Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10*40 K, za pol leta 5-20 K, za Četrt leta 2'60 K, meseCno 90 vin.; za NemCijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt rta 3 K za Amenko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. - Reklamacije so poštnine proste. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserat.. Enostopna petit-vrstica (S. ina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vm._Posamezna steviiKa 10 v.
Slava delegacijam!
Raduj se, ljudstvo v Avstriji, in praznuj svoj veliki prazniki Zapoj najveselejšo pesem, ki jo poznaš, zavriskaj in posuj si rož na glavo. Nič ne de, če so rože ob tem času drage! Kdor ima več kakor pol miliarde za barke in kanone, lahko žrtvuje še par kron za rože, kar jih cvete pod italijanskim nebom. To bi bila imenitna šala: Dridnavte proti Italiji, pa rože iz Italije!
Gospoda Schönaich in Montecuccoli sta zadovoljna. In zadovoljna sta tudi gospoda BienerthinKhuenHedervary. V valovju zado-voljnosti plava grof Aehrenthal in dr. Meyer se ne upira zadovoljnosti. Kako da ne bi bilo zadovoljno tudi ljudstvo ?
Zadovoljni so z malimi, prav prav malimi izjemami gospodje člani visoke avstrijske delegacije. In gospodje zastopajo ljudstvo. Kako da ne bi bilo ljudstvo zadovoljno ?
Povoda je dovolj. Zgodilo se ni sicer nič nepričakovanega. Vojni odsek avstrijske delegacije je dovolil vojne in mornariške zahteve, vse do zadnjega vinarja. Vojni minister in mornariški poveljnik nista dvomila niti trenotek, da bo večina delegatov »lojalna«. Da so morali »dokazovati« potrebo novih izdatkov in premagovati »zapreke«, odstranjevati pomisleke in utemeljevati nujnost, je bila lepo sestavljena komedija, potrebna zaradi efekta, nikakor pa ne zaradi stvari same na sebi. Pa tudi mi nismo dvomili, ampak smo dejali tisti dan, ko je bil predložen skupni proračun, da bo visoka vlada dobila natančno toliko, kolikor zahteva.
Niš nismc ponosni, da smo ugenili, kaj da bo. Zakaj to ni bilo težko ugeniti. Bilo je le treba nekoliko poznati gospodo, ki sedi v avstrijski delegaciji — seveda tista v ogrski tudi ni nič boljša! — pa je človek že vedel, da vsa krvaveča srca ljudstvo ljubečih delegatov ne bodo preprečila bremen, ki jih moloh nalaga prebivalstvu kakor potrpežljivemu oslu.
V tem ugibanju ni bilo nič čudovitega. Ampak čudovito je to, da vse dolgoletne izkušnje niso mogle poučiti ljudstva, ki je v zadnji vrsti samo krivo, da ga ima moloh za molzno kravo in da mu molze kri, kadar ni več mleka.
Vojaške in mornariške zahteve je doslej dovolil vojni odsek. Zadnjo besedo ima seveda še celotna delegacija, a da bo ta natančno tako glasovala kakor odsek, je gotovo kakor amen v očenašu. V odseku so proti zahtevam glasovali samo edini socialni demokrat dr. Ellenbogen in Čeha Šramek in Zazvorka. In s tem je tudi že povedano, kako bo glasovala delegacija. Dridnavti bodo dovoljeni in križarke in torpedovke in ka-noni in vse, vse kar zahteva moloh. Ljudstvo ima potem le še eno nalogo: Da plačuje. Na kakšen način, to bo potem v državnem zboru povedala Bienerthova vlada. Lani so socialni demokratje preprečili šumo novih davkov, ki jih je hotel vpeljati Bilin-ski. Letos bo namesto njega nastopil dr. Meyer in že danes lahko smatramo za pribito, da bo tudi on iskal izveličanja v indi-rektnih davkih, ki so neminljiva modrost vsake avstrijske vlade.
Socialne demokrate čaka v državnem zboru velika naloga. Kar so delegacije vrgle militarizmu v žrelo, tega ne bodo mogli v parlamentu preprečiti. Kar še ostane, je le vprašanje, če bo mogoče vsaj deloma prekrižati tiste načrte, po katerih bi se vsa peza novih bremen imela naložiti delavnemu ljudstvu in vpeljati cela vrsta novih konsumnih davkov. Matematično je jasno, da ne morejo socialni demokratje stori H tega samo s svojim številom. Zakaj med 516 poslanci je 88 socialnih demokratov prem lo za velik uspeh. Ali moč socialističnih posiancev se lahko izdatno poveča, če pride j> .trebna pomoč od zunaj. Če more 88 socialistov v parlamentu pokazati, da imajo v ljudstvu več zaslombe
kakov meščanski zastopniki, tedaj pride tudi njih moralna moč primerno v poštev. Delavstvo ima torej resno nalogo, da izven državnega zbora pokaže svoje pravo mišljenje o novih bremenih in pripravi tla, na katerih bodo poslanci uspešneje mogli voditi boj.
Ali če je sedanjost temna, je treba misliti na bodočnost. Vojni minister in mornariški poveljnik sta napovedala, da smatrata sedanje zahteve le za odplačilo na svoj program in da prideta v kratkih letih z novimi, še večjimi zahtevami. In če ostanejo politične razmere v državi take, kakršne so zdaj, je gotovo, da bodo novi milioni, morda tudi cela miliarda dovoljeni tako kakor letošnje »potrebščine«. To strašno izžemanje ljudstva se ne bo in ne bo preprečilo, dokler se ne izpreobrne položaj v državnem zboru in ne odpravijo delegacije. Oboje se da doseči le po eni poti: Z zmago socialne demokracije nad militarističnimi strankami. In ta zmaga more biti le posledica organizacije, predvsem politične organizacije, ki ima spraviti socialno demokracijo do veljave v zakonodajnih zborih. Naj bi delavstvo spoznalo to svojo veliko nalogo. Brez tega se nikdar, nikdar ne reši pijavk!
Sveta dolžnost.
Organizacija: čarobna beseda novega časa, najmočnejše orožje kulturnega napredka! Organizacija pomeni v našem času vse 1 Brez smotrene organizacije ni mogoč noben napredek. Združenje vseh tistih, ki enako mislijo in hočejo doseči isti cilj, zlasti pa še združenje vseh stiskanih, je življenjske važnosti.
Kakor je stal človek v davnodavnih časih slaboten nasproti naravnim silam, prav tako je tudi brez moči, ako stoji sam v burni reki današnjega življenja. Tudi najmočnejši in najvztrajnejši človek se mora udati, ako stoji sam v boju življenja. Toda kakor si človek pomaga proti naravnim silam dandanes predvsem s tehniko, tako mu je naj-krepkejša opora v življenju — organizacija! z organizacijo si lahko uredi življenje.
Največjega pomena pa je organizacija za rešitev socialnega vprašanja. V njem je rešitev raznih nasprotstev našega gospodarskega življenja. Najhujši nesmisel sedanjega družabnega reda je ta, da mora devet desetin človeštva kljub trdemu delu živeti klaverno življenje, medtem ko ena desetina, ki zanjo dela teh devet desetin, kljub svojemu brezdelju živi jako razkošno in si kopiči največja bogastva. Ali mora to tako bitif Ali ni to nezmisel ? Ali nimamo pravice in dolžnosti, da se temu upiramo?
