Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — O-glasi po dogovoru.
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II. — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 12.
Ljubljana, četrtek, 1. novembra 1923.
1. leto.
Konsolidacija.
Na drugem mestu našega lista prinašamo veselo vest, da smo napravili pri konsolidaciji našega pokreta v Sloveniji lep korak naprej.
Po temeljiti predpripravi se je zaključil v nedeljo dne 28. t. m. proces, ki ga je načel že kongres v Celju: Ljubljansko vprašanje je za našo stranko končano. V nedeljo se je sestavil iz odborov obeh ljubljanskih organizacij skupen začasen odbor, z nalogo da pri pravi skupno člansko zborovanje, ki bo vpostavilo v naši ljubljanski organizaciji zopet normalne razmere. Kar se tiče ljubljanske komunalne politike se jo povdarjalo soglasno, da mora biti ta politika seveda v soglasju s programom in taktiko naše stranke, da pa ni vzroka delati v tem oziru kakih skokov.
List »Zarja« se priključi na podlagi dogovora med obema upravama »Socialistu«. Za te korake je treba seveda še odobritve zato kompetentnih organov v stranki. Vendar ne more biti dvoma, da bodo vzeli ti organi doseženi sporazum z radostjo na znanje.
Ljubljansko socialistično delavstvo, ki mu je zlomil razkol dovolj energije, pojde sedaj s podvojenimi silami na delo.
Ni več daleč čas, ko bo zavzela ljubljanska krajevna politična organizacija v stranki tako po številu svojih članov, kakor po svojem delu, uvaževanja vredno mesto. Sedaj stoje Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj, — vsa večja mesta Slovenije — s komaj poštev prihajajočimi izjemami — zopet kompaktno za stranko. Vse govorjenje o zelenih mizah in poedincih se bo izkazalo za prazno in neresnično.
Kdor bi si bil hotel pogledati na kon gresu v Celju članske knjige, recimo samo mariborske organizacije, bi bil z lahkoto ugotovil, da je stalo v avgustu samo za to organizacijo nad 400 članov!
Na vsedelavskem izletu v Mariboru je lahko vsak na svoje oči videl, — da so stotine in stotine tu, ki ne marajo razkolov, — a komur vse to ni jasno govorilo, za tega je vsak dokaz zastonj. Vedo pa naj vsi tisti, ki zapirajo oči in nočejo videti resnice, da pojde resnica vkljub temu svojo pot.
Resnica je ta, da hoče priti delavstvo zopet do svojih starih organizacij, da bo do njih prišlo, pa naj je to komu prav ali ne. Tu je na sodelovanje
vsak povabljen. Kdor misli, da je v stanu prinesti v stranko ostre kritike in neizprosnega poštenja, — stranka čaka takih ljudi in jim ne zapira vrat. Kdor pa na noben način noče sodelovati, ta se je 'iz toka konsolidacije in vstvarjanja sam izločil. Ko smo navedli tako razveseljiv dogodek, ki nam kaže, kako se za pravo konsolidacijo pokreta dela, naj zabeležimo še drug dogodek iz delavske politike, o kojem za danes še ne bomo izrekli svoje zaključne sodbe.
Bivša komunistična poslanca Fabi-jančič in Klemenčič sta začela izdajati zopet svoj list »Delavske novice«. Ta list piše, da hoče služiti tudi ideji konsolidacije delavskega pokreta. Mi čakamo in bomo sodili, ko bomo videli delo in uspehe. Naše mnenje o tej stvari je, da ni delo za konsolidacijo delavskega pokreta, ki bi izgubljalo izpfed oči državne iti mednarodne stike pro-letarijata.
Naša Socialistična stranka Jugoslavije je s trudom vpostavljena, če že ne toliko številno, pa idejno in organizato-rično jak kader, katerega slovensko socialistično delavstvo ne bo šlo razbijat, kakim fantazmom lokalnih ujedinjenj ljubo.
Po našem mnenju gredo čez delavski svet naše dobe dve veliki taktiki, zastopani po svojih internacionalah, socialistična in komunistična. Komunistična internacionala uvaja v delavski po-kret vojaško podrejenost in centralizem, ki gre daleč preko centralizacije državnih organizmov. Ker socialistične stranke za tako organizacijo niso pripraven objekt in ker si hočejo ohraniti možnost, da same presojajo, kaj je tak tično mogoče in kaj ni, jih smatra komunistična internacionala za sovražnike,ki 'ih je treba zlomiti. Zato zanaša v njih vrste razkol.
Fabijančič in Klemenčič si lastita v taktičnih stvareh lastno sodbo. Videla sta, kako sili taktika tretje internacionale proletariat v nemoč, zato sta se tej politiki uprla. S tem pa nista prišla nikamor drugam, kakor na podlago, na koji stojijo socialistični internacionali priključene stranke že od prvega po-četka.
Vsak, kdor zna ločiti jedro spora od klevet, mora uvideti, da je tako.
Zato seveda ne moreta pričakovati, da bo šla sedaj , gora k proroku.
IZJAVA
Pokrajinskega načelstva SS.J za Slovenijo v zadevi ukrepov italijanske vlade proti slovenskemu šolstvu in slovenskemu tisku v Primorju.
Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izraža svoje globoko sočutje z delavci in jpneti v Julijski Benečiji, ki jim jemlje italijanski fašizem s svojimi ukrepi proti slovenskemu šolstvu in tisku možnost izobraževanja. Zlasti pa ob
žaluje, da dajejo taki ukrepi nacionalnemu šovinizmu novega netiva in otežujejo mirno sožitje med Italijo in Jugoslavijo.
Zaupajoč, da tli pod nasiljem šovinistične Italije, potlačen, a ne uničen duh večje Italije, ki vidi bodočnost svoje domovine v mirnem sožitju v mednarodni zajednici, računamo nanj in izjavljamo, da more računati tudi on na nas.
Pokrajinsko načelstvo SSJ.
Razpad Nemčije.
Nasilja italijanskega fašizma.
Fašistovska Italija je izdala našemu življu v Primorju dva nova težka udarca.
Z enim samim dekretom se je uničilo vse slovensko šolstvo v Primorju. Tudi vse ljudske šole so uvedle laščino. To v krajih, kjer italijanskega jezika nihče ne razume in kjer je udarec proti slovenskemu jeziku v šolah, udarec proti šolstvu sploh.
Kmalu za tem udarcem je prišel drugi.
Prefekti za Furlanijo, Trst in Istro so izdali ukaze, ki morajo oropati, ako ostanejo v veljavi, naše prebivalstvo tu di izobraževalne možnosti v pisani besedi. Glasom teh ukazov morajo prinašati vsi časopisi in revije dobesedni italijanski prevod svojih člankov. To tisk za polovico podražuje in jemlje našemu časopisju možnost, da bi se moglo trajno vzdrževati. Naša meščanska javnost proti temu nasilju onstran meje burno protestira.
Naše delavstvo na teh protestnih shodih ne more sodelovati. Ono se dobro zaveda, da izhajajo ti protesti iz krogov, ki podlegajo tudi sami barbarizmu nacionalistične ideje in protestirajo le tam, kjer se obrača ta ideja proti njim.
Naš protest pa je drugačen. Mi smo proti vsakemu nasilnemu raznarodovanju. Vsi narodi naj razvijajo svoje posebnosti, čustveno pa naj se stapljajo v višjo enoto, v internacionalo, ki bo vkljub vsem Mussolinijem zmagala.
Mussolini je danes predstavnik Italije. Zato naj govore z njim meščanski predstavniki Jugoslavije. Mi pa se globoko zavedamo, da tli za tem zunanjim predstavništvom Italije udušen, a ne po gašen ogenj druge Italije, Italije sociali stičnih vzorov.
Ni mogoče, da bi bila ta Italija mrtva. Ravno zato ni mogoče, ker je občutila zadnja leta vso težo hinavskega, s fašistovskimi maskami zastrtega italijanskega militarizma. Bajoneti pa so ideje vedno le prečiščevali, morili je niso.
Na to Italijo se obračamo, da ji povemo, da bolijo udarci, ki otežujejo delavcu in kmetu v Primorju kulturni razvoj, tudi nas, da pa vpljub temu nismo izgubili vere v potlačeno, a večjo Italijo, ki želi podrediti, kak^or mi svoj nacionalizem duhu internacionale in mednarodne pravičnosti.
