ŽE TRETJA RAZPRAVA NA OBČINSKEM IZVRŠNEM SVETU
O osnutku Ljubljane 2000
Čeprav je tudi naša občina del Ljubljane pa je po razvitosti oziroma narodnem dohodku na pre-hivalca na zadnjem mestu. In ne samo to. Med zadnjimi je celo v republiškem merilu. Prav zato in ne nazadnje zaradi možnosti, naravnih in pro-storskih, naj bi v naslednjih letih in desetletjih pri razvoju mesta to upoštevali in razvoj usmerili na jug, torej v našo občino. To naj bi bilo očitno že v smernicah in osnutkih načrtov Ljubljana 2000, vendar vse kaže, da je v praksi vsa stvar nekoliko drugačna.
Naš izvršni svct je o osnutku dolgoročnega razvojnega plana razpravljal že trikrat in tudi povedal, kaj vse v tem osnutku ni prav in kaj manjka. Zadnje, torej tretje bcsedilo pa se nc razlikuje veliko od prvega, kar pomeni, da so šle pripombe članov našega izvršncga sveta mimo načrtovalccv. Izvršni svet sicer pripominja, da sc zaveda, da takcga dokumcnta ni lahko pripVuviti, lahko pa bi na Zavodu za načrtovanje I.jubljane odpravili vsaj tiste najbolj v oči bodcče po-manjkljivosti in napakc.
V našo občino naj bi usmcrili polovico dclovnih mest, ki naj bi jih v l.jubljani in širši rcgiji odprli v naslcdnjih letih, vendar pa so obcncm v našo občino »postavili« tudi večino stanovanjske grad-njc, kar pomeni, da bomo šc na slabšem kot smo scdaj. Pri tcm šo drobcn utrinck. Povprcčna sla-novanjska površina v Ljubljani naj bi so v bodoč-nosti zmanjšala kar samo na nckaj nad 50 kva-dratnih metrov, čeprav imajo druga republiška središča v Jugoslaviji ta normativ prcccj višji. Tako zmanjševanje standarda ni sprejcmljivo. Poleg tega so člani IS pripomnili, da morda to lahko pomeni tudi še večje zmanjševanje natalitc-te in ali je to namen načrtovanja za bodočnost.
Seveda pa je za našo občino najbolj pomemben razvoj industrije, za katero imamo že zdaj odprti dve industrijski coni, ki industriji ponujata dovolj možnosti za zidavo proizvodnih objektov. Res je sicer, da je gradnja v naših industrijskih conah precej dražja zaradi slabše kakovosti terena in komunalne neopremljenosti, ki pa je seveda po-sledica dejstva, da v preteklosti Vič na tem po-dročju ni dobival ničesar in je bil ves ta razvoj usmerjen v druge ljubljanske občine. Ker pa obe-nem vemo,  da tudi v drugih občinah — torej
moščanski, bežigrajski in šišenski - načrtujejo industrijske cone na zemljiščih prve kakovosti, ki naj bi jih varovali za kmetijstvo, bi morali vztraja-ti na tem, da je Vič prva prioriteta pri določanju lokacij za industrijo in tudi to, katere objekte bomo v te cone dobili. Ne smemo pozabiti, da je v prvem trenutku gradnja na dobri zemlji res najce-nejša, vendar pa je v bistvu vsa stvar veliko draž-ja, saj so ta zemljišča za pridelavo hrane potem za vedno izgubljena. Žal pa bomo to ugotavljali prepozno.
Kar zadeva opremljenost zemljišč, še to: tudi stanovanjska gradnja je zaradi pomanjkljive oprcmljenosti zazidalnih otokov veliko dražja kot v drugih obeinah, čcprav žc nekaj lct govorimo, da bi morali tc stroškc v Ljubljani scštcti (iz vsch zazidalnih olokov) in jih nato obravnavati cnotno oziroma bi moral biti ta dcl ccnc kvadratncga mclra stanovanjskc površine za vso Ljubljano cnak.                           •
V gradivu jc šc vrsta pomanjkljivosli, kot jc na primcr t<», da pri pmmetu (v gradivu) tirnicu za tramvaj niso prcdvidcnc poTržaški cesti, oziroma jc Tržaška ccsta i/.puščcna. Pa na priiner to, da so pripravljalci gradiva pri dclovnih mcslih (ohstoje-čih) v krajih zunaj mestncga srcdišča - kot so na primcr Velike Laščc, Podpeč, Ig... - bolj na pamct pisali štcvilke, po 20, 30 ali 40, čcprav jc tch dclovnih mest v krajih vcliko vcč. Tako ka-sncjše nučrtovanjc delovnih mcst in ra/voju ne morc biti rcalno.
Kcr sc jc rok za pripravo gradivn za skupščin-ske razpravc tako rekoč iztekel, naj bi dclcgati razpravljali o gradivu, kakršno pač je. Člani naše-ga izvršnega sveta s tcm scvcda ne soglašajo, ker njihovc pripombe niso bile upoštevanc in tako ne morejo dopustiti, da bi dclcgati razpravljali o tako nepopolnem gradivu in ne nazadnje »obsodili« izvršni svet, da njegovo delo ni bilo temeljito. Bolje bi bilo, če bi skupščinske razprave prestavili na kasnejši čas in pripravili tak osnutek razvojnih načrtov, ki ne bi bil tako pomanjkljiv. Če pa delegati že morajo dobiti gradivo, naj poleg njega dobijo tudi seznam vseh pripomb, ki jih je naš izvršni svet dal in jih pri obravnavi osnutka tudi upoštevajo.