Cilj vseh tistih pa, ki nimajo ničesar razven svoje delavne moči in svojih zmožnosti, cilj vseh teh mera torej biti ta, da postanejo tudi oni deležni večjega deleža tega bogastva, delati pa morajo tudi na to, da imajo tudi dovolj časa za uživanje lepote tega sveta. Vsak delavec in uradnik mora imeti to stremljenje, ako hoče dvigniti svoje življenje iz današnje klavernosti. Razmere so dandanes take, da mora vse obubožati, ako bodo prizadeti roke križem držali. Današnjemu kapitalističnemu gospodarskemu razvoju morajo zastaviti pot nasprotno delujoče sile. In te nasprotno delujoče sile izvirajo edinole iz organizacije in pa iz pravične socialne postavodaje.
Delavska organizacija mora gledati in delati na to, da svojim članom skuša pripomoči do boljšega življenja. Prazno je upanje, da posameznik lahko popolnoma na svojo pest doseže izboljšanje. In čeprav se to morda tupatam kakemu izvoljencu posreči, kaj je s tem pomagano množici ? Ako bi ne bilo ogromne množice revnih, bi ne moglo biti majhne množice bogatih.
Svojo samostojnost in moč si delavec lahko osvoji šele v bojni vrsti organizacije.
Združena množica delavcev je vedno močnejša, kakor združena množica podjetnikov. Vsaka močna organizacija lahko uresniči zahteve svojih članov.
Tista vez pa, ki veže člane organizacij med sabo, je skupnost koristi vseh članov. Njih stremljenje je enako in sredstva za do-sedo tega cilja so enaka. Posameznik se da voditi od skupne koristi in skupnost dela zanj. Čim močnejše je čuvstvo vzajemnosti, tem močnejši je vpliv organizacije. Odveč bi bilo razpravljati, zakaj je organizacija tem močnejša, čim več ima članov. To je tako jasno, kakor da je dvakrat dve štiri. Kdor ne pristopi k svoji organizaciji, ta ne škoduje samo sebi, ampak škoduje tudi svojim tovarišem. Tak delavec najbrže priznava potrebo organizacije, a kljub temu ne gre v organizacijo; on bi najrajši žel sadove tujega truda in napora. To je malo častno in je tudi kratkovidno. Kajti koliko več bi se lahko doseglo, ako bi pomagali vsi tisti, ki stoje izven vrst organiziranih bojevnikov! Da, največkrat se prav vsled tega nič ne doseže, ker nočejo pomagati tisti, ki niso v organizaciji, bodisi iz strahu, bodisi iz sebičnosti. Zatorej naj si vsak neorganiziran delavec temeljito zapomni besede:
»Sveta dolžnost delavca je, da pristopi k organizaciji!«
Politični odsevi.
Montecuccoli ima dober tek.
Naša mornariška uprava si ne da meni nič tebi nič pokvariti teka. Če ima količkaj odprte oči, tedaj mora spoznavati, da narašča razburjenje radi ogromnih zahtev za ladje in kanone med ljudstvom boljinbolj, kljub hlapčevskemu duhu v delegacijah, ki aportira generaliteti in admiraliteti vse, kar zahteva. Ali Montecuccoli je očiten junak. Če mu prokleti mir, ki se kljub vsej nerodnosti diplomacije noče in noče skaliti, še ni dal prilike, da bi postal drugi Tegethoff in izkazal svoje junaštvo v očigled sovražnih baterij, pa izpričuje svojo hrabrost vsaj doma. Po celi državi vstaja ljudstvo; od vseh strani done grmeči glasovi: »Teh bremen je preveč! Že danes imamo premalo kruha, a Vi nam jemljete zadnjo skorjo izpred ust.« Ali sredi tega šuma in viharja stoji Montecuccoli mirno kakor skala, ne gane s trepalnicami pa pravi: »Potolažite se! To je le začetek. Kmalu pride še več.« — V pondeljek je imel ogrski mornariški odsek sejo in tu jc Montecuccoli razlagal, da se imajo s sedanjimi zahtevami samo popraviti stare zamude.
Če nismo doslej popolnoma znoreli, moramo torej popraviti to »zamudo«. Zakaj če ni norost, kar se sedaj počenja v Budimpešti, tedaj ne vemo, kaj je v Avstriji razum. Grof Montecuccoli zatrjuje, da nima oboroževanje zoper nikogar grozilne tendence. Potemtakem je le prijateljska kretnja, če komu pokažem pest . . . Ravno zato, ker se nam ni nikogar bati in ker nočemo nikomur žugati, pa moramo graditi nove barke.
Tak je nauk grofa Montecuccolija. A razume naj ga sam vrag. Mogoče, da meščanski delegati zato tako ponižno dovoljujejo vse zahteve, ker — ne razumejo.
Ali vendar ne bi bilo razumevanje tako težko. Saj skrbi Montecuccoli sam za primerno jasnost. V ogrskem mornariškem odseku je bil prav odkritosrčen. Tu je dejal, da je naša torpedna flotila sestavljena skoraj iz samih nerabnih bark. Delegati so to poslušali, pa je le škoda, da ni bilo fotografa, ki bi bil posnel njihove obraze. Morali so biti tisti hip zelo »duhoviti«. Naša torpedna flotila, ki je bila komaj pred par leti ponos mornarice ; tiste torpedovke, ki so bile nabavljene za težke milione in ki jih mornariška uprava ni mogla dosti prehvaliti, so torej za niči Dober teki
A da ne bo nobenega nesporazuma nam zagotavlja Montecuccoli, da se bo tudi to popravilo. S čem? . . . Seveda z novimi milioni. Tistih okroglih 40 milionov, ki se letos dovoljujejo za nove torpedovke, ne šteje nič. Ampak »tisti krediti, ki bodo leta 1913. prosti, se porabijo za nove torpedov-ske gradnje!« pravi grof Montecuccoli. Torej: Ne šele leta 1916., ampak že leta 1913. se hoče mornariška uprava zglasiti z novimi zahtevami. Grof Montecuccoli ima dober tek. Njemu ne obtiči nobena barka v želodcu in vedno mu ostaja toliko humorja, da zna tudi v najžalostnejših časih zahtevati nove milione.
Ti, dobro ljudstvo, ki znaš vse tako mirno prenašati, želimo ti tudi — dober tek!
*	„Slovanska Enota" je po poročilih z Dunaja res obnovljena; prišlo je do sporazuma med Cehi in Jugoslovani glede programa, smotrov in postopanja »Slov. Enote«. V novem statutu »Enote« so začrtane določbe in obveznosti. Predsedstvo je reprezentanca in izvrševalni organ »Slov. Enote«. Predsedništvo ne more delati nikakih sklepov, obveznih za »Slov. Enoto«, razen ako je bila v kakem konkretnem slučaju po obveznih sklepih parlamenta rične komisije izrecno pooblaščena v to. Parlamentarična komisija sestoji iz 21 članov, od katerih odpošljejo: 13 enotni češki klub, 4 Slovenski klub, 3 Zveza južnih Slovanov, 1 rusko-narodni klub. Parlamentarična komisija je sklepčna, če je navzoča absolutna večina članov. Sklepa se z enostavno večino glasov. — Sklepi, ki so bili storjeni s tričetrtinsko večino, so brez drugega obvezni za vse v »Slovanski Enoti« zastopane klube. Izjemo je mogoče le na nujno prošnjo katerega klubov dovoliti s tričetrtinsko večino.