2e zadnjič smo zapisali, da se nahaja Nemčija pred usodnimi odločitvami. Od takrat se obračajo razmere vsak dan na slabše. Nemška valuta pada od dne do dne. Kos kruha stane šest sto milijonov mark. Delavstvo gladuje in išče v divjem obupu odrešenikov — pa naj pridejo od koderkoli.
V Hamburgu in v samem Berlinu je prišlo do cestnih bojev, med gladujočj-mi masami, med kojimi se pojavljajo komunistični agitatorji in med četami državne brambe. Državna bramba nastopa proti obupanemu delavstvu energično in brutalno. Proti reakcionarcem, ki dvigajo baš v trenotku največje nesreče svoje glave, pa ne kaže nikake napadalne sile.
To se vidi najbolj na tem, kako različno postopa državna vlada in nje vojska proti uporni Saški in Bavarski.
Že zadnjič smo zapisali, da se bore v Nemčiji za prevlast tri diktature. Diktatura sredine, ki jo zastopa državna vlada v Berlinu, diktatura skrajne desne, ki se zbira v uporni Bavarski in dik tatura leve, ki se skuša opirati na Saksonsko.
Državna vlada je nastopila proti Saksonski z vso silo. Tu se more na svojo državno brambo popolnoma zanesti. Vojaške čete so Saksonsko zased le in njih generali vladajo v njej s pre-kimi sodi, vkljub vsem protestom socia listično-komunistične vlade.
Napram Bavarski pa je državna bramba popolnoma odrekla. Ker je poveljujoči general na Bavarskem v. Los-
sov le preodkrito podpiral bavarske monarhiste, ga je bil končno vojni minister Gessler prisiljen odstaviti. A bavarski general se ni pokoril, temveč je ostal dalje na svojem mestu in zaprisegel svoje čete bavarski armadi.
S tem je zadan enotnosti nemške dr žave hud udarec. Država, ki nima več enotne armade — ni več enotna država.
Še hujši udarec se pripravlja za Nemčijo ob Renu. Tam se snuje ob tihi podpori francoskih in belgijskih čet — neodvisna porenska republika, ki hoče odtrgati od Nemčije najbogatejše kraje.
V tem kaosu dviga nemška buržua-zija z vedno večjo predrznostjo bojni klic — proti marksismu. Kako je to mogoče? To je postalo zato mogoče, ker je nova nemška vojska po svojem duhu protimarksistična. V tem je krivda nemškega prevrata. Namesto, da bi si ustvarili ob prevratu, kakor v Avstriji, republikanski krogi, republikansko čutečo oboroženo silo, — se je oprl Noske na stare generale. Da je pa to storil, je v veliki meri tudi komunistična krivda, ki so ga tirali z brezumnimi pu-či na desno.
Poleg nacionalne Nemčije propada tudi delavska in republikanska Nemčija, za to ker se je nemško delavstvo v najvažnejšem zgodovinskem trenotku razcepilo. Kdo je temu kriv?
Nepristranski zgodovinar bo ugotovil, da bi bil Noske brez Zinovjeva nemogoč.
Proračun.
Finančni minister dr. Stojadinovič je | ministrstva za socialno politiko pa 365
predložil proračun	za leto 1923-1924
Celokupni izdatki	znašajo 10,344.000
dinarjev. Med izdatki tvorijo največjo postavko izdatki za vojsko. Oni znašajo sami preko dveh milijard dinarjev. Za vojniift ministrstvom prihaja ministrstvo financ, ki bo potrošilo eno milijardo in pol. Vrhovna uprava, (dvor, parlament itd.) nas stane tudi eno milijardo, vsa uprava notranjega	ministrstva pa pel
milijarde. Temu nasproti izda država za
milijonov dinarjev. Ravno tako zanimivi kot državni izdatki so tudi državni dohodki. Država dobiva od, trošarine in taks poldrugo miljardo, od carine eno milijardo, šeststotisoč od monopola, dve milijardi 200 tisoč in končno od železnic nad 2 milijarde. Vse to tvori že samo nad dve tretini celokupnih dohodkov! Neposredni davki so med dohodki postavka manjše važnosti. Menda bi vsaka beseda težo teh številk le zabrisala. Za-
šole le 103 milijone! Za ves proračun mi-j to jih bomo pustili, da govorijo same.
Politični pregled.
NOTRANJA POLITIKA.
Slovenija,
»Delavske Novice«. — Boj za državnega poslanca Šiftarja. — Kdo je za avtonomijo? — Protestni zbori proti iašistov-skemu nasilju.
Kakih posebniflh dogodkov v naifi, domači politiki v zadnjih dneh nimamo zaznamovati. Bivši komunisti Fabjančič in Klemenčič, ki sta svoj čas ustanovila stranko delovnega ljudstva in izdajala časopis »Delavske Novice«, kar so jim vse pozneje komunisti razbili, sta zopet začela ,izdajati tednik »Delavske Novice« in imata namen, kakor izglda zopet ustanoviti neko novo stranko, — očividno jih slovensko delavstvo še nima dovolj, V prvi številki Delavskih Novic ne povesta ničesar novega in v resnici ne vemo, kaj pravzaprav hočeta. Izgleda, da nista zadovoljna z nekaterimi ljudmi, ki vodijo politiko med de-
lavstvom v Sloveniji. Te pravce jima sicer ne kratimo; če hočeta zato ustanavljati novo stranko, pa se nam zdi smešno neresno in v resnici politika oseb; če čutita v sebi talente za politična voditelja, naj osrečita kako, že obstoječih delavskih strank. Sicer pa šalo na strani Razredno zavedno delavstvo se danes deli samo na dve stranki: socialistično in komunistično; bolje bi bilo, da bi bilo enotno, toda razmere so take, da je ta delitev razumljiva in obstojajo za njo važni razlogi. Ne vidimo niti stvarnih, ni ti idejnih potreb zato, da bi dobili še kako tretjo stranko Fabjančičevega in Klemenčičevega delovnega ljudstva. Klemenčič trdi, da je ideje akcijskega programa njegove stranke delovnega ljudstva svoj čas sprejela internacionala pri čemur misli očividno na našo (hamburško) internacionalo. Zakaj pa hoče potem Klemenčič delavstvo v svojo stranko, ki ni član te internacionale,
med tem, ko je naša SSJ član hamburške internacionale. Tudi nepotrebne De lavske Novice bo slovensko razredno delavstvo prebolelo, kakor je že več nenaravnih stvari.
Radikalnih afer na Slovenskem pa še vedno ni konec. Dočim so se pred tedni tepli ljubljanski radikalni birokrati in bivši komunist Stefanovič, so sedaj v boju mariborski radikali za dušo klerikalnega poslanca Šiftarja. Radikalci trde, da je prestopil iz najčistejših namenov k njim, dočim trde klerikalci, da je ostal pri njih. Tudi Šiftar trdi, da se ni podal. Mi pa smo reveži: ne verjamemo ne klerikalcem, ne radikalcem in celo ne Šiftarju, kajti vsi so enaki. Nam je tudi konečno vseeno, značilna pa je cela zadeva za politične razmere, v katerih živimo in ki se res od dne do dne bolj balkanizirajo . . .
Zanimiv je tudi boj med klerikalci in Jutrovci, kedo je večji avtonomist. Zem-ljoradnik Pucelj je namreč na nekem shodu odkril, da so svojčas (1. 1919) klerikalci preprečili, da se ni sklical deželni zbor za Slovenijo. Jutrovci pritrjujejo Puclju, rekoč, da jim je znano, da je takratni minister notranjih zadev Pribičevič res imel namen deželni zbor sklicati, da so ga pa klerikalci (dr. Brejc ki je bil takrat predsednik deželne vlade v Sloveniji) preprečili. 0 tem vprašanju se vodi dolgočasna demagoška polemika. Svoječasni socialist Prepeluh igra vlogo glavne priče in bomo še poročali o izidu tega spora, ki bo pokazal, da 1. 1919 niti Pribičevič, nit demokrati, niti klerikalci niso hoteli slovenskega deželnega zbora. Hotela pa ga je naša, takrat socialno demokratična stranka, ki je tozadevno akcijo sprožila. To je priznal celo sam dr. Brejc. Razlika med našim in klerikalnim avtonomizmom je samo ta, da je klerikalcem za demagoško geslo, dočim smo mi za resnično avtonomijo (samoupravo), ki smo jo zahtevali edini Slovenci že 1. 1919 in ki jo zahtevamo še danes, dočim klerikalno avtonomijo ravno tako odklanjamo, kakor demokratski ali pa radikalni centralizem.
