku. Pri ponovnem počitku, na povratku pri domu, smo se spustili v dolino ob tretji uri. Vsi zadovoljni smo vzeli slovo od Karavank. OBISKALI SMO DNEVNIKOVO HIŠQ V sredo, 22. 3. smo se z veseljem odzvali vabilu urednice sobotne strani DNEVNIKA MLADIH, kjer s prispevki pridno sodelujemo že vse šolsko leto in obiskah Dnevnikovo hišo. Med dvanajstimi učenci nas je bila večina osmošolcev, saj prav mi skrbimo za pošiljanje člankov, spisov, pesmic, anket v Dnevnik. Povabili pa smo še nekaj učencev iz nižjih razredov, saj bomo mi kmalu zapustili šolo in bodo prav oni lahko poskrbeli za to, da bodo pridno nadaljevali naše delo. Zimski spominski pohod na Stol je množična manifestacija v spomin borbe partizanov z nemškim okupatoijem dne 20. februarja 1942. leta. Prvi spominski pohod je bil leta 1962, katerega se je udeležilo 51 planincev. V letu 1974 je bilo udeležencev že 1159. Lansko leto se jih je udeležilo rekordno število 4005. Dočim je letošnji pohod dalo število preko pet tisoč. K temu številu smo pripomogli tudi mi v zadnjem pohodu. Kolikor mi je znano, sta se od naših udeležencev največkrat udeležila tega pohoda tovariša Prelovšek Maks in Vesel Franc. Vsak izmed njih seje ude- Sprejel nas je tovariš Glavič, odgo-vorni urednik Dnevnika, in nas po prisrčnem pozdravu in sprejemu osvojil in rešil treme, ki smo jo, kar priznamo, imeli, saj biti gost urednika res ni kar tako. Toliko vprašanj smo imeh in naša radovednost je bila potešena, saj smo čez eno uro kramljali že kot stari znanci in prijatelji. Prav vse nas1 je zanimalo: kako sploh nastane časopis, kakšna dela opravljajo v Dnevnikovi hiši, kako pri-bajajo novice do delavcev v uredništvu, koliko časa traja priprava vsake strani časopisa, koliko ljudi je potrebno za takšna dela, kako je z likovno, grafično opremo, kdo bdi nad novicami P0-noči... Začela pa je zvedava Mojca z vprašanjem, kako se razlikuje delo našega gostitelja - odgovornega urednik8 od dela glavnega urednika. Da pa smo laže spraševali in spoznavali različne rubrike, je tovariš Glavič dal vsakem8 izmed nas po en izvod Dnevnika in na$ temeljito seznanil z vsem, kar nas J8 zanimalo. Celo to vemo, kaj so »mašil8 (npr. reklame: berite Dnevnik . ..) ležil po šestkrat. Upajmo, da se bodo vala posnemanja stopnjevala tudi v prihodnje. Ivan Dobovšek ZA SLOVO ZIMSKEMU ŠPORTU Prav gotovo bo med nami kdo, ki8 bo odločil za novinarski poklic ali s® ®7 morda uvrstil med bodoče slovenske 8 terate ali pa skrbel za likovno oprem kakšnega časopisa - tako sklepam zaj0, ker nas je resnično prav vse zanima10' kar so nam pokazali in povedali. Ihanci ne bi bili Ihanci, če si ne bi omishh tekmovanja krajevne skupnosti v smučanju. Tekmovanje je bilo v slalomu in tekih. Bilo nas je za cel avtobus, od mladih do manj mladih, od suhih do debelih in sploh vseh vrst. Malo pred Krvavcem smo s kishmi obrazi pogledovali v nebo, ker je deževalo. Nekoliko višje pa je dež prešel v sneg, ki smo ga bili vseeno bolj veseli. Kar neradi smo se odmaknili od td6' printeijev, ki dan in noč sporočajo n°' vice z vsega sveta. Sprehod po dclavn*8 prostorih, kjer so nam ljubeznivo P0] jasnili, kaj delajo v posameznih odd61 kih, nas je navdušil. In ko smo si dali še postopek tiskanja časopisa, sd6 bili resnično zadovoljni in nadvse h* “ ležni uredniku, ki je bil ves čas n8* spremljevalec. O