*	Zaradi oboroževanja je sodrug dr. Ellenbogen v avstrijskem vojnem odseku predložil resolucijo, ki poživlja vlado, da uvede pogajanje z italijansko vlado, da se v obeh deželah uvede razoroževanje. Ta predlog je večina v odseku odklonila. Poslanec Schlegel je predlagal, da naj vlada pospešuje vsako stremljenje, ki gre za tem, da se omeji oboroževanje. Ta predlog je večina sprejela. Pa da se človek ne bi prijel za glavo 1 Sprejema se resolucija, ki se da obračati, kakor kdo hoče; odklanja se resolucija, ki hoče nekaj gotovega! Po Schleglo-vem predlogu naj vlada podpira vsako stremljenje, ki gre za omejitvijo oboroževanja. To stremljenje je gotovo izraženo v Ellenboge-novi resoluciji. Zakaj naj torej vlada ravno tega stremljenja ne podpira ? — Odgovor je lahak: Ker bi se po Ellenbognovi resoluciji lahko kaj doseglo, česar pa noče ne vlada, ne večina delegacije. Zato siplje s takimi praznimi resolucijami, kakršna je Schleglova, ljudstvu pesek v oči. In ljudstvo si ga da sipati 1
*	Koliko velja dridnavt? Poročevalec vojnega pododseka dr. E x n e r je v svojem referatu navedel ceno ladje po vzorcu drid-navta. Te številke so prav zanimive. Cel dridnavt velja 60 6 milionov kron. Cena se sestavlja sledeče: A. Gola ladja 14V2 milionov, stroji 6-6 milionov, elektrotehnične naprave 19 milionov, akcesorije l1^ miliona, skupaj brez oklopa 24-5 milionov. Za oklop je bilo po inozemskih cenah računati 9 milionov, po domačih pa 12 4 milionov 1 B. Topovi 12-87 milionov, dvojno streljivo 10 2 milionov, torpedi 600.000 kron. V primeri z enakimi ladjami v inozemstvu je taka ladja v Avstriji za 4 3 milionov dražja — po poročevalčevem računu. Drugi pa trdijo, da je jazlika še večja. Na vsak način je razumljivo, zakaj se Stabilimento tecnico, pa akci-onarji Skodove tovarne, pa železarski kartel tako navdušujejo za bojne ladje. Zakaj se navdušujejo zanje Šusteršič, Mandič, Ploj itd., je seveda drugo vprašanje.
*	Med turško posadko obmejne turške trdnjavice Pepič in neko bolgarsko ob-
mejno patruljo je zopet prišlo do spopada, tekom katerega sta bila 2 turška vojaka smrtno ranjena, 3 Bolgari pa nevarno ranjeni.
*	Uvoz srbskega mesa. Kakor znano, je stopila trgovinska pogodba med Srbijo in Avstro-Ogrsko v veljavo 24. januarja. Od 24. januarja do 13. februarja se je v bel-gradski klavnici zaklalo 7231 volov in svinj, ki so bili na to prodani v Avstro-Ogrsko. Meso je tehtalo 1 milijon 439.462 kilogramov. Za svinje se je plačalo: za manj debele 120 dinarjev, za srednje 125 dinarjev in za prima blago 130 dinarjev za sto kil. Voli so se plačevali po 60 do 70 dinarjev za 100 kil žive mere. V treh tednih je torej Srbija prodala v Avsto-Ogrsko mesa za okroglo 1 milijon in pol dinarjev.
*	Črnogorska narodna skupščina je bila pretečeno soboto zaključena s posebno poslanico kralja Nikole. V tej poslanici pravi kralj Nikola med drugim: »Uspehi, ki smo jih dosegli vsled sporazumnega sodelovanja narodnega predstaviteljstva z mojo vlado, zaslužujejo toliko več priznanja, v kolikor niso mogli zavirati vašega požrtvovalnega delovanja (I) za splošni blagor oni zlobni poskusi, ki niso potekli iz črnogorske duše, a kateri so odvzeli moji vladi dosti časa in sredstev, s katerimi bi se moglo še več doseči. Trdno se nadejam, da bodo izkušnje, ki smo si jih pridobili, na korist domovini in da bodo vsi dobri sinovi Črne gore, ki so brez razlike dragi mojemu srcu (!) tudi v bodoče združeni v delu za splošni blagor. Toda vaše uspešno delovanje niso zavirale samo te nemile pojave. Črna gora, iznena-dena in vznemirjena vsled proglasitve anek-sije Bosne in Hercegovine, ni mogla tega ravnodušno trpeti. Moja vlada je v tem težavnem položaju z vašo rodoljubno pomočjo vršila svojo dolžnost, uklanjajoč se enoduš-nosti mojega hrabrega naroda in zgodovinski misiji Črne gore. Končno pa se je podvrgla, pokoreč se nasvetom močnih prijateljev, odločitvi velesil, kar je tem lože storila, ker so vse velesile pristale na to, da se razveljavijo vse omejitve naših suverenitetnih pravic glede našega primorja.«
*	Bolgarska parlamentarna komisija, ki je imela dognati, kaj je s pregreški, ki so se očitali bivšim stambulovističnim ministrom, je izdelala poročilo, v katerem predlaga, da naj se obtožijo ministri Gudev, Petrov, Ge-nadijev, Savov in Hačev, obtožba proti Siš-manovu pa naj se opusti. Omenjenim ministrom se je sklep že naznanil, ter so pozvani, da naj pridejo v sredo v sobranje, kjer se bodo imeli zagovarjati. Bolgari so torej vendar čudni ljudje, ki stoje na stališču, da se morajo zakoni res izvrševati. V Avstriji imamo tudi zakon o odgovornosti ministrov. Tudi nam se ni manjkalo ministrov, ki so znali kršiti ustavo in prezirati zakone. Ali vrag ve, kaj bi se moralo zgoditi, da bi naš parlament res obtožil nezvestega ministra 1
*	Med Bolgarsko in Turčijo se je sklenil trgovinski provizorij, ki velja za leto dni, če se sklene do 1. oktobra definitivna trgovinska pogodba. Sicer se provizorij odpove.
*	Turška parlamentarna komisija je
močno skrčila proračun, ki ga je bila predložila vlada. Vendar znaša primanjkljaj še sedem milionov turških funtov (okrog 77 mi-lionov kron). V parlamentu so z vlado vedno bolj nezadovoljni.
*	Veliko mohamedansko vseučilišče hoče turški sultan z lastnimi sredstvi ustanoviti v Prištini. Na svojem potovanju po Albaniji hoče položiti temeljni kamen za visoko šolo.
*	V Solunu je neki angleški parnik izkrcal 450 arabskih vojaških novincev, ki so se bili spotoma uprli ter napadli in usmrtili kapitana in nekaj vojakov, ter ranili nekega poročnika.
*	Turško vojno ministrstvo je poklicalo vse rezerve iz okrajev Plovdiv, Solun in Bitelj pod orožje, ker hoče s temi četami pred vsem povišati obmejne posadke.
*	Ruska vlada je izročila kitajski vladi spomenico, v kateri se pritožuje nad doslednim zapostavljanjem rusko-kitajske trgovinske pogodbe iz leta 1881., ter zahteva energično, da kitajska vlada takoj izpremeni svoje postopanje ter uredi zopet prijateljsko razmerje, sicer bi bila ruska vlada primorana ukreniti ▼se potrebno in z najostrejšimi sredstvi nastopiti proti Kitajski.
*	Ruski ministrski svet je sklenil predložiti dumi predlogo glede kredita 120 milionov rubljev, s katerimi naj se zgrade 4 nove bojne ladje. Bojne ladje naj se grade v letih 1911 do 1915.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko. Kranjski deželni zbor.
V soboto je imel naš čudni deželni zbor svoje »zasedanje«. Da bi bilo videti bolj so napravili iz ene seje s pavzo dve. treh? Saj bi se bilo dalo tudi to
napraviti za enako ceno, pa bi bilo izgledalo še bolj imenitno.