Pretekle dni so se po Sloveniji vršili protestni zbori slovenskih meščanskih strank proti italijanskemu nasilju nad Slovenci in Hrvati v Italiji v šoli in glede časopisja. Naša stranka se teh zborov oficijelno ni udeležila, ker odklanja prin cipijelno vsake tak skupne akcije z meščanskim strankami. Naše načelstvo je v tem vprašanju zavzelo svoje posebno stališče, izraženo v posebni resoluciji. Meščanski način reševanja narodnostnih sporov, ni način reševanja nacionalnih roblemov, zato tudi o tem vprašanju ne moremo skupaf z buržoazijo. Želimo na, da bi si jugoslovansko ljudstvo v Italiji očuvalo svojo kulturo in svoj jezik in da bi junaško vztrajalo ^roti blaznemu fašizmu! Tega bo enkrat konec in takrat bo tudi slovensko-hr-vaškemu kmetu in delavcu v Italiji zasijal boljši čas!
BEOGRAD.
Po krstu prestolonaslednika in poroki princa Pavla, ki se je vršilo kar
Zgodovina internacionale
Zgodovina od prve do druge internacionale.
(Ameriški družinski koledar 1917.) (Konec).
In zopet pripovedujejo zdaj, da je Internacionala mrtva. Vojna jo je ubila. Nacionalizem je močnejši od bledih med narodnih fraz.
Tako pojo sovražniki delavstva, ker žele, da bi bilo tako. Nekateri med njimi celo verjamejo sami sebi. Naštevajo nam, da so nemški socialisti glasovali za vojni proračun, da so belgijski in fran coski socialisti stopili v ministrstvo, da so v vseh armadah socialisti in da streljajo socialisti na socialiste
Same resnične reči. In mi nismo imeli nikdar navade, da bi si zakrivali oči pred resnico.
V vseh resnicah je veliko žalostnega, le tega pa ne, kar bi naši sovražniki radi našli v njih. Internacionala hodi po trnjevi poti in preživlja težke iskušnje, ali mrtva ni, ker ne more umreti.
O takti socialistov v posameznih deželah bi bilo zdaj prezgodaj govoriti. Prihodnji mednarodni kongresi se bodo gotovo bavili z njo; saj smo imeli o taktiki že mnogo debat na svojih zborovanjih in jih bomo še imeli. Načela so-
z vsem sijajem, v ostrem nasprotju s skromno tradicijo bivšega srbskega dvora, so začeli v Beogradu reševati reško vprašanje. Kako, tega mi se veda ne smemo zvedeti, ker smo samo davkoplačevalci in imamo samo »sladko pravico« prelivati kri za domovno. V vsaki drugi državi na svetu se tako važna vprašanja, kakor je vprašanje Reke, obravnava manj tajno, čeprav je tudi v drugih državah tajna diplomacija še vedno v modi. Pri nas pa ne vemo ničesar — samo rezultat se nam poroča in ta je bil v zunanje-političnih stvareh doslej še vedno neugoden. To so pač »Pa-šičevi posli«. In v celem parlamentu se ne pokrene kaka akcija, ki bi prisilila vlado, da bi spregovorila besedo o tem, kaj Lahi hočejo in kaj naši diplomati hočejo!
Parlament razpravlja novelo k troša rinskemu zakonu, ki bo ZQpet povišal trošarino, samo za žganje uvideva neka olajšanja. Da bo konzum žganja še večji, kar naj očividno vpliva na državotvorno razpoloženje vseh šnopsarjev — volilcev v državi! Mesto, da se trošarina na živ-ljenske potrebščine znižuje, pa prepusti razširjevanje alkoholizma v državi, gre naša modra državna uprava, vlada in parlament baš po nasprotni poti: Pijte po ceni žganje, da ne boste imeli denarja za drag sladkor, kavo in druge s trošarino obremenjene potrebščine. — Dru gih novic ni. Radič še vedno pije čaj pri angleških politikih v Londonu, Korošec potuje iz Beograda v Zagreb, iz Zagreba v Ljubljano, iz Ljubljane pa zopet v Beograd in mešetari z in za avtonomijo, radikalni klub pa rešuje, med štirimi stenami koruptne afere svojih minstrov. Pa se bodo še sporazumeli med seboj!
* h h
Stojan Protič umrl. Bivši ministrski predsednik Stojan Protič je 28. t. m. v Beogradu umrl. Protič je bil markantna politična oseba v političnem življenju predvojne Srbije in po vojski tudi naše države. Dolga leta sodelovalec Pašičev, ki ga je presegal s svojim znanjem in s svojo osebno poštenostjo, je bil Protič v zadnjih letih Pašičev hud in nevaren političen nasprotnik. Protič je vodil boj proti sedanji centralistični ustavi, je pa na drugi strani odklanjal federalizem in klerikalno avtonomijo. Njegov ustavni načrt predvideva neko srednjo linijo, ki bi bila morda svoj čas v stanu izmi-riti meščanske stranke med seboj in u-stvariti ustavo, ki bi zadovoljila srbsko hrvaško in slovensko buržoazijo. Sicer pa je bil Protič zelo konzervativen in reakcionaren: ponovno je srbsko delavstvo pred in po vojski občutilo udarec Proti--čevih žandarjev in tudi kri na Zaloški cesti je tekla, ko je stal na čelu beograjske vlade »energični« Protič.
ZUNAN.TE-POLITIČNI PREGLED.
Avstrija.
Izid volitev je pokazal, da so socialni demokrati v Avstriji ona stranka, ki najbolj napreduje, kajti oni so si priborili tjfsrazmerno največ \mandatov v primeri s posestnim stanjem v zadnjem par
cializma so neizpremenljiva, o taktiki pa odločajo razmere, ki se menjajo. Kakšne razmere so diktirale socialistom posameznih dežel, kako naj stopajo, izvemo šele pozneje; in šele tedaj bo mogoče povedati, kaj je prav in kaj ne.
Ali tudi največja taktična pogreška, naj bi se zgodila kjerkoli, ne ubije Internacionale. Zakaj Internacionala ni le zahteva nekaterih ljudi, temveč potreba delavstva. In če bi jo bilo mogoče pokopati, bi — kakor Kristus čez tri dni — zopet vstala iz groba v slavi in moči.
Delavci so na vojni! Ali pa so oni ho teli vojno? Kolikor je moč socialističnih strank dopuščala, so se ji upirali da zadnjega hipa. Tudi nemški socialisti, o katerih je sedaj posebno veliko kritike, so imeli, že ko je Avstrija poslala svoj in-famni ultimatum v Beograd, velikanske protestne shode in so sprejemali plamteče resolucije proti vojni.
Pa vendar niso socialisti preprečili vojne . . .
Ne, kajpada, niso je preprečili. Toliko moči še niso imeli.
Ali — kaj se pa čudni ljudje pravzaprav čudijo temu?
Socializem napreduje po vseh deželah. Vendar pa ni nikjer še tako močan, da bi vladal. V katerem parlamentu pa imajo socialisti absolutno večino?
Tudi leta 1870, so nemški delavci
lamentu. V Avstriji se je število mandatov vsled novega volilnega zakona zmanj šalo in bilo je pričakovati, da bodo prišle posamezne stranke z manj mandati v nov parlament, kakor pa so jih imele poprej. To se je seveda tudi zgodilo. Dočim pa so socialisti mesto prejšnjih 69 dobili 68 mandatov, torej le enega manj, so krščanski socialci dobili 3 mandate manj, ostale stranke pa so itak skoro popolnoma izginile. V Avstriji se bije zdaj in v bodočih letih samo en velik in to principijelni boj: boj med buržoazijo, ki jo zastopa sestra naših klerikalcev, krščanska socialna stranka in ki ima momentano še večino in pa proletariatom, ki je ves v taboru socialne demokra cije. In nobenega dvoma ni, da bo socializem konečno v tem boju zmagal. Zanimivo je, da si niso komunisti priborili v Avstriji niti enega mandata ;na Dunaju so dobili v celem 13.000 glasov! Kako zavedno in disciplinirano je avstrijsko de lavstvo, ki se ni dalo zavesti od obrekovanj in revnih napadov komunističnih plačancev na socialistične voditelje. V tej, tudi pri nas tako poznani in prakticirani metodi, obstoji način »revolucionarnega« boja komunistov proti nam!
Nemčija.