zmogljivosti krvavške sedežnice ne bi govoril, ker nas je v pol ure dvignila za nekaj sto metrov bliže nebu. Po četrturnem »pohodu**, ko smo prispeli do koče, nas je tam že čakal vroč čaj, katerega se nismo branih. Na naš obisk Dnevnikovi hiši pa bodo spominjale tudi značke, koledar in časopisi, ki so nam jih poklonili ni vujvivi ju nuni j lil t/fij dar. Tovariš urednik nas je pohvalil,?6 oridno sodelujemo s svojimi nrisocvk*0 pridno sodelujemo s svojimi prispe-nas še spodbudil k nadaljnjemu sode1 vanju. Zahvalili smo se mu za prisr0,„ S slalomom smo pričeh že ob 10. uri, čeprav je dokaj močno snežilo. Tako so se tisti, ki niso prišli na cilj, skozi vratca seveda, vsaj imeh na kaj izgovarjati. Nekohko kasneje, pa smo naredili kilometrsko progo za tek, v katerem smo se kasneje pomorih. vanju. Zahvalili smo se mu za prisr sprejem in pogostitev ter šli v Pionir^ knjižnico na ogled razstave šols* knji: glasil. S tovarišico Vutejevo, is* mentorico in spremljevalko,'smo se P” govaijali o tem, kako lahko izboljšaj, prihodnjo številko našega glasila. ' talnici knjižnice se nam je pridi8™, V pogovoru z enim izmed NAJ-tež-jih, Jožetom Lekanom, sem zabeležil: »Vse skupaj me je zelo navdušilo, mislim, da bi bilo še boljše, če nas bi bilo še več.** Že to poletje planira naša KS podobno množično akcjjo - pohod na Kamniško sedlo. Namen le-te je, da se krajani med seboj spoznamo tudi z drugih plati, ne samo s ceste, predvsem pa jp rekreativnega pomena. , ______ nas j) toplo pozdravila in nas presenetila, » nas je klicala z našimi imeni. dobro poznala Uroša, obe Mojci — petošolkc še ne), pa Ljubic0..^. Ivana ... po prispevkih, ki jih P° mo. Zavzeto smo se pogovorili 8 ^ . Hi. _ _ . _S6UL 59___—- je povabila, naj le še naprej tako sodelujemo in poslovili smo se z da sc še kdaj srečamo. Res prije^j l poučno ekskurzijo smo zaključi* » obiskom v slaščičarni, kjer se je 88 y sebej izkazal Uroš, kije dokazal,0 j-piše kar tako zelo rad o kuharski*'' t skusili (njegov spis je bil objavi)6 Rezultati: ŠLALOM - do 30 let: 1. Slovnik B. 2. Gregorin J» 3. Drobnič D, Od 30 - 40 let: 1. Limovšek B. 2. Janežič P» 3. Kovič J» nad 40 let: 1. Dragar T» 2. Drobnič A» 3. Kralj A. TEKI: do 30 let: 1. Slovnik R» 2. Gregorič J» 3. Slovnik B. od 30 - 40 let: 1. Kovič J„ 2. Kovič L» 3. Kralj F. nad 40 let: 1. Lenček A., 2. Hribar S., 3. Kra(j A. Jane Gregorič prejšnji številki Dnevnika mladih)- ,y Dobro razpoloženi smo se vrh*8 naslednji dan pripovedovali sošo* kaj vse smo videli in doživeli. Re8> niten je bil obisk Dnevnikove hiše. Branko Ravnik**Uf Osnovfl* Josip dc Pi "I c m leto III- št. 1 PRILOGA ZA DELO DELEGATOV IN DELEGACIJ jft Jd mmiBE Domžale, 15. april 1978 ODGOVORI na delegatska _ VPRAŠANJA krajevna skupnost Prevoje Ugotovljeno je, da vodilne in odgovorne osebe Zdravstve-deiov °ma Domžale ne spoštujejo in realizirajo samoupravnih sklepov te sprej',le organizacije. Konkretno je TOZD zobozdravstva že v letu 1976 Venci; sk eP 0 adaptaciji zobne ambulante v Lukovici. Kljub vsem inter-tesnič ta sk'eP še do danes ni realiziran. V omenjeni ambulanti, ki je niti est° ?re°brerr|enjena, saj pokriva celotno območje Črnega grabna, ni rab0 p, ega pljuvalnika, pač pa je ta dotrajal in je neprimeren za upo-Žakaj') 7? (e8a Zdravstveni dom Lukovica nima centralne kurjave. Vzdržev ■ aJ združujemo sredstva? Verjetno, da tudi za obnovo in ^ttkret*1^6 °Djekt°v, ki so locirani v Črnem grabnu. Prosimo tudi za pov sam °dgovor zakaj vodilni TOZD zobozdravstva ne izvršujejo skle- pjoupravnih organov. smo DJ ^govora tov. Kovač Ludvika, ki smo vam ga že posredovali, Odbor s e naslednji Odgovor: _ tvojj seii .