Sicer pa je deželni zbor opravil za en dan mnogo dela. Vpraša se le, komu v korist. Klerikalci bodo to najbolje vedeli, samo povedali ne bodo. Odkar vladajo v deželni hiši, jo smatrajo za eksekutivo svoje stranke in vse, kar delata deželni odbor in deželni zbor, ima namen utrditi moč klerikalne stranke, koristiti nekaterim klerikalnim pristašem in zavodom ter daviti vse, kar ne trobi v klerikalni rog. Skoraj vsi njihovi sklepi imajo strankarski pečat kar na čelu. Vidi se, da so hodili v šolo k dunajskim krščanskim socialcem in da so si tam pridobili tiste brezobzirnosti in nesramnosti, ki je niso imeli še sami.
Dopoldnevna seja se je pričela z nekakšno slovesnostjo, ki jo je uprizoril deželni glavar pl. Suklje, omenjaje, da se je pred petdesetimi leti vpeljala avstrijska ustava in da je bil takrat prvi sklican kranjski deželni zbor. O vsem tem je znal gospod Šuklje povedati, da je to »znamenit jubilej, ko se je vladar odpovedal svoji prerogativi ter dal narodom svobodo . . .« Objektivna zgodovina ve nekaj druzega in tudi gospod Suklje bi vedel kaj druzega, če bi se spomnil na leto 1848.j na vojni polom pri Kraljevem gradcu, na konec državnega kredita, skratka na vse tisto, kar je izsililo avstrijsko ustavo. Tudi je od te ustave do svobode narodov še jako dolga pot. Ali gospod Suklje je zato deželni glavar, da pozabi na svoje nekdanje demokratične zmote . . .
Po raznih formalnostih je bil poslanec Ivan Lavrenčič izvoljen za namestnika deželnega odbornika. Dobil je 39 glasov.
Nato je prišel na dnevni red zakonski načrt o najetju
deželnega posojila.
Znano je, da je deželni zbor že 15. januarja 1909 sklenil tak zakon, ki ga pa vlada ni odobrila. Deželni glavar je pozneje posredoval pri raznih ministrih, vsled česar je bila letos dne 5. januarja na Dunaja večja konferenca, katere so se udeležili za kranjsko deželo deželni glavar Šuklje, deželni odbornik Lampe in ravnatelj deželnih uradov Mat. Zamida. Po zaključju te konference se ima zakon o posojilu spojiti z zakonom o melioracijskem zakladu, ampak tako, da odpade v zakonskem načrtu svota posojila in da je za najetje posojila potreben poseben sklep deželnega zbora.
Deželni odbor predlaga, da se najame posojilo v efektivnem znesku desetih milionov kron in sicer pri dunajski banki »Union«. Posojilo se ne sme konvertirati do 1. januarja 1929-
Posl. Triller se je pritoževal, da niso bili na dunajsko konferenco povabljeni tudi liberalci. Kritiziral je predlagano dogodbo z banko »Union« in naglašal, da bo imela dežela najmanj 450.000 kron škode, če se ima posojilo konvertirati šele leta 1929. Predlagal je sledečo resolucijo :
.Priznavajoč načelno obvezo dežele do primernega prispevka mestni občini ljubljanski za zgradbo kanalov-zbiralnikov ob regulovani Ljubljanici, naroča deželni zbor deželnemu odboru, da predloži že pri-četkom prihodnjega zasedanja zakonski načrt, s katerim naj se dovoli ljubljanski mestni občini v označeno vsoto 30°/0 prispevek iz deželnega melioracijskega zaklada."
Posl. Gangl
je vložil sledeči predlog:
.Deželnemu odboru se naroča, da se pri uporabi lOmilionskega melioračnega posojila ozira na potrebe mesta Idrije, v prvi vrsti na regulacijo potoka Nikave ter na regulacijo in kanalizacijo mesta samega."
Večina je odklonila vse izpremi-njevalne predloge. Zakon je bil sprejet tako, kakor ga je predložil deželni odbor.
Nato je bil skoraj brez debate sprejet zakonski načrt o preložitvi ceste Črnomelj-Vinica, o zagradbah in pogozditvah v okrožju Gradašice in Iške; o doneskih požarnih zavarovalnic za požarne brambe in ponesrečene gasilce, ter o dovolitvi pobiranja doklad v nekaterih občinah.
Posl. Gangl je še interpeliral zaradi stanja državne ceste Kalce-Idrija. S tem se
je »prva seja« zaključila.
*
• *
»Druga« seja se je pričela ob Vi7. zvečer. Na njej so klerikalci pod naslovom »za pospeševanje zadružništva« prav mastno poskrbeli zase.
Poslanec J a r c je v imenu zadružniškega odseka vložil predlog, ki ga je treba poznati celega.
Za klerikalno „Zadružno zvezo-'.
Predlog se glasi:
I. Deželni odbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznava kot nujno dolžnost dežele, zastaviti vse moči za pro-speh zadružne organizacije na Kranjskem.
II. Ustanovi se deželni zadružni urad, ki ima poslovati v vseh zadružnih zadevah kot strokovni organ deželnega odbora. V ta namen se dovoli za leto 1911. poseben kredit v znesku 10.000 kron.
III. Kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski ima veljati .Zadružna Zveza" v Ljubljani, pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada.
Deželnemu odboru se naroča, delovati odločno na to, da se po možnosti združijo vse v deželni kranjski poslujoče pridobninske in gospodarske zadruge v
.Zadružni Zvezi* v Ljubljani kot od deželne uprave odobreni zadružni centrali.
IV.	V s e u č i 1 i š k i zaklad se
odstopi ,,Zadružni Zvezi" kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti celoletni odpovedi in se ji dovoli letna deželna podpora 12.000 K, če izpolni pod III. v prvem odstavku navedeni pogoj in razven tega še sledeče pogoje:
1.	se zaveže, podpirati prizadevanje deželnega odbora v smislu 2. odstavka točke III;
2.	priznava deželnemu odboru odločilen vpliv pri nameščanju zadružnih revizorjev na Kranjskem;
3.	priznava deželnemu odboru pravico, odposlati svojega zastopnika z odločujočim glasom v izpraše-valno komisijo za revizorski izpit, ki posluje pri .Zadružni Zvezi";
4. se zaveže, vsako sebi včlanjeno zadrugo revidirati na željo deželnega odbora in v slučaju, da je zadruga sprejela od dežele kako podporo, dati deželnemu odboru prepis revizijskega poročila na razpolago, brezkvarno neposredni revizijski pravici deželnega odbora, če si jo je pridržal ob podelitvi deželne podpore ali pa če zadruga sama zahteva deželno revizijo;
5.	se zaveže, pripraviti in podati o vsaki sebi včlanjeni zadrugi deželnemu odboru na zahtevo potrebni materijal za presojo, je-li dotična zadruga vredna in potrebna deželne podpore;
6.	se zaveže, podpirati v vsakem oziru zadružni urad za dosego njegovih smotrov.
V.	Deželnemu odboru se nalaga, da vpošteva pri obrestonosnem nalaganju tekočih blagajničnih sredstev v tekočem računu tudi kreditne zadruge, če so pogoji nalaganja v vsakem oziru enaki onim drugih v poštev prihajajočih kreditnih zavodov; pri tem je gledati v prvi vrsti na potrebno gibčnost blagajničnih sredstev.
VI.	Deželni odbor se pooblašča, po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do vsote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda.