Vrenje v Nemčiji traja dalje. Nemiri se vrste za nemiri, kruha ni, dela ni, en dolar velja 65 milijard mark, Stresemann ova vlada se maje, Bavarska se punta, Stresemann napoveduje boj socialistični Saksonski, v Porenju ustvarjajo separatisti pod varstvom francosko-belgij-skih vojakov svojo republiko. In vkljub temu, Nemčija se ni še zrušila in čuditi se moramo nemškemu narodu, da vse to
LJUBLJANSKO OKROŽJE.
Otvoritev poljudno znanstvenega delavskega tečaja v Ljubljani. V zadnji številki naznanjena otvoritev delavskega te čaja v Ljubljani se je vršila v četrtek dne 25. oktobra, K tečaju se je prijavilo 63 poslušalcev in so se skoro vsi otvoritve udeležili. Tečaj je otvoril vodja tečajev v imenu upravnega odbora UDR, ki te tečaje prireja ter imel pri tej priliki daljše predavanje o pomenu popularizacije vede in umetnosti med ljudstvom, posebno med delavstvom. Orisal je delo delavskih akademij pri drugih narodih ter povdaril, da naj bodo letošnji tečaji prvi začetek široko zaznamovane poljud no izobraževalne akcije med našim delavstvom. Spomnil se je pri tej priliki umrlega sodruga Antona Dermote, ki je pred 20 leti začel z ljudsko izobraže-valnim delom na Slovenskem, ki pa je potem žalibog zaspalo. Upamo, da bodo poljudno znanstveni delavski tečajj v Ljubljani v letošnji zimi dosegli svoj u-speh, kar zavisi seveda v prvi vrsti od rednega in marljivega posečanja predavanj. UDR pa je z organizacijo teh tečajev pokazal, da razume svojo vzgojno delo med delavstvom. Naj vstraja na tej poti!
Ljubljana. V soboto, dne 27. t. m. se je vršil tu protestni shod Orjune proti
korakali proti francoskim, ker so morali. Ali je to bila solidarnost nemškega in francoskega delavstva?
V drugi balkanski vojni so gnali srbske in bolgarske delavce, tudi po narodnosti sorodne, druge proti drugim, na klanje, Ali niso ostali srbski in bolgarski socialisti trdni sodrugi in prijatelji? Ali se ne bojujejo več za skupen cilj tako krasno, da dajejo celo mnogo večjim strankam najlepši zgled?
Socialistično gibanje je mlado. Čas, v katerem deluje, je veliko prekratek za zmago njegovih idealov.
Toda zakaj ni krščanstvo preprečilo vojne? Krščanstvo je staro dvatisoč let. Krščanstvo je velikanska sila. Kralji, cesarji, carji, knezi so kristjani. Cerkev je oficielna ustanova. Pri procesiji reš-njega telesa hodi dunajski nadškof spredaj in njegovo cesarsko in kraljevsko apostolsko veličanstvo je hodilo zadej.
V Avstriji ima katoliška cerkev največji vpliv v javnem življenju. Na Ruskem je car— batjuška bil cerkveni poglavar,
V Nemčiji je imel Viljem neprenehoma Boga na jeziku; v protestantovski cerkvi je bil sam nekakšen načelnik in katoliški papež je njegov prijatelj.
Zakaj ni krščanstvo preprečilo vojne?
Zakaj je ni preprečil papež? On je božji namestnik na zemlji. On stoji nad kralji in cesarji. On ima svojo diploma-
prenaša. Kdor ne živi v Nemčiji ali pa kdor vsaj s pazljivostjo ne čita nemških listov, si ne more vstvariti prave slike današnje Nemčije. Desničarski reakcio-narci in levičarski komunisti se trudijo spraviti Nemčijo v revolucijo, v nadi, da bodo oni postali gospodje situacije, ali Viljem ali Ljenin. Socialisti, ki se nahajajo v sila težavnem položaju, skušajo doseči, da bi se trpljenje Nemčije z meščansko vojsko še ne povečalo in da ne bi zavladala v Nemčiji zopet monarhistična reakcija ali pa da ne bi tuji, francoski bajoneti prišli nad nemški prole-tarijat, če bi šel za komunisti. Preizkušnja za nemške socialiste je težka; želimo si, da bi nemški socialisti našli pravo pot iz tega kaosa in družeč nemški proleta-rijat, kakor dosedaj, pokazali svojo moč in energijo ter požrtvovalnost in šli po tisti poti, ki je za delavstvo in za uresničenje socializma najboljša! Obvarovali je treba nemško delavstvo od monarhistične reakcije, preprečiti pa tudi vsake komunistične pustolovščine. Če so razmere dozorele in če je nemško socialistično delavstvo dovolj močno, naj ono stopi na pot revolucije ter vzame vlado v svoje trde roke. Nikdar pa ne sme biti delavstvo samo orodje desnih ali pa levih pustolovcev.
Grška.
Na Grškem so poskušali generali zopet z revolucijo proti sedanji vojaški diktaturi. Protirevolucionaren pokret, ki ni bil nič boljši, kot je sedanji »revolucionarni« je zadušen. Na Grškem pa ne bo orej miru, dokler se Grki ne znebe svoje dinastije, ki je kriva vseh grških nesreč zadnjih let.
vesti.
fašistovskim nasiljem v Italiji. Po shodu so bile demonstracije po mestu. Pri tem je prišlo do izgredov proti poslopju ene tukajšnjih italijanskih zavarovalnih družb. Orožništvo je nastopilo proti ma-nifestantom in izpraznilo ulice. V pon-deljek se je vršil shod slovenskih političnih strank proti zapiranju slovenskih šol in zatiranju slovenskega časopisja v Italiji. Zastopstvo naše stranke, ki je bilo na ta shod vabljeno, se shoda ni u-deležilo, ampak je na vabilo pismeno odgovorilo, da se pridružuje tudi naša stranka protestu proti divjanju italijanskega nacionalnega šovinizma, a v duhu in smislu izjave, v kateri je zavzelo pokrajinsko načelstvo naše stranke svoje stališče do dogodkov v Primorju. To izjavo prinašamo na drugem mestu.
Šiška. Poročamo vam, da v Šiški sedaj verjamemo, da so strahovi. Tu je strašil cel mesec črn strah nadnaravne velikosti, ki se je pojavljal ob poznih u-rah po raznih ulicah našega mesta. Njegov nastop je imel dobro stran, da gredo sedaj otroci že ob sedmih spat in da punce še po dve in dve po večerih ne hodijo več v kinematograf, ampak ostajajo lepo doma, kar je tudi prav. (Vaši korajžni Šiškarji so napravili na strah pravcat lov a strah se ni dal kar tako ugnati. Marsikateri junak je pred njim zbežal, že ako
cijo. Njegovi poslaniki so priznani na dvorih. Vojna mu je zoprna; zakaj je ni preprečil?
Zakaj je ni preprečil ali vsaj ustavil Bog. ko ga je na miljone Amerikancev oficielno, po Wilsonovem naročilu, prosilo za to?
Oni, ki se rogajo socializmu, mislijo, da je v njihovem zasmehovanju kaj velikega; pa dokazujejo le žalostno duševno uboštvo. Nas pa ta porogljivost prav nič ne razburja, ker vidimo neizogibno potrebo Internacionale in vemo, da se zgodi v zgodovini vedno to, kar je potrebno.
Sveto pismo ima nekatera krasna poglavja z globoko filozofijo.
Preden je šel Kristus v nebesa, da sede na desno svojega očeta, je moral na Oljčno goro in na Golgoto. Sv. Peter ga je zatajil in Judež ga je izdal. In v grob so ga položili, s težkim kamnom pokrili in zastražili.
Pa je vstal od mrtvih in z glorijo šel v nebesa.
Socializmu ni prihranjen Herodežev detomor, ne beg v Egipt; ne izkušnjava na gori, ne farizejske zanjke; ne Oljčna gora, ne Golgata; ne sv. Petri, ne Judeži,
Ali tudi njegove slavne zmage ni mogoče preprečiti. Internacionala, ki je bo izvojevala, živi!
ga je videl, kako koraka dostojanstveno proti njemu. Bili pa so tudi taki junaki, ki so ga čakali, da je prišel »mit lang-sam abgemessenem Schritte« čisto blizu in ki so zbežali šele takrat, ko jim je dal strah z vso grobostjo eno po glavi. Eden si je upal pričakati strah celo pri samotnem križu, daleč na samoti proti Klečam. Strah je res prišel in je privezal junaka na križ, tako, da bi se mu slabo godilo, da bi ga ne bili njegovi prijatelji rešili. Od takrat se strah več ni po javil. Hudobneži trde, da zato ne, ker je postalo sedaj tudi njega strah.