^am°upravne delavske kontrole TOZD „ZV DOMŽALE je na DOM^dne 25. januarja 1978 preveril odgovornost vodje TOZD „ZV vaše vPra?i:. za ueizvršitev sklepa samoupravnih organov. V kolikor se 'acije 7nk'^e nanaša na konkreten sklep delavskega sveta o zadevi adap-C>0MžA1 plf ambulante Lukovica, smatramo, da vodja TOZD „ZV ki, zaradi c ni Preprečeval izvršitve sklepa samoupravnih organov. Vzro-TOŽd kater‘h še ni prišlo do realizacije sklepov, so izven moči našega Po sklepov^em vPrašanju sklepamo, da je v našem TOZD več neizvršenih sklepe §edmoupravnih organov. Prosimo vas, da nam sporočite, za katere Zadevo ^rc’ da bo lahko odbor samoupravne delavske kontrole razčistil D°MŽA°LE‘‘)Pripravila Metka MIRNIK, predsednik OSDK TOZD „ZV 2. j. . Yp^Vna skupnost Rova ‘n Prevoz^f \ ^ako misli Skupščina občine Domžale urediti javni promet !a^ani b ®*avcev iz celotnega območja KS Rova in kdaj bodo tudi °m P°vezan r°Cnik vasi (Dolenje, Jasen, Zagorica, Žiče, Kolovec) z asfal-^avedati J1 osta'imi sosednjimi krajevnimi skupnostmi? Qsh RoVa R e namreč moramo, daje finančna moč same Krajevne Skopja ^dgov0r. 'e‘,lajhna za ureditev asfaltne povezave. n°8oča pre, Ulede javnega prometa menimo, da je uvedba tega ne-c!Je Predvid Pnmer"o ureditvijo cest na tem območju. Za ureditev cest len RafoUpn v srednjeročnem programu za 1. 1978 le rekonstrukcija , 197? reV~Rova v dolžini 2,5 km. V makadamski izvedbi je bila že v Pot k°likor krSctrUkcija te ceste izvršena. Pritte^n° prin^^- Rova želi pristopiti k asfaltiranju omenjene ceste, je Pri« ‘tev naCrte in ostalo dokumentacijo ter izvesti akcijo za zapile k lp 'lčr|lh sredstev za soudeležbo pri investiciji, tako kot so (°d8°vorteD"!u nekatere KS v občini. ** Pravil Jože Pogačnik, predsednik skupščine SKIS). 3' H. vpi? lJniversale Domžale deiavv° na del ako gledamo o' , laganju velikih investicij v naše gospo-in n ec imeti odT'0 sdc>1 1>0 novem zakonu o zaposlovanju mora vsak doma Popianik. °'“p>u 0 urejenem stanovanjskem problemu. Glede na to, PoleV ^OniZMah delovne sile. bi bilo treba misliti na gradnjo samskih o8(iV')ra samoupravne stanovanjske skupnosti smo prejeli še dardj^praviv °v°r: sarn0u Za živiie' sP°ra2um o pogojih zaposlovanja in o minimalnih stan-ločbe Pravno sdo 6 'n kulturne razmere delavcev opredeljuje določbe za Pri z Za SamounraZUmevanje pri izvajanju politike zaposlovanja in do-P°S*0vanju °predeljevanje pogojev in minimalnih standardov slavcev. Samoupravni sporazum je podpisala večina OZD v naši občini in se s podpisom tudi zavezala za dosledno izvajanje njegovih določb. Glede na- to, da se tudi pri naši skupnosti prijavlja večina delavcev z neurejenim stanovanjskim vprašanjem, menimo, daje problem pereč in ga je potrebno začeti čim preje reševati. Menimo, da morajo udeleženke sptirazuma same s pomočjo družbenopolitičnih faktorjev v občini začeti iskati pot za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev. V zadnjem času je opaziti napačno razumevanje sporazuma, saj delovne organizacije raje sprejemajo