Vil. Uvažujoč, da propad „Glavne posojilnice v Ljubljani" utegne vsled neomejenega jamstva njenih članov uničiti mnogo samostojnih gospodarskih eksistenc v Ljubljani in po deželi ter škodovati ugledu in kreditu domačega trga, — se naroča deželnemu odboru, naj razmotri položaj in ukrene, kar se mu zdi pripravno, da se po možnosti omili usoda nedolžnih žrtev in varuje ugled in kredit domačega trga. Deželni odbor naj stopi v to svrho v stik z drugimi javnimi faktorji, zlasti s c. kr. vlado in z mestno občino ljubljansko. Za vsak slučaj se dovoli deželnemu odboru za to pomožno akcijo poseben kredit za leto 1911. v znesku 50.000 kron.
•
* *
Naj tukaj le omenimo, da je bilo vseh sedem predlogov sprejetih. Da se o njih še posebej zmenimo, se razume samo po sebi.
—	„Zadružna zveza" v Ljubljani je nepričakovano avanzirala. Nepričakovano za nas in za tiste, ki ne vidijo za klerikalne kulise ; ali v Šusteršičevem taboru so dobro vedeli, kaj da se pripravlja. A da so molčali o svojem namenu in presenetili vso javnost in celo deželni zbor s svojo čedno nakano tisti hip, ko je bilo pravzaprav le še sklepati, je ena tistih nesramnosti, ki so jih še le klerikalci vpeljali v naše javno življenje. Neprenehoma gobezda ta drhal o svojem »demokratizmu«, a nikdar se ji ne zdi vredno, da bi obvestila o svojih namenih javnost in ji dala priliko, da bi tudi izrekla svoje mnenje vsaj o najvažnejših predmetih. Ta »ljudska« banda se boji ljudstva kakor peklenšček križa in zato je vsak njen korak presenečenje. Tako je presenetila prvikrat javnost z desetmilijonskim posojilom, presenetila je ljudstvo z naklado na pivo, presenetila je deželo z nakupi mlinov za svoj električni načrt, presenetila ga je zdaj z imenovanjem »Zadružne zveze« za ofir '~io organizacijo. Če bi črna drhal imela ii.irno vest, ji pač ne bi bilo treba hoditi po takih potih. In če bi bili njeni nameni pošteni, bi jih naznanjala javnosti pravočasno, da bi vsaj spoznala mišljenje v vseh prizadetih krogih. Ali odkod bi svojat imela mirno vest? Akcija z »Zadružno zvezo« je kričeča priča klerikalne nesramnosti, ki je brez primere. Zadružništvo se na Kranjskem razvija. Gotovo. In zadružništvo je velevažna panoga narodnega gospodarstva. Gotovo. In zato ima dežela nalogo pospeševati zadružništvo. Gotovo. Dežela naj to stori nepristransko, pa jo bomo pohvalili v deveta nebesa. Ali lepe besede klerikalcev so švindel prvega reda, zakaj njihova akcija nima namena pospeševati zadružništvo v deželi, temveč klerikalno zadružništvo in s tem neposredno klerikalno stranko. Deželnozborska večina izroča javne zaklade klerikalni stranki in je drzna dovolj, da dekorira to mahina-cijo z zlagano skrbjo za zadružništvo.
—	Člani delavskih zadrug na Kranjskem so dobili v soboto najlepši dokaz, kako potrebna je poleg gospodarske tudi poli-litična organ. Kranjski deželni zbor ima klerikalno večino in svoj srečni položaj izrabljajo klerikalci, da izročajo svoji »Zadružni zvezi« težke tisočake javnega denarja, da bi laže konkurirala z neodvisnimi zadrugami. Idejo zadružništva izrablja klerikalna banda za boj proti zadrugam, ki so si jih delavci ustanovili z lastnim delom, z lastnimi žrtvami. Vseučiliški zaklad, v katerem je denar prebivalstva brez razlike stranke, se izroča klerikalni »Zadružni zvezi«, da naj z njim popravlja svoje gospodarstvo in organizira konkurenco z zadrugami, ki ne dobivajo nobenih javnih in tajnih subvenciji Darilo, ki so ga klerikalci naklonili svoji »Zadružni zvezi«, je škandal, ki kriči v nebo. Ali teh škandalov ne bo konec, če se ne bo delavstvo s potrojeno silo oprijelo svoje politične
organizacije in tako poskrbelo, da pride v zakonodajnih zborih do potrebnega vpliva in do veljave. Na slučaju »Zadružne zveze« lahko spozna, kaj je politika.
—	Volilni boj. Na agitacijskih sestankih ožjih strankinih pristašev, ki sta se vršila v soboto zvečer v Schmidtovi restavraciji na Dunajski cesti in v pondeljek pri Pocku v Florijanski ulici, je poročal sodr. Kocmur in so se izvolili tudi odbori za dotične okraje, ki bodo imeli nalogo skrbeti za nadaljno agitacijo in razvoj organizacije. Odseku za kolodvorski okraj II predseduje sodrug Jos. Zupan, za šentjakobski pa sodr. I. Tokan. — Shod za poljanski okraj je moral, žal, v soboto odpasti, ker so bili ta večer vsi sodrugi zaposleni in se ni mogel poslati poročevalec. — Sestanek za kolodvorski okraj II, na katerem je poročal sodr. Petrič, je bil prav dobro obiskan in je upati, da se tudi v tem okraju delo poživi, ki je dozdaj po malomarnosti nekaterih sodrugov spalo spanje pravičnega. Temu odseku predseduje sodr. Jos. Petrič.
—	Seja glavnega odbora „Vzajemnosti". Vsi odborniki so nujno vabljeni, da se zanesljivo vdeleže nocojšnje seje, katere začetek je točno ob 7. zvečer. Točnost je nujno potrebna, ker je ob 8. širša seja, katere se udeleže tudi odborniki spodješišen-skega odseka.
—	Opozarjamo še enkrat na plenarno sejo vseh odborov in zaupnikov strokovnih, političnih in gospodarskih organizacij v Ljubljani in okolici, ki se vrši jutri točno ob 8. zvečer v salonu gostilne sodruga Petriča na Resljevi cesti. Sodrugi, ki imajo kaj obračunati, naj prineso vse potrebne stvari s seboj.
—	Nočem, da se seznanite z zaporom, je dejal neki dunajski sodnik mladostnemu delavcu, ki je bil zaradi malega prestopka obsojen na 2 kroni globe, oziroma na 12 ur zapora. Mladi fant, ki je brez posla, je sprejel kazen in hotel takoj nastopiti zapor. Sodnik pa ga je zavrnil: »Ne. Nočem, da se seznanite z zaporom. Poiskali si boste delo in kadar ga boste imeli, si boste prihranili 2 kroni in plačali globo.« Potem ga je še poučil, kako naj išče delo. Ta sodnik torej vidi v zaporu nevarnost za mladega človeka. In prav ima. Pravijo, da je kazen poboljševalno sredstvo ; ali ljudje, ki poznajo zapore in ječe, nočejo verjeti tega in trdijo, da je tam pravzaprav visoka šola hudodelstva. Zločinci se tam ne poboljšavajo, ali mali grešniki, ki pridejo pod ključ morda radi neznatnega lahkomiselnega koraka, se navadno izpridijo in dozorevajo za hudodelstvo. Posamezen sodnik bi rad obvaroval mladega človeka take nevarnosti. Naš kazenski sistem pa se briga za take misli kolikor za lanski sneg. Oficielna pravica je slepa, tako slepa, da ne vidi posledic svojih sodb, ki pospešujejo hudodelstvo, katero baje hočejo odpraviti.