Naš Cankar. Ivan Cankar je umrl, kakor znano v Ljubljani in je bil položen v grob rodbine Rohrinanove na pokopališču pri sv. Križu, ker je bila Milena Rohrinanova njegova zaročnica. Ta je negovala tudi njegov grob do sedaj, ko so prenesli njegovo okostje na pokopališče k sv. Krištofu v grob naših pesnikov Aleksandra Murna in Dragotina Ketteja. — To priobčujemo zato, ker je nek list priobčil vest, da so Cankarja prepeljali v Ljubljano — ne reče po odkod — kajti bržkone misli, da je Cankar umrl v Parizu ali pa v Berlinu.
CELJSKO OKROŽJE.
Proračun mestne občine celjske.
Mestno knjigovodstvo je predložilo finančnemu odseku proračun za leto 1924, kateri izkazuje primanjkljaj Din 3,781,69 Finančni odsek bo moral izvršiti velikan sko nalogo, če bo sploh zmogel spraviti proračun v ravnotežje. V Celju imamo ono srečno občino, ki se nazivlje demo-kratsko-narodno-socialistična in če bi hoteli biti demagogi, bi lahko ravno te imenovali za odgovorne na tem gospodarstvu. Mi torej ne bomo krivili ne demokrate in ne narodne socialiste občinskih deficitov, temveč rekli, da leži krivda v posledicah svetovne vojne in po vojni v svetovni kapitalistični politiki. Občinsko gospodarstvo vsepovsod se nahaja danes v istem položaju. Vse gospodarstvo leži na zlatem ekvivalentu in če si pogledamo razliko dohodkov v takozva-ni zlati valuti v letu 1914 in v letu 1923,
leta	v	kronah v švicarskih frankih
1914	163.660	164.050-10
1923	2,165.600	30.931-40
potem vidimo, da znaša razlika v kronah dohodkov 2,001.940 Din, v švicarskih frankih p& 133.118,70 v dobro. Vsakemu je jasno, da so bili občinski dohodki leta 1914 4.47 odstotkov večji, nego so danes. V tem leži ves problem našega sedanjega občinskega gospodarstva. V drugih državah vidimo, da se država tudi briga za vzdrževanje občinskega gospodarstva. Dajejo se vsaj brezobrestna posojila, ali se pa omogoča obdavčenje na ta način? da niso ravno delavski sloji v največji meri prizadeti. Edina molzna krava je bila dosedaj užitnina na pivo in
vino. Na tem polju se e bo dalo ničesar več doseči. S tem je pa občinska finančna politika tudi pri kraju. Nekatere postavke se bodo lahko v proračunu znižale, kakor n. pr. občinska podjetja, ki so pasivna: klavnica, vodovod, pogrebni zavod, to je pa tudi vse. Druge potrebščine se bodo dale k večjemu preložiti, amoak potrebe, ki naraščajo leto za letom, se bodo vendar enkrat morale izvršiti. Izgled, ki ga ima mestna občina, je silno klavern, finance se do nedogled-neča časa ne bodo dale spraviti v ravnotežje.
Izkoriščanje podnajemnikov. Stanovanjsko bedo se poskuša rešiti na razne načine in s špekulacijo od gotovih hišnih lastnikov, ki poskušajo svoje zahteve po zvišanju najemnine vsaj iz kapitalističnih ozirov utemeljevati. Mnogo bolj nesram-nejši se nam pa zde stanovanjski najemniki, ki si hočejo na stroške podnajemnikov plačevati stanovanje in še celo svoje dohodke zvišujejo. Zakon in nared-ba o zaščiti stanovanjskih najemnikov je v tem oziru zelo pomanjkljiva, ker nič ne pove o zaščiti podnajemnikov. Vsled tega so nekateri najemniki mnenja, da lahko zahtevajo za stanovanjske prostore, ki jih sami ne rabijo, kolikor se jim zljubi. Mnogo družin je dandanes primoranih iskati svoja zavetišča v podnajemu. Znan nam je en slučaj, ki je zelo značilen. Stranka ima v najemu eno stanovanje, obstoječe iz 3 sob in ene kuhinje, za katero plačuje mesečno najemnino 25 dinarjev. Eno prazno sobo ima oddano v podnajem, v kateri stanujeta dva zakonca in ki plačujeta dosedaj Din 12.50, tako, da stanuje najemnik v stanovanju skoro zastonj. Naenkrat pa je baje bila od nekod podučena, da lahko zahteva za stanovanje, kolikor hoče ter tudi zahteva dvanajstkratno najemnino to je 150 Din. Podnajemniku pa je zagrozila, če ne plačal, da bo ven zletel. Sobo lahko oddam za pisarno in dobim za njo 500 Din. Če bi bila ta stranka kakšen hišni lastnik, gorje potem najemnikom. Ampak na žalost je železničar, ki sam dobro občuti, kako ga tepe bič kapitalističnega razreda. Podnajemnikom pa svetujemo, naj se organizirajo in nikakor ne pustijo izkoriščati, ker niso brezpravna para, da bi se ne našlo tudi za njih pravice. Stanovanjsko oblast opozarjamo na ta izrodek, ki se širi ne samo v škodo podnajemnikov, temveč na škodo in ugled najemnikov vobče. Ogromno stanovanj se je že uničilo na ta način, da se je napravilo iz njih razne obratne prostore in pisarne. Od vsega početka in še danes se polaga od strani stanovanjske oblasti na to premalo pažnje. Naznanijo nam naj vsi v stanovanjsko zadevo spadajoče slučaje. Mi bomo stali na straži ter brez usmiljenja žigosali javno vsakogar ter branili interese najemnikov brez razlik. v
Mestnim delavcem se znižajo plače.
Demokrati, narodni socialisti in klerikalci so glasovali za podžupanov predlog da se naj odslej naprej prejemki mestnih delavcev znižajo in sicer dnevno za Din 4.80. Gospode je naenkrat zgri-valo, da so bili mestni delavci boljše plačani, kakor pa pri kakšnem privatnem podjetju. Delavstvo, ne samo tisto pri mestni občini, ampak tudi drugod zaposleno naj si dobro zapomni svoje prijatelje, ki imajo tudi razne strokovne zveze, kdo je v resnici in v dejanjih njih prijatelj.
Čemu je tega treba? Ali ni to skrajna premetenost kapitalističnega kartela, ali bolje rečeno protiproletarske vojske? Cinkarniški delavci so že parkrat kolikor nam je znano vložili spomenico z zahtevo povišanja skrajno mizernih plač, a bilo je vedno brezuspešno. Namesto povišanja so vedno dobili v odgovor »saj dobro zaslužite, damo vam tudi to ugodnost, da lahko delate nadure, pri čemer se vendar dobro zasluži«. In res je bilo tako. V obupnem položaju so se noslužili delavci tega sredstva, kar je žal vidna zguba težko priborjenega 8-urnega delavnika, Mnogokrat so povdar-jali socialistični govorniki po vseh raznih zborovanjih in shodih, kako si naj vsak posamezen delavec razdeli ostalih 16 ur in sicer: 8 ur delaj, 8 ur počivaj in ostalih 8 ur pa porabi zase, za svojo izobrazbo za dvig samega sebe, da postaneš pravi član človeške družbe. Ali žal, se tega delavstvo ni zavedalo in dalo s svojo nezavednostjo kapitalistični druž bi povod, da lahko brez vsakega odpora izigrava delavske pravice. Zakaj se je 1921. leta odpustilo nad 200 delavcev in danes jih ostali nadomestujejo z nadurami, dočim mnogo brezposelnih tava po cestah v bedi in lakoti brez dela. Zapomnite si to: »Danes meni, jutri tebi«. Ako ne bodeš kapitalistu vedno všeč, bodeš še lepega dne tudi ti sam skusil kako bridko je tavati v brezdelju, brez zaslužka, ko te bodo drugi nadomestova-li z nadurami. Delavstvo zavedaj se, da svoje pravice moraš samo braniti, ako si jih hočeš pridržati, ne pa zlorabljati to, kar so drugi s težkim delom in velikim požrtvovanjem skozi desetletja s krvjo priborili. »Stran z nadurami«, naj bode vaše geslo. Z organizacijo morate doseči, da bo delavec zaslužil na osem ur toliko, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Še je čas, ni še vse zgubljeno, samo vsaj v zadnjem trenotku se morate zavedati, pred kakšno alternativo stojite, in kako bo v bodoče, če ne začnete nemudoma boj proti zlorabljanju osemurnega delavnika. Ne sramuj se bojevati za svoje pravice. Hvaležnost in sad svojega dela bodeš vžival po zmagi svojega boja.