delavce z urejenim stanovanjskim vprašanjem, namesto, da bi delavcem z neurejenim stanovanjskim vprašanjem zagotovile minimalne pogoje za življenje. V zvezi s tem sporazumom bi želeli omeniti tudi dmgo važno določilo, to so investicije, ki jih opredeljuje 9. člen. Pri odobravanju kreditov za nove investicije OZD sodeluje tudi Skupnost za zaposlovanje. V ta nameri so že oblikovane posebne komisije, ki ocenjujejo ustreznost kadrovskega plana in ukrepov v investicijskem načrtu. (Odgovor pripravila Olga Lenček, v. d. vodja enote Skupnosti za zaposlovanje Domžale). 4. Delegacija krajevne skupnosti Lukovica Vprašanje: V celotnem predelu Črnega grabna ni organizirane gozdarske službe oz. ni gozdarja, ki bi prevzel les, ki leži v tamkajšnjih gozdovih in propada. Zato prosimo, da se gozdarska služba za predel Črnega grabna čimpreje organizira. Odgovor: Organizacija gozdarske službe na področju Črnega grabna, oz. na območju Gozdno-gospodarske enote Blagovica je urejena in pokrita z gozdarskim osebjem v celoti razen na delu gozdov, ki zajemajo naslednje katastrske občine in to: KO Lukovica, KO Zlato polje, KO Koreno, KO Krašnja in del KO Blagovica. Površina na teh katastralkah znese 16,23 ha in je od 1. 2. 1978 na tem delovodskem okolišu že nastavljen tov. Čencelj Marjan (delovodja), ki je trenutno v bolniškem staležu. Zasedba prostega delovnega mesta, oz. ureditev javne gozdarske službe na Gozdno-gospodarski enoti Blagovica je tako popolnoma urejena. Pripravljene količine neobeljenega lesa iglavcev pa bodo prepeljane dobaviteljem, seveda, če bodo to dopuščale vremenske razmere pred iztekom termina za premike neobeljene hlodovine. (Odgovor pripravil Ljubo Pavlovič, dipl. ing. gozd., direktor obrata za kooperacijo Gozdarstvo Domžale). 5. Delegacija krajevne skupnosti Domžale Vprašanje: Delegacija KS Domžale sprašuje, kateri organ sindikata je mišljen v 3. odstavku 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. 1. SRS, št. 23/77). Odgovor: V 2. in 3. odstavku 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v OZD (Ur. 1. SRS, št. 23/77) je pod ..sindikatom" mišljena osnovna organizacija sindikata temeljne organizacije združenega dela, katere individualni poslovodni organ se imenuje ali osnovna organizacija sindikata oziroma konferenca osnovnih organizacij sindikatov organizacije združenega dela, če se imenuje individualni poslovodni organ organizacije združenega dela. (Odgovor pripravila Olga Rahne, dipl. iur., oddelek za splošne zadeve in družbene siužbe.SOb Domžale). 6. Delegacija Krajevne skupnosti Domžale Vprašanje: Splošni razvoj podjetja ..Prašičereja" Emona v Ihanu zahteva povečanje svoje proizvodnje in s tem tudi izredno povečanje odpadkov. 1, Kaj so skupščina občine Domžale, njeni samoupravni in upravni organi storili, da podjetje Emona TOZD ..Prašičereja" Ihan, uredi smotrno in higiensko ravnanje z odpadki, ki ne bi bilo v nasprotju z ohranjanjem naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja? 2. Zali te varno, da mora smotrno in urejeno ravnanje z odpadki postati temeljna obveza podjetja Emona TOZD »Prašičereja" Ihan in v tem smislu želimo odgovor, kako bo podjetje to načelo uresničilo. Odgovor: Kot člani naše skupnosti se na farmi Ihan izredno zavedamo problema odpadnih voda, ki bo prisoten še do izgradnje čistilne naprave