—	Seja strokovne komisije ljubljanske bo v sredo, dne 22. svečana 1911 ob 8. zvečer v društvenih prostorih. Člane komisije prosimo vljudno, da se seje točno in zanesljivo udeleže.	Tajništvo.
—	Odborniki skupine lesnih delavcev v Ljubljani vabim na konferenco odborov delavskih društev, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m. ob 8. zvečer v gostilni sodruga Petriča na Resljevi cesti. Tovariši, pridite vsi. — Franc Babšek.
—	Zahvala. »Skupina lesnih delavcev v Ljubljani« je že za časa dolgotrajne bolezni mojega rajnega moža priskočila naši družini v skrajni sili večkrat z izdatnimi zneski na pomoč; tudi ob priliki smrti mojega moža mi je izplačala podporo v znesku 60 K in sedaj mi je vnovič nakazala večji znesek iz čistega prebitka Silvestrove veselice. Za vse izkazane mi dobrote se tem potom slavni strokovni organizaciji lesnih delavcev v Ljubljani v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok najprisrčneje zahvaljujem. — Ana Čebular.
—	Veliki pustni „korso", ki se vrši na pustno nedeljo v hotelu »Union«, ima naslednji red: Od V28. do 9. zbirališče skupin, mask in narodnih noš. Nato velika maškarada in ples na korznem trgu. Pred in popolnoči amerikanska ženska volilna pravica, t. j. pri vsakem drugem plesu volijo dame. Vsakovrstni nastopi in prizori s pred-pustnega korza. O polnoči velik sprevod mask, pri katerem sodelujejo vse tri godbe. Koncerti in mirozovi sodelujočih godb na trgu, veliki terasi in na balkonu. Dekoracija korznega trga bo naravnost sijajna, delalo se bo tudi z električnimi mnogobarvnimi eksperimenti. Tako bo letošnja velika »Slav-čeva« maškarada v vsakem oziru nekaj izrednega in vsestranske zabave nudeča prireditev in ni čuda, da se je med občinstvom samim razvila nepričakovana reklama, da drug drugega vabi, naj se gotovo udeleži tega velikega pustnega korza. Dokaz temu je tudi kinematograf »Ideal«. Ravnateljstvo dela iz lastne iniciative izb orno reklamo pri večernih predstavah za korzo, na kar opozarjamo. ¡Kg čno bodi omenjeno, da je za
Briljan+i pa-niTk'r ce'ni'.'
H SI ITTN F R urar-Prva največja domača Tovarniška^.;
u	exportnatvrdka ur,zlatnir?e stvena znamlka:f
I^abljana Mesiniirg. j n srebrnine. bastna tovajna ur V Š\
i i C \ -
nemaskovane toaleta promenadna in narodna noša.
—	Duhovita uganka. Vprašanje: »Zakaj ženskam ne rastejo brki?« Odgovor: »Ker bi težko držale gobec, kadar bi jih kdo bril.« To uganko in odgovor je prinesel »katoliški« »Domoljub« v 5. in 6. številki z dne 2. in 9. februarja 1911. Radovedni smo, ali velja ta »gobec« za razne device, ali za ljubljanske volilke; za tiste ženske, ki jih razne klerikalne ustanove neusmiljeno brijejo po mošnjičku v njih škodo in v škodo človeštva sploh, zato ne velja, ker kljub temu ne odpro svojih »gobcev«. O, da, klerikalci spoštujejo po »božji« podobi ustvarjenega človeka!
—	Nezgode. Pri posestniku Grosu v Srednji vasi zaposlena dekla Ivana Mar-kovič je hotela v kuhinji primešati jedi za svinje, kakor je že navada, nekaj smodnika. Pri tem se je preveč približala ognju, smodnik se je vnel in Markovič si je hudo opekla lice. — V tovarni za olje v Britofu je prišel delavec Fran Karun z desno roko v stroj, ki mu ie stri dva prsta. — Posestnikov sin Ivan Grbec iz Kržišča v kamniškem okraju je padel na poti domov pod voz, obložen z apnom ter si zlomil obe nogi. — Samska dninarica Marija Gerdadolnik iz Horjula je padla te dni na poti iz cerkve na ledu in si zlomila roko. — V Škofji Loki je padla vdova Ana Cegnar z voza in si zlomila nogo.
—	Slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi. Društveni prostori slov. akad. društva »Adrija« so od sedaj naprej na Kraljevih Vinogradih, Šmilovskeho ul. 7, I.
Trst.
—	Predavanja sodruga E. Kristana.
Imeli smo zopet dva dneva izrednega duševnega užitka. Naš »Ljudski oder« je povabil v Trst sodruga E. Kristana za dvoje predavanj, pa so to priliko porabili zidarski in pekovski delavci ter povabili ne-utrudljivega sodruga, da predava tudi njim, ker jim delavni čas onemogočuje obiskavati večerna predavanja v »Ljudskem odru«. Tako je priredil E. Kristan v dveh dneh četvero predavanj, o katerih smemo mirno povedati, da so uspela najsijajneje. V četrtek, 18. t. m. ob 5. popoldne v »Delavskem domu« je predaval zidarjem o modernih delavskih bojih. Prostorna dvorana ni še videla toliko zidarjev kot jih je bilo na tem predavanju. Bila je pač polna do zadnjega kotička. Za lepa izvajanja in dragocen poduk je žel predavatelj burno odobravanje od množice, ki lepega predavanja kar ni moglo prehvaliti. Zvečer ob 8. in pol v ravno tistih prostorih je predaval o Zupančiču in njegovih poezijah. In zopet je bil obisk bogat. Poleg delavstva je bilo lepo zastopano dijaštvo in učiteljstvo. In vsi so prišli s prepričanjem, da se jim nudi bogat duševni užitek. Predavatelj je v začetku svojih raz-motrivanj stavil vprašanje, v kakšni zvezi je umetniška produkcija s socialnimi razmerami, pa je s primerami iz preteklosti in sedanjosti pokazal, da se tudi za umetnost ne dajo iz-mišljavati posebna etična pravila, po katerih bi se dalo visoko kulturno delo ločiti od gospodarskih razmer. Posvetil je potem del svoje študije specialno slovenski umetnosti, ki raste na enakih tleh kakor po civilizirani Evropi sploh in nam daje v svojem razvoju vsled enakih pogojev tudi enako sliko. Za sedanjost je ta slika nevesela. Kakor v vsej kapitalistični družbi, prevladujejo tudi pri nas gospodarski interesi. V bistvu kapitalizma utemeljena konkurenca plete bič, ki goni vse sile na ekonomsko delo in na izkoriščanje vseh moči za materialne cilje. Tako ne ostaja sposobnosti za čisto duševno uživanje. Prenapetost živcev išče lahkega razvedrila; površna artistika izpodriva resnično umetnost. Za bodočnost se kaže Slovencem boljša perspektiva. Kljub skrajno neugodnim razmeram, ki so zahtevale v našem kulturnem življenju najtežje žrtve — med drugimi je ljubljanska cukrama njih žalostni spomenik — so se pojavili neugonobljivi talenti. V poeziji je naj-krepkejši med njimi Zupančič, velik ne le po svojih zakladnih sposobnostih, ampak tudi po stalnem, krepkem razvoju. Predavatelj je na to podal sliko Zupančičevega stvarjenja, odkar je izšla »Čaša opojnosti« pa do »Sa-mogovorov« in je končno iz vseh njegovih zbirk recitiral nekoliko najznačilnejših pesmi, med drugimi tudi znani »Nekrolog« in Dumo«. Predavanje je trajalo do 11. zvečer in med navzočimi nisi opazil niti mrvice utrujenosti. Pozornost je bila napeta do zadnjega trenotka, ko se je spremenila v dolg aplavz.