Socialistični teden. Prve vaje UDR v Celju v nedeljo dne 4. novembra v go-
stilni Jugoslovan v Gaberjih, s pričetkom točno ob 9. uri. Z ozirom na to je dolžnost vseh članov UDR v Celju, da se točno ob napovedani uri vaj udeleže.
Seja krajevnega odbora SSJ v Celju.
[ V torek, dne 6. novembra se vrši seja kraj. odbora stranke v Celju v društve-1 ni pisarni. Vsled tažnosti dnevnega reda '■ je udeležba dolžnost. Pričetek ob 12. u-ri. — V sredo dne 7. novembra seja odbora »Svobode« v društvenih prostorih v gostilni Jugoslovan v Celju s pričetkom ob 19. uri. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
Sestanek UDR. V četrtek dne 8. novembra sestanek UDR ob 19. uri v društvenih prostorih v gostilni Jugoslovan v Gaberjih.
Diskusijski večer, V četrtek dne 8. novembra ob pol 20. uri diskusijski večer istotako v društvenih prostorih v Gaberjih. Vsled važnega predmeta, ki se bo obravnaval, je udeležba dolžnost. Vabi pa se tudi nečlane, katerim je istotako vstop dovoljen, da se seznanijo s socialistično idejo.
Seja občinskega kluba. V petek, dne 9, novembra seja občinskega kluba socia listične stranke občine okolica Celje v gostilni Janžek »Za kresijo« s pričetkom j točno ob 19. uri. Vsled nenavadno važnega dnevnega reda je dolžnost vseh članov imenovanega kluba, da se sej točno in solidno udeleže. Istotako so tudi namestniki vabljeni, kateri pridejo večkrat pri sejah v poštev.
Sestanek UDR. V soboto dne 11. novembra ob 12. uri sestanek UDR v društvenih prostorih pri Jugoslovanu v Gaberjih.
Vabilo. Člane Konzumnega društva vabimo ponovno na zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 4. novembra ob 8 uri predpoldne v gostilni »Pri pošti«. Na zborovanju poroča delegat iz Ljubljane. Pridite v obilnem številu. — Krajevni odbor kons. društva.
Protestno zborovanje v Celju. Ju-goslovenska matica je sklicala za nedeljo dne 28. oktobra 1.1. v Narodni dom protestno zborovanje zoper italijansko nasilstvo v Julijski Benečiji, na katero so bile vabljene vse stranke. Tudi naša krajevna organizacija se je pozivu odzvala. Na zborovanju je govoril s. Koren. Izvajal je v svojih kratkih besedah sledeče: Tudi mi socialisti se pridružujemo protestu. Če je kdo upravičen protestirati proti nasilstvu narodnih manjšin, takrat smo ravno mi socialisti najbolj upravičeni, ker stojimo na stališču, da naj uživajo narodne manjšine v vseh državah najširšo svobodo. Mi zahtevamo revizijo mirovne pogodbe, ki se bo ozirala na ekonomske prilike ossednjih narodov. Če hočemo biti pravični, moramo na današnjem protestnem zborovanju protestirati tudi proti francoski politiki, kajti Francoska daje ravno najlepši vz-
Štatut
Socialistične stranke Jugoslavije. 6. Prosvetne in propagandistične organizacije.
Čl. 25. Radi prosvetnih in propagan-dističnili ciljev se morejo ustanavljati socialistične ženske organizacije, socia listične omladinske organizacije, umetniške, športne in ostale prosvetne organizacije, kojih delo spada pod kontrolo Glavne strankine uprave in oblast -nih in krajevnih organizacij.
7.	Volitev uprave in delegatov.
čl. 26. Na vseh zborovanjih, krajevni]. okrajnih, okrožnih ali oblastnih organizacij in na kongresih bodo volili u-pravo in delegate javno na predlog kan didatnih odborov ali tajno po listkih. Glasovanje se mora vršiti tajno, ako zahteva to najmanj ena petina prisotnih članov ali delegatov, ki zastopajo vsaj eno petino kongresnih glasov. V tem slučaju se vršijo volitve potom predložitve kandidatskih list, za koje se glasuje z lističi in dodeluje vsaki listi proporcionalno število mest v sorazmerju s številom glasov, ki so oddani za to listo.
Na vseh zborovanjih se imajo izbirati verifikacijski odbori, obtoječi iz najmanj treh oseb, ki bodo overovali zapisnike zborovanj in vodili volitve u-prav.
Sklepi zborovanj niso pravoveljav-ni, ako ne podpiše zapisnika večina čla nov verifikacijskega odbora.
8.	Izvrševalni odbor stranke.
Čl. 27. V času ko ni sej Glavne stran kine. uprave vodi posle cele stranke Iz-vrševalni odbor, ki obstoja iz 9 članov in 3 finančnih kontrolorjev, koje izbira strankin kongres na način predviden v čl. 26.
V Izvrševalni odbor se morejo voliti samo člani stranke, ki stalno bivajo v Beogradu in njegovih predmestjih.
Izvrševalni odbor se sam konstituira s tem, da izbere enega predsednika, tajnika in blagajnika. Izpraznjena mesta v Izvrševalnem odboru izpopolnjuje'Glavna strankina uprava.
Čl. 28. Dolžnost Izvrševalnega odbo ra je da razvija celokupno organizacijsko, agitacijsko in propagandistično delo stranke pismeno in ustmeno, na zborovanjih in konferencah in z vsemi drugimi uspešnimi sredstvi in da vodi v smislu socialističnih principov v soglasju s sklepi kongresov in po direktivah Glavne strankine uprave delo v stranki.
Čl. 29. Ako zahtevajo splošni interesi, more Izvrševalni odbor sklicevati po svoji iniciativi oblastna, okrajna in krajevna zborovanja in določa za nje kraj, čas in začasni dnevni red.
čl. 30. Finančna kontrola ima neomejeno pravico pregledati strankine računfe, knjige in blagajne vsak čas, dolžna pa je overovati vsake tri mesce računski zaključek strankinih financ. Ona je dolžna obvestiti o svojem delu kongres.
9.	Glavna partijska uprava.
čl. 31. Glavno partijsko upravo tvorijo:
a) Izvrševalni odbor in finančna kon trola;
b) delegati oblastnih skupščin.
Oblastne skupščine zbirajo iz svoje
sredine delegate za Glavno strankino upravo. Do 1000 članov stranke prihaja en delegat, dalje pa na vsakih 1000 članov še po en delegat; ostanek nad 600 članov se računa kot cel tisoč. Ena oblast ne more dati več nego pet delegatov.
Oblastne skupščine določajo dva-kravno število delegatov, tako, da so naslednji delegati z liste namestniki za odsotne ali zadržane delegate.
čl. 32. Glavna strankina uprava odloča o akcijah, ki interesirajo cel delavski razred in imajo obči politični in gospodarski značaj. Ona se sestaja redno vsaj po dvakrat na leto, izredno pa ved no, kadar zahtevajo to splošne potrebe stranke ali važneji dogodki v državi, ali zunaj nje.
Čl. 33. Glavno strankino upravo skli cuje Izvrševalni odbor po svojem prev-darku ali na predlog najmanj pet oblastnih uprav. Glavni strankini upravi predseduje predsednik Izvrševalnega odbora. Stroške za pošiljanje delegatov za Glavno strankino upravo nosijo dotične oblastne organizacije.
Čl. 34. V slučaju, da je to potrebno, more Izvrševalni odbor tudi potom o-krožnice zaprositi člane^ Glavne uprave, da izrazijo svoje mišljenje o goto-i vili vprašanjih.
Tak sklep je veljaven, ako se izreče za njega večina članov Glavne stran kine uprave.
10.	Strankin kongres.
Čl. 36. Socialistično stranko Jugoslavije upravljajo vsi njeni člani preko kongresa, ki je najvišje telo v stranki.