v Studi. V zvezi z delegatskim vprašanjem želimo odgovoriti: Formulacija delegatskega vprašanja je tendenciozna in prepričani smo, da ni glas občanov naše krajevne skupnosti, ki so seznanjeni z obstoječo problematiko in našim sanacijskim programom. Sestavljalec delegatskega vprašanja ni upošteval poleg nerešenih vprašanj tudi pomembne vloge ihanske farme v splošnem pomanjkanju prašičjega mesa, katera oskrbuje Ljubljano s 50.000 in Domžale s 5.000 prašiči. Problem odpadnih voda je do izgradnje čistilne naprave v Studi izredno kritičen za celo domžalsko področje in ne samo za farmo Ihan. Ze Bistrico je značilno, daje v zgornjem toku izredno onesnažena z anorganskimi snovmi zaradi izredne gostote industrije — predvsem kemične — in v spodnjem toku z organskimi snovmi živalskih odpadnih voda. Problem odpadnih voda je na farmi star 18 let. V tem času odtekajo odpadne vode v isti izvedbi — v odprtem kanalu direktno v Bistrico, zato je tudi intenzivnost širjenja smradu v vseh letih enaka. Obstoječe stanje ni odraz malomarnosti kolektiva na farmi, temveč splošno stanje v povojnih letih, tako našega hitrega razvoja kot odnosa do okolja. Še zlasti velja to za kmetijsko proizvodnjo, ki zaradi socialne politike pri formiranju cen kmetijskih proizvodov ni imela nikoli dovolj sredstev niti za enostavno reprodukcijo, kaj šele za drago sanacijo odpadnih voda. Samo čiščenje živalskih odpadnih voda pa je bilo v času izgradnje še velika neznanka ne samo naših, temveč tudi inozemskih strokovnjakov. Glede „smradu“, ki se širi do Domžal ob južnih vetrovih, ki jih na Kranjskem skoraj ni, moramo odgovoriti, da smo v preteklem letu z uvedbo permanentne ventilacije namesto občasne, zmanjšali obremenitev okolja na farmi za 10 krat in sicer od 560 m3 občasne ventilacije na 60 m3 permanentne izmenjave zraka na živalsko enoto. Čeprav kasno, lahko danes ugotavljamo pravilen pristop k sanaciji voda na domžalsko-kamniškem področju s komplesno sanacijo Bistrice, s skupno čistilno napravo vseh odpadnih vod, obremenjenih tako z anorganskimi kot organskimi snovmi, katere eno drugo dopolnjujejo in zagotavljajo cenejši in boljši efekt čiščenja. Zato bi bilo tudi predčasno parcialno reševanje samo ihanskih odplak manj uspešno, izredno drago in neracionalno. Navedenim momentom je prilagojen tudi investicijski program sanacije odpadnih voda na farmi Ihan. Farma Ihan je soinvestitor komunalne čistilne naprave v Studi. Odpadne vode iz farme bodo priključene na kanalizacijo ihanskega naselja in industrijske cone ter črpane preko Bistrice v komunalno čistilno napravo v Studi. Za zmanjšanje obratovalnih stroškov za čiščenje farmskih odpadnih voda, se je farma odločila dekantirati čvrsti in tekoči del odplak ter osušene organske komponente uporabiti za proizvodnjo organsko mineralnih gnojil. V ta namen bo na farmi zgrajen obrat za organsko mineralna gnojila na osnovi skupnega vlaganja Emone Ljubljana in Tovarne dušičnih gnojil v Rušah. Projekti za kanalizacijo naselja Ihan so v izdelavi pri Hidroinženiringu v Ljubljani. Projekti za izgradnjo objekta za prozvodnjo organsko mineralnih gnojil pa pri Inženiringu Emone Ljubljane. Z realizacijo naštetih objektov bo rešen dolgoletni problem živalskih odpadnih produktov in obrat za organsko mineralna gnojila bo zagotovil novo zaposlitev bližnjih občanov in v proizvodnji zelo ugoden finančni rezultat. Do dokončne izgradnje vseh teh objektov pa prosimo prizadete občane za nadaljnje razumevanje. (Odgovor pripravil Lucijan Krivec, dipl. ing. agr., direktor TOZD Prašičereja Ihan). 