Drugi dan, petek 19., je predaval ob 10. dopoldne častno zbranim pekovskim delavcem zopet o modernih delavskih bojih. Tudi tu so delavci pojmili važen pomen poznanja modernih delavskih bojev, po-
znanja, ki ne bi smelo biti tuje nobenemu zavednemu delavcu. O tem predavanju bo obširno poročal list pekovskih delavcev »International«, na kar opozarjamo že sedaj one, ki se predavanja niso mogli udeležiti.
Ob 8. in pol tega dne zvečer je pa predaval zopet v »Ljudskem odru« o revoluciji, socializmu in demokraciji. In zopet je bila dvorana polna. Revolucija je zakon narave. Ona vlada povsod in nima mej. Razvoj v naravi, v svetovju, v družabnem in ustavnčm življenju in v človeku samem je sad revolucije in ona obenem pečat razvoja. Različna so samo njena pota, različne dobe, ki jih rabi do zmage in povsod drugačni so njeni uspehi, kakor so različni vzroki in posledice. Sedanje družabno in ustavno življenje je tudi sad revolucije. In kar je bilo revolucij, ki se preobrazile nekdanje v sedanje družabno življenje, ne dosegajo velike socialne revolucije, ki jo pod zastavo socialne demokracije pripravlja delavstvo. Tukaj je začel predavatelj tolmačiti pojem demokratizma in njegovo vrednost. Demokratizem pomeni vlado ljudstva. Ljudstvo naj samo odloča o svoji usodi. V današnjem družabnem redu je to nemogoče. Zato tudi nimamo resnično demokratičnih držav. Niti sedanje republike niso demokratične, ker je njih namen ohranitev sedanjih družabnih razmer, ki onemogočujejo ljudstvu svobodno izvrševanje svojih pravic in želja. Zato je tudi meščanski demokratizem utopija. Za vsako trdno stavbo je treba trdne podlage. Podlaga pravi demokraciji je socializem. Samo socialna demokracija je prava demokracija, zakaj samo skupna last proizvajalnih sredstev bo odstranila vse predpra-vice in tvorila podlago za svobodno izvrševanje pravic in želja. Zato bo popolna preobrazba človeške družbe na podlagi socialne demokracije največja in najpomembnejša revolucija.
Samo po sebi se razume, da je žel predavatelj za lepo predavanje buren aplavz. Naša dolžnost je pa, da izrekamo zahvalo najprej neumornemu govorniku in učitelju E. Kristanu, a poleg tega tudi našemu »Ljudskemu odru«, ki je na tako lep način uredil, da so bili poduka deležni oni, ki so od Trsta oddaljeni in oni, ki jih kapitalistična kaprica sili na nočno delo. Obenem pa priporočamo tudi drugim organizacijam, naj posnemajo zidarsko in pekovsko v negovanju izobrazbe med svojimi člani. In tako naprej.
—	Velik socialistični ples bo v soboto 25. t. m. zvečer v gledališču »Polite-ama Rossetti«. Lože so že vse razprodane. Vstopnina znaša 1 K 20 vin. Čisti dobiček je namenjen za nov »Delavski dom«. Slovenske sodruge vabimo, da se ga udeleže pol-noštevilno.
—	Slovenska socialistična mladina priredi v nedeljo, dne 26. t. m. ob 8. in pol zvečer v »Delavskem domu« v Trstu ul. Boschetto štev. 5., II. nadstropje veliko plesno veselico z različnimi zabavami. Sodruge vabimo, da se udeleže te zabave naš mladine polnoštevilno. Saj je njen namen blag in koristen. Torej dne 26. t. m. vsi v »Delavski dom«.
—	Pevski zbor italijanskih sodrugov priredi na zadnji dan predpusta v torek 28. t. m. veliko predpustno veselico s petjem, plesom in drugimi zabavnimi priredbami. Petje bo vodil sodrug Cerocchi. Sviral bo izbran orkester.
—	Društvo „Ljudski oder" v Trstu naznanja, da se otvori nov stenografični tečaj dne 17. marca t. 1. Sodrugi, ki žele obiskavati ta stenografični tečaj, naj se vpišejo pri odboru naslovljenega v »Delavskem domu» od 8. do 10. zvečer. To velja tudi za tiste, ki žele obiskavati ponavljalni tečaj, ki se otvori istočasno.
Goriško.
—	Otvoritev deželne umobolnice. Zadnji teden se je izvršila s.avnostna otvoritev deželne umobolnice v Gorici v navzočnosti princa Hohenlohe in nadškofa dr. Sedeja. Navzočih pa je bilo poleg poslancev in raznih slovanskih in furlanskih županov tudi več višjih častnikov, baron Spaun, grof Calice itd. Sedaj stane umobolnica že lepo vsoto 1,700.000 K, ko pa bode nabavljeno vse, kar je še treba, se ta vsota gotovo zviša na 2 miliona, dočim so bili stroški proraču-njeni na 950 000 K.
—	Otrok umrl za opeklinami. Na Gradišču je bil 3 letni otrok Gorjanov za treno-tek sam v kuhinji. Stopil je k ognjišču ter prišel preblizu ognja, vsled česar se mu je vnela obleka in je otrok umrl za dobljenimi ranami.
—	Grozovit samomor. V Brazanu ob meji se je neki Alojzij Morgutti ustrelil iz samokresa v glavo. Samokres je bil star in
zarjavel; ko je ustrelil, se je samokres ves razpočil in posamezni deli so mu raznesli
vso glavo.
Štajersko.
— Skupina delavcev s kamnom v Ribnici se je v pretečenem letu jako lepo razvila, število članov je znatno naraslo. Zasluge za lepi napredek gredo poglavitno odboru, v prvi vrsti pa čilemu predsedniku in blagajniku. Pred kratkim se je vršil v gostilni g. Ptačnika občni zbor te skupine, ki je prav dobro uspel. Vsa poročila so bila od navzočih brez ugovora vzeta na znanje. Tudi v odbor so bili večinoma izvoljeni zopet stari funkcionarji, kar dokazuje, da je bila uprava organizacije vseskozi dobra. Na shodu je bil navzoč tudi sodrug Tokan iz Ljubljane, ki je v daljšem govoru razlagal pomen in korist strokovne organizacije zbranim delavcem, ki so mu po končanih izvajanjih hrupno odobravali ter ga prosili, naj jih zopet v kratkem obišče, kar je tudi obljubil. Omeniti je še treba, da je organizacija delavcev s kamnom v Ribnici izvedla tekom leta 1910 mezdno gibanje, in sicer v obeh kamnolomih z jako lepim uspehom. Gibanje oziroma pogajanja s podjetniki je vodila centrala zveze delavcev s kamnom na Dunaju. Doseglo se je znatno povišanje plač, posebno pri akordnem delu, za katero veljajo sedaj natančno določene plače, ki so v sklenjenem in od obeh str'ni podpisanem cenovniku označene. Posebno vrednost ima ta cenovnik tudi zaradi tega, ker ni bilo treba nobene stavke; zmagala je moralična sila močne strokovne organizacije. Tega se tudi delavci zavedajo in zato so si na shodu obljubili, delovati v tem zmislu, da bodi sleherni delavec v ribniških kamnolomih zaveden član svoje strokovne organizacije. O draginji in o dr. Škofu, ki je v Ribnici zdravnik, proti kateremu se vedno kupičijo pritožbe, spregovorimo drugič.