Čl. 35. Redni strankin kongres se sestaja vsaki dve leti, a sklicuje ga Glavna strankina uprava, ki določa čas in kraj, kjer se bo vršil kongres in začasni dnevni red. Sklicanje kongresa z začasnim dnevnim redom se mora objaviti v glavnem strankinem organu najmanje 3 mesce pred kongresom, a ostali strankini časopisi so dolžni to takoj ponatisniti. Poziv na volitev delegatov se mora objaviti vsaj trikrat.
Izvrševalni odbor je dolžan objaviti najmanj mesec dni pred kongresom v glavnem strankinem časopisu izvestje o svojem delu in o sklepih Glavne stran kine uprave, kakor tudi vse resolucije za kongres.
Predlogi strankinih članov in organizacij za dnevni red kongresa se morajo predložiti Izvrševalnemu odboru najmanj mesec dni pred kongresom in objaviti v strankinem organu vsaj 15 dni pred kongresom. Člani so dolžni vložiti svoje predloge preko svoje organizacije, ki jih pošlje Izvrševalnemu odboru zajedno s svojim mišljenjem. Isto velja tudi za pritožbe strankinih članov in organizacij.
Kongresu se morejo predložiti samo pritožbe proti sklepom Izvrševalnega odbora ali Glavne strankine uprave.
(Dalje prihodnjič.)
gled za nasilstvo proti tujim narodom. (Medklic: Nemci so si sami krivi). One, tisti, ki danes trpe in od gladu umirajo so na vsem tem, kar se je godilo nedolžni. Politika nasilstva, bo imela in rodila sad novih in še hujših vojsk, kakor je bila svetovna vojna. Mi smo proti nasilstvu, mi smo za sporazum na podlagi demo-* kratičnih načel. Kajti samo te bodo dovedle ljudstvo do boljše bodočnosti. Govor sodruga Korena nacionaliste ni navdušil, pač pa govor klerikalca dr. Ogri-zeka, ki je znal dobro, po klerikalni metodi, hujskati na vojsko.
MARIBORSKO OKROŽJE. Klerikalnim »poštenjakom« v al-
raje pogajala. Toda to samo mimogre-' de, to je poglavje o dr. Koroščevem ministrovanju. Da so cene »občutno« po stavki padle, to je seveda bilo za špekulante hudo. Toda to ni bil vzrok, da se je meso pokvarilo, ampak Leskovarjeva nevednost je bila kriva, ki kot vladni komisar ni nikogar nič vprašal, kako in kaj je treba s svežim mesom ukreniti. Toda doktor iuris nima pri prekajevanju nič opraviti. Za to bi bil g. Wogerer kot vladni komisar bolj primeren, kot Leskovar. Jaz sem enkrat v sosvetu leta 1921 vprašal, zakaj se ni mesa in slanine pravočasno razprodalo, ker je v letu 1920 bilo še splo-i šno pomanjkanje in ljudstvo bi bilo u-bum. Moj odgovor »Straži« je res za- pravi mestne aprovizacije hvaležno, če del v črno. Zavreščalo je po »Straži- j bi bilo dobilo meso po nekoliko nižji cenili« predalih in 75 odstot. invalid si je ni? Na to se se je dr. Leskovar odre-zasukal rokave ter vzel iz svoje ured-j zal: »To bi bila neumnost/« Dr. Lesko-niške omarice najhujše strupe, kar jihj var sedaj trdi, da je ukazal meso pro-premore »Straža«: laž, zmerjanje, laž- j dati. Da, to je on storil še le tedaj, ko njivec, lump itd.! Toda jaz sem proti i je bilo pokvarjeno, kar je že itak zlo-
gospoda. Če človek vse to zve, tedaj, ve, zakaj se ravno ti razni gospodje bra ni jo vsake akcije, ki naj gre za tem, da bi se kaj ukrenilo za znižanje cen, ali za to, da bi ubogo ljudstvo prišlo do cenejšega mesa ali masti. Takšna politika je lumparija. Vi klerosi pa se ne boste izvili iz zanjk, ki ste si jih sami nastavili. — Andrej Bahun, obč. svet.
jem, da bi lažje pokazali s prstom na mojo moralno propalost. Zato ne zamerite,, ako konstatiram, da meni namenjena-strela zadene Vas.
Razumem čisto dobro zakaj ste najprej objavili pismo v nemškem prevodu. Vsak normalen in nepokvarjen človek sodi original drugače — to skušnjo sem tekom par dni dobil.
V nemškem prevodu Vorwartsa se bere tako: »Im allgemeinem glaube ich, mit der Verbreitung des »Socialist« die meisten Erfolge zu erreichen. Je mehr
vsem tem »Stražinim strupom ravno tako imun, kakor je »Stražin« odgovorni urednik nasproti kazenskemu zakoniku. Sem sicer priprost delavec in nimam črnih šol, vendar sem ponosen, da mi gospoda okoli »Straže« pripisuje toliko važnost! Resnično, nikoli si nisem mislil, da bom vžival tak ugled, kakor ga zaslugi »Straže« uživam danes. V zahvalo in da bo bolj »luštno«.
čin in se kaznuje po živilskem zakonu. Ravnatelj Kern pa trdi nasprotno, da je ponovno priporočal magistratu in predlagal, naj bi se meso prodalo, pa se ga ni poslušalo! — Kaj je res? Kar se pa dozdevnega kupca tiče, ki je baje meso kupil, pa ga ni vzel, vedo tudi gospodje kijukci, morda bolje kot jaz, da ta gospod Hatzl, da se je baje interesiral za to gnilo meso, da ga ni nikdar ku-
si dovoljujem še to: Pred vsem ugotav- pil, ampak da je tudi v tem slučaju sto-ljam, kar sem pisal, sem podpisal, ne ril ravnatelj Kern ali po nasvetu ali po tako moj prijatelj in »krščanski« rokoy lastnem nagibu tako, da je on prodajo njač pri »Straži«, ki nima poguma in fingiral. Napravil je sam nekakšno po-skriva svoj pregrešni obraz za neodgo- j trdilo, da je prejel denar za meso in ga vornega ure*dnika, kakor se skriva ro- j izročil mestni blagajni. To je bilo Ker-par, ki si nadene krinko, da ga ne bi j nu tem lažje storiti, ko je cele stotisoče žrtev spoznala. Zato pozivljem pobož- j prejemal za prodane ščetine in drugo, nega roparja časti, naj stopi možko | Nadalje pravite klerosi, da se državno brez krinke na plan. — Samo z besedo: j pravdništvo ne zanima za klavniško za-laž in lažnjivec, ne boste prečastiti iz ■ devo. No, vi imate precejšnjo porcijo »Stražine« mlakuže, nič opravili. Vse | predrznosti, da to tajite. Vaš poročeval psovke in laži padejo nazaj na vas. ski urad na magistratu — kakor znano
Vsem krajevnim organizacijam SPJ v mariborskem okrožju!
Začasni okrožni odbor SPJ je na svoji seji, dne 11. t. m. sklenil sklicati, er(0 aber den(!) »Naprej« und Vorwarts dne 18. novembra 1923 Ob 9. uri v Ma- angreift, desto besser fur uns. Sorget ribor, »Ljudski dom«	j	womoglich, dafi er im jetzigen Tone wei-
OKROŽNO KONFERENCO
v svrho končnega kostituiranja okrožja.
yse organizacija se pozivajo, da skličejo pravočasno članska zborovanja in določijo v smislu pokr. statuta, svoje delegate.
ter angreife und womoglich noch unver-schamter.
Original v pismu (in »Napreju«) se pa glasi:
»V splošnem pa mislim s širjenjem »Socialista« doseči največ uspehov. Čimbolj ga napada »Naprej« in »Vorwarts«, tembolje za nas. Skrbite, če le mogoče, da napada v sedanjem tonu naprej in če le mogoče, še bolj nesramno.
S temi besedami sem točno označil v pismu način nesramne pisave »Napreja«
Razno.
Odkritosrčen župnik. Slovaški časopis »Pravo Andoby« prinaša zanimiv dokument, kako da se spozna klerikal-ska psihologija. Navaja namreč pismo odnosno »Vorwarts«-a. Da so besede v dekanta Josip Zsenberga v Selcah, kate mojem originalu resnične, pa ste uprav rega je pisal ravnatelju neke žganjarije, pokazal s tem, ker se je podložilo mojim ondotnega kraja. Pismo se glasi:	besedam v prevodu nasproten pomen.