7. Delegacija krajevne skupnosti Domžale Vprašanje: Delegacija krajevne skupnosti Domžale ugotavlja, da se ne spoštuje odlok o poslovnem času gostinskih obratov, saj opažajo, da so v nedeljah zaprte v Domžalah slaščičarne in drugi gostinski obrati. Kaj je glede tega ukrenila inšpekcijska služba SOb? Odgovor: V letu 1977 je tržna inšpekcija med drugimi nadzorovala izvajanje zgoraj omenjenega odloka in pri tem ugotovila 18 kršitev določil odloka o poslovnem času na območju občine Domžale, oz. na območju samih Domžal 4 primere (Kovač, Nagode, Medved in Repovž) ter zoper vse zavezance - kršitelje sproti in ustrezno ukrepala, to je s prijavami sodniku za prekrške. Slaščičarne v Domžalah pa so redno odprte ob nedeljah, razen slaščičarne „Bistrica“ in sicer po sklepu delovnih ljudi zaposlenih v tej slaščičarni, s čimer je seznanjen oddelek za gospodarstvo in finance SOb Domžale. (Odgovor pripravil predstojnik oddelka za inšpekcijske službe Dojčilo 8. Delegacija krajevne skupnosti Domžale Na Savski ceesti in Ljubljanski ulici, kjer je cesta najožja in so ozki pločniki ali jih sploh ni, se oije sneg na pločnike, iz pločnikov pa se odmetava nazaj na cesto, poleg tega pa se vsipa sneg iz nezaščitenih streh. Delegacija Krajevne skupnosti Domžale predlaga, da se v takih slučajih sneg odvaža, da se zavaruje pešce in ostale udeležence v prometu proti nesrečam. Istočasno tudi predlagamo, da se ukrepa proti lastnikom hiš, kateri nimajo snegobranov na strehah. Na navedeno vprašanje delegacije krajevne skupnosti Domžale sm° prejeli naslednje odgovore: . a) Odvažanje snega s pločnikov naroča in plača (s posebno pogodbo) upravljalec javnih cest to je samoupravna komunalna interesna skup' nost. Izvajalec odvažanja snega, Komunalno podjetje, ki to storite' vključi v „plan zimske službe11, kar to zimo ni bilo storjeno. Po obst°' ječem odloku o ureditvi zimske službe (Ur. vestnik občine Domžal6' št. 10/71) se odvažanje snega s pločnikov opravlja le tedaj, ko zapad6 oi. iv/ z iy 3v vuvdz-ajijv snegu & piuuiiiKuv upiavija it: icuaj, veliko snega in ko se s pluženjem snega s cest zožuje cesti profil, kar ^ zimo do sedaj ni bil slučaj. Komunalno-cestna inšpekcija smatra, upravljalec cest — SKIS morala predvideti tudi to možnost in se o te obvezno ter pravočasno dogovoriti z izvajalcem — pogodbenikom. Ne glede pa zgoraj navedeno pa bi v slučaju potrebe cestno-komunald6 inšpekcija v sodelovanju s Štabom za civilno zaščito naložila in org8® zirala (z mobilizacijo za to ustreznih prevoznih sredstev) odvoz sneg pločnikov, zlasti tedaj, če bi bil zožen cestni profil in s tem ogrože varnost prometa. (Odgovor pripravil predstojnik odd. za inšpekcijske službe Doj$° Babič, dipl. iur.). ^ b) Zimsko službo na območju občine Domžale na cestah IV. r®®8 nekategoriziranih cestah vrši Komunalno podjetje Domžale v skla® pogodbo s Samoupravno komunalno interesno skupnostjo D°mž j Ker snega v obdobju 1977/78 ni bilo prekomerno, izvajalec m • naloga za odvoz snega. Poleg tega pa je odvoz snega pogojen z veln° stroški. kot Da bi povečali varnost na cesti, bo Komunalno podjetje Domžaie izvajalec iz ožjih predelov Ljubljanske in Savske ulice odvažal0 s čim ga zapade 20 cm. Nalog bo dal naročnik Samoupravna komu interesna skupnost Domžale, ki bo to tudi financiral. m0- (Odgovor je pripravil Alojz Tomažin, dipl. kom. ing., tajnik s upravne komunalne interesne skupnosti Domžale). . p0. c) Ker je bilo s strani SKIS zahtevano, da se z odvozom snega čaka, naše podjetje ni pristopilo k realizaciji le tega, pač pa je a^ jfaj. ročno čiščenje snega ob robnikih ter odpiranje utočnih jaškov in P ,^u. nikov, da ne bi prihajalo do zastajanja vode ob topljenju snega na v° $e Podjetje smatra, da je stališče KS Domžale povsem pravilno. J ^ zavedamo, da nastane med pluženjem ceste in ročnim čiščenjem P $ kov določen časovni interval, v katerem se ob robu pločnikov sneg, ki predstavlja veliko nevarnost za vse udeležence v cestne metu. ^re- Zato želimo, da se nakazani problem reši, z naše strani pa b0111^ aVjjj. nili vse potrebno, da bomo prevzete zadolžitve hitro in solidno,0?^!;. (Odgovor pripravil Janez Dimeč, Komunalno podjetje Domžale.1 9. Delegacija KS Prevoje ^ Vprašanje: Zaradi, do pred nedavnim rečenega, hitre ceste je ^gsirani graben, torej tudi KS Prevoie. rezervat hitre ceste. Ker zai _ :U , Prevoje, rezervat hitre ceste. Ker zai - orgg-krajani niso dobili soglasja za gradnje od republiških^!).jj?gpreko20-^ strani SOb Domžale je bila, ob sodelovanju s KS, imenovana k°n ^jjj ko vprašanje sm° te Vse odgovor, da bo SOb Domžale, ko bo znana trasa (rezervat) *'ltr£ornisija/a ollulll O VzU IvVll I/,tUv JC Uliti, UU 3UUC1U Vtil 1J U 3 Ivu) legalizacijo teh gradenj. Tudi na naše delegatsko vprašanj® UUgUVUl, Uti UU JUU LvU 11 l/.tiiV, JV.U UU £lltillti 11030 .....' , komisij* . tiste zgradbe, ki niso v omenjenem pasu, legalizirala. Kdaj b(? gradA)c s—ti—•• _ *—?i- _.. -i—• - j-i— bodo črne o legalizacijo črnih gradenj pričela z delom in kdaj resnično legalizirane? .. rezervat0. Odgovor: Naselja Šentvid, Prevoje in Vrba so bila žara ,Qtj neZa’ avtocest — varianta Zlato polje in varianta Trojane skoraj v zidljiva oziroma pod gradbeno zaporo. ___z del11.. prestavitvijo in zoženjem rezervata od 500 m — g precejšen del površin sprostil za gradnjo. . magist. Ih Ker so iz rezervata avtoceste izpadle tudi površine me JoVoljenl cesto I/10 in staro cesto skozi Prevoje, na katerih je najve gradenj, je slednje možno legalizirati. . nredl°žiti ailu Za pridobitev lokacijskega dovoljenja morajo stranke P potro izvoda lokacijske dokumentacije, ki jo izdela Biro 71 Dom o razpolaganju z zemljiščem. AAP\ka za urb (Odgovor pripravil Janez ing. Kovač, predstojnik o zem, gradbene in komunalne zadeve in član IS). 10. Delegacija KS Prevoje jstičO6^ Vprašanje: Do sedaj smo prejeli že veliko obljub 81®6*® Uojr0ja 7' ičrta za celotno območje občine Domžale. Zadeve iZ®*of. načrta razčistile. Prosimo za odgovor na vprašanje: Kdaj bo fia§6 pr°s 1 lu.vuun,. i ivoimu c.a vugurui uu < ,.n urbanistični načrt občine Domžale, ker bo le-ta osnov ^ sko planiranje in izdelavo zazidalnih načrtov? .rhanisti^^stič111 Odgovor: Verjetno se vprašanje nanaša na sprejem u Urbafll\l0d-ma občine Domžale, v katerem so zajete tudi r J naSelja z *rt Prpvni/* np hrt vnipinal tfifTlVfič S3IT10 StfUJ grama sekretfi načrt naselja Prevoje ne bo zajemal, temveč samo s nega predela občine. „ .ui