Delavsko gibanje.
Skupina lesnih delavcev v Ljubljani.
(Konec,)
Knjižničar sodrug Kramar poroča, da obstoja knjižnica iz 130 zvezkov. Izposojenih je bilo tekom pretečenega leta 69 zvezkov. Nakupilo pa se je novih knjig za K 55 70. Nadalje se pritožuje sodrug knjižničar, da navzlic tirjanju ne prineso nekateri sodrugi nazaj knjig, dasi jih imajo že po cele mesece.
Za kontrolo poroča sodrug Rok Pogačnik, da je pregledal vsak mesečni obračun na centralo, preden je bil odposlan, kakor tudi, da se je letni računski zaključek revidiral ter se je našlo vse v najlepšem redu. — Poročilo so navzoči vzeli brez ugovora na znanje.
Pri volitvah novega odbora se je na predlog sodruga Ler>"c:" v imenu komisije za sestavo kandidatne iiatC glasovalo vzklikom. Izvoljeni so bili sodrugi: Franc Babšek, ,predsednik; Ivan Tokan, predsednikov namestnik. Odborniki sodrugi: Jakob Golar, Mihael Velkavrh, Valentin Gorjup, Viktor Zore, Valentin Peterlin, Ivan Hribar, Rok Pogačnik, Pavel Bitenc, Franc Volf in Franc Kogaj.
V nadzorstvo so bili izvoljeni sodrugi: Franc Puhar, Tomaž Kavčič, Mat. Logar, Avg. Kavčič in Ivan Rasulnik.
Knjižnica je bila poverjena sodrugoma Tomažu Godcu in Francu Kavčiču.
Ob četrti točki dnevnega reda razlaga sodrug Tokan v pol ure trajajočem govoru delovanje društva v prihodnjem društvenem letu. Omenil je tudi ustanovnike in prve člane društva sodruge Golarja, Ježeka in Gabrščka, ki so od prvega početka skozi vseh 15 let zvesti člani društva. Omenjeni sodrugi imajo ne male zasluge za razvoj strokovne organizacije lesnih delavcev v Ljubljani. Živeli 1 K zadnji točki je sodrug Zore še poročal, da je zadnja Silvestrova veselica prinesla 160 K čistega dobička, na kar sodrug Tokan v zmislu zadnje odborove seje stavi predlog, naj se omenjenih 160 K razdeli takole: 100 K naj se da v lokalni stavkini sklad, 15 K vdovi po umrlem članu Mrva, 15 K vdovi po umrlem članu Čebularju, 10 K onemoglemu članu Kušarju in 20 K že dolgo bolnemu članu Levcu. O tem predlogu se je razvila kratka debata, v katero so posegli sodrugi Grdodolnik, Lenasi in drugi. Prvotni predlog je bil sprejet. Po rešitvi še nekaterih internih zadev se je sodrug Babšek zahvalil odstopivšim odbornikom za sodelovanje v pretečenem letu in poživljal na novo izvoljeni odbor na novo agilno delo, ki ga bo v izobilju. Nato je zaključil ob V212. opoldne občni zbor.
Sodrugi, spominjajte se ,Tiskov. sklada
Kjer sta v redu tek, prebava. Sta telo in duša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi .FLORIAN".
Želodčni liker
je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila I
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40 480
s »
Naslov za naročila: .FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
10 zapovedi
za zdravje in 10 zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne in bolniške blagajne južne železnice.
Kathreiner Kneippova sladna kava
:
je le ena, posnem« kov pa je več! Zato pozor! Zahtevajte in jemljite samo izvirne zavoje ■■ z imenom ■■
ICathreiner
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
J^j-j J in okusni zajtrk imajo _1 tisti, ki ne pijejo dru-
MOČ! fgf ne2° dr.pl. _ Trnkoczya sladni
Zdravje! ^ ki sa
_J imenujemo
„S 1 a d i n'. Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj 1/1 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, JosefstadterstraBe 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — Vlekami Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c, kr. tob. lov. in bol. blag. juž-Jeleznice.
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem	že vso
z velikim uspehom porabil, katero	iz srca
priporočam v veliko korist vsaki	družini
ter se Vam iskreno zahvaljujem in	prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterie
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
;
*****
Ceno posteljno perje!
KTalbolJii češki nakupni vir.
Kg. sivega dobrega, pu-ljenega 2 K ; boljšega 2.40 K : prima polbelega 2'80 K belega 4 K ; belega puhastega 5'10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6-40 K, 8 K ; puha sivega 6—7 K, belega, finega 10 K ; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
rde-
sj w i || E> > inoui^-ga, belega ali rumeneganankinga,pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14 in 16 K, zglav-nice 3, 3-50 in 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13,14-70,17-80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4"50, 5 20 in 570 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12-80 in 14-80 K, Razpošilja se po povzetju, od 12K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, Dešenice 758, Češko.
picj il annu
Ugotovljene postelje g^SSg
1pCT.1 ali riimpriiiora nonbinrro	1 Cf\ ____A
,SLAVIJA
vzajemno zavarov. banka v pragi,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke „Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva Ogromni reservni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE'
■VZ^-JElviriNrO ZAVAROVALNE BA.3STKE V LJTJBLJAKTI.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo	■■
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in Izvršaje vsa mizarska stavbna
—_dala.__—
tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Gliucah pri Ljubljani
Prvi kranjski pogrebni zavod

m r

Lubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Zavod za pohištvo in dekoracije
Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon štev. 97.
&
^ nega i
S
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga i. t, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.

*****
ANTON ZUPANČIČ,
priporoča se za prijazna naročila na vsakovrstna v knjigoveško stroko spadajoča dela. — Izdeluje tudi jako '	okusne okvirje in passepartout, prikladne vsakovrstnim podobam.	—
V dobi sedanje
neznosne draginje
važno je zlasti za vsako
delavsko družino
da ne izdaja po nepotrebnem denarja za kurjavo.
To pa stori vsakdo, kdor kupuje drug premog ko Šentjanžki.
SenfjapžHi premog
je namreč poleg tega, da ima izvrstno gorljivost, tudi po 060 h pri 100 kg cenejši, ko vsak drugi premog.
Prodaja se namreč
na drobno v hišo postavljen, po K 1-20 kg 50.
Naročila za Šentjurski premog sprejema
Prodajalna pisarna v Seienburgovi ul. 7. I. nadstr.
Poleg tega more se ta premog naročati še pri teh tvrdkah: Konsumno društvo za I_ij-u/fc> lja.no iri. okolico.
Pisarna: Šelenburgova ulica 6/II: Prodajalne: Sodna ulica 4;
„ Krakovski pristan 10; Ivan Babic, Dolenjska cesta; Mih. Kastner, Kongresni trg; Ed. Kavčič, Prešernova ulica; L. Kotnik, Spodnja Šiška; Leskovic & Meden, Pod trančo; I. Mencinger, Sv. Petra cesta;
Prodajalne: Vodmat, Bohorič, ul. 12 Sp. Šiška, Kolodvor, c. 150. „ na Glincah. B. Sevar, Sv. Jakoba trg; Anton Sušnik, Zaloška cesta; Fran Trdina, Stari trg; Ivana Tonih, Tržaška cesta; Uradniško gospodarsko društvo, Kongresni trg.
Za Šiško sprejema naročila in denar za premog: g. L. Kotnik, trgovec, Šiška,
Delniška družba združenih povaren Zaiec in Laški trg
V LJUBLJ A fll Telefon Štev, 1B8-
Telefon štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
Kavarna
,Unione v Trstu'
ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.