Spoštovani gospod Kulkat!	Kaj ne, to je vendar malenkost, ako
Kakor sva se ustmeno dogovorila in se vrine v stavek er (!) in den (!) kajti si nato segla v roke, ste mi vi obljubili nemški pesnik direktno navaja k temu, pet litrov prvovrstnega brinovca zato, ko pravi:
Ker pa mi silite pero v roko, vam torej rad vztrežem! Pred vsem očitate nam socialistom, da smo se odločili, da odstopimo, sedaj pa — da vam nočemo tega veselja napraviti. Da, smo se pd^ ločili, ampak ko smo zaznali za razne klerikalne korupcije in škandale smo si rekli: sedaj ne gremo, sedaj bomo morali kidati klerikalni gnoj iz občinskega hleva. Škandali, ki smo jih odkrili predvsem v mestni klavnici so se, če že niso popolnoma vaši — vendar godili pod vašim botrinstvom. Vi ste vedeli, kakor sami trdite za škandale in nered v klavnici že tedaj ko še Bahuna ni bilo, pa ste jih trpeli. »Straža« dobesedno piše: »Pred mescih je Bahun začel po klavnici stikati in je tam iskal klerikalnih škandalov. Ne pravimo, da je tam
— izborno funkcionira, in nedvomno veste, da se zanima državno pravdništvo za to zadevo. Kdor vam verjame, ta se naj gre prepričat na magistrat. Končno pravite, da vaši ljudje imajo čiste roke kot kristal. Da to je že mogoče kje bi si naj jih pa tudi umazali, saj nič ne delate, pač pa imate kosmato vest,
— če je sploh kaj imate. Toda vi pravite, da ste že dolgo vedeli, da v klavnici ni reda, zakaj tedaj niste vi nastopili proti neredu, pa bi bili malo pobrskali in bi bili pravočasno ta nered odpravili. Ce je bil Kern tedaj muhast, bi ga bili morali odstraniti. Ce pa ga je dr. Leskovar protežiral, tedaj bi ga bili morali vreči čez krov. Toda Kern je do bavil dobro in ce^io svinjsko mast za vaše generale, za! to pa so njegove lum-
vse v redu, ker smo že svoj čas, ko še1 parije pokrili s plaščem krščanskega u-Bahuna ni bilo ,bičali razmere v klav- j smiljenja. Pravijo, da se za denar še nici in sicer bolj odločno, kakor to de- j nebesa lahko kupi. Kern pa si je znal la Bahun.« Aha, torej, sedaj ko je cel1 za dobro svinjsko mast klerikalno nakup nepobitnih protokolov, pravi prvič i klonjenost kupiti. Kako so klerosi pri »Straža«, da klerikalci vedo in sicer že zadnjem proračunu nastopali, iskali so prav dolgo, da v klavnici ni vse v redu.: dlake v jajcu, zahtevali so pojasnil pri To je dragoceno priznanje. Več mi ne; vsakem najmanjšem izdatku predvide-rabimo! Vi anonimosi okoli dične nem v proračunu. Ko je pa prišel Kern »Straže«, ste vedeli že dolgo, da se v s svojim proračunom, pa niso zahtevali klavnici krade, poneverja, podkupuje, iz od njega nobenih detajlov. Seveda, je siljuje ter goljufa mestno občino, ven- j ravno v tistem času dobil eden od teh dar je laž, da ste vi kritizirali kedaj u- j ljudi in sicer od 9. septembra 1922 do pravo — še do danes ste mene napadali i januarja 1923 celih 110 kilogramov ijua-ter mi očitali, da brskam tam kjer nič ni j sti, ki jo je dobavil Kern a pripeljali so in kjer je že davno vse urejeno. Sedaj j jo na dom klavniški uslužbenci. In ta pa na enkrat priznavate in naglašate, gospod je pač veljal za nekak klerikal-da ste vse to vedeli še preje kot sem ni kristal, tedaj najbolj čist. Klerosi ste jaz prišel na občino! Pravite: Ves Ma- J obštruirali občinski proračun obenem ribor ve, da je dr. Leskovar kupil 42 pi- j pa hodili ravnatelja moledovat za
da smete nabirati maline v župnijskem gozdu. Dva litra sem že hvaležno prejel, tri pa mi še dolgujete. Vljudno Vas prosim, da mi vpošljete še ostale tri litre brinovca, kajti »mož beseda!« In potem pa ne pozabite, da morajo katoliški duhovniki in židje držati skupaj, da jih njihovi sovražniki ne prekosijo. Židje imajo denar in duhovniki imajo velik vpliv "a navadno ljudstvo, torej si morajo pomagati drug drugemu. Selce 4. avgusta 1923. Z odličnim spoštovanjem Josip Zsenberg, dekan. —
Prečastiti gospod je vsaj v zasebnih pismih zelo odkritosrčen. Glavno stvar je seveda vendarle še pozabil, da namreč bogati židje na Dunaju niso tako u-mazani napram krščanskim socialcem, temveč jih sedaj pred volitvami z raznimi volilnimi fondi res podpirajo.
UTRINKI.
Človek je izbirčen v jedi, še bolj po-, to celo z našo popolno vednostjo.
»Leg't nur aus recht frisch und munter wo nichts ist, da leg't was drunter.« Tisti er (!) v zadnjem stavku, pa ni niče drugi nego Vi gospod Bernot, da v stavku Vašega imena sploh ne imenujem storil sem to iz dveh razlogov:
Prvič se ravnam po reku: »Ne imenuj po nespodobnem božjega imena«. Da sle bog, je Vam vendar znano! Škoda, da niste tiste »er« pisali z velikim »E«, kakor veleva pobožna slovenska slovnica, kadar govori o bogu.
Drugič zato, ker me naše tajništvo itak razume in se bi pač upravičeno čudilo, ako hočemo preko sklepov kongresa kaj druzega kot to, da bi »Naprej« trdno vstrajal na potu osebnih napadov. Ne, dragi gospodi Verjamite mi, da ni šala, ako trdim, da ravno nesramna pisava »Napreja« nam največ pomaga. Že večkrat smo-domnevali, da hočete z br-zim korakom ustvariti enotno fronto in
tiebno je to pri čtivu. Nihče ne mara u-živati strupa v jedilu; v čtivu ga marsikdo hlasta.
Za socializem ne zadostuje reči: »Tako mislim«. Le kdor lahko pravi: »To vem in znam«, bo varen, da je na pravi peti.
Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje,
Čitanje je zelo priporočljivo. Ampak med čitanjem lepih, koristnih ' reči in šundromanov je velika razlika.
tanih svinj, in sicer zaradi tega, da bi mesto ne trpelo na pomanjkanju masti in mesa ako bi stavka železničarjev tra jalu več tednov, kakor je res tudi bilo pričakovati.« In: »Ves Maribor ve, da je stavka bila le kratka (?) in da je cena svinjam po stavki občutno padla.« Da je bila stavka, ki je celo 14 dni trajala kratka, to je višek budalosti. Malo kje v celi Evropi je kedaj generalna stavka železničarjev tako dolgo trajala, pač pa se je vsaka v par dneh zvršila z dobrim ali slabim uspehom. Cel svet se je čudil, da pusti jugoslovanska vlada cela dva tedna štrajkati, ne da bi se
mast! Sram vas bodi! Pravite da ste čisti. Ali ni to korupcija? Ali niste vedeli, kje se mast prodaja? Ali je ravnatelj klavnice za to tam, da vam trebuhe maže? Jaz nisem bogat, kot vi, pa nisem nikoli ravnatelja moledoval za nobeno reč. Ali more občinski svetnik biti neodvisen, ki si na skrivnem pusti takšne usluge delati? Zakaj si niste sami kupili masti pri izvozničarju, tako kakor drugi to store. Iz protokolov, ki so bili napravljeni z raznimi izvozni-čarji, jasno izhaja, da je Kern kar sam mast jemal in sicer po 30—50 kg in ved no izjavljal, da to rabi za tega in tega
ODPRTO PISMO G. BERNOTU!
Dvakrat ste mi izkazali čast z objavo privatnega pisma in sicer v 7. štev. »Vorwarts«-a in 177. štev. »Naprej«-a. poslal sem pismo na naslov »Pokrajinsko tajništvo Socialistične stranke Jugoslavije (SPJ) v Celju, poštni predal. Nikakor nisem navedel številk poštnega predala, kakor hočete zamegliti neupravičenost prejema pisma. Zame obstoja samo ena SSJ, koje posle vodi omenjeno tajništvo. To pismo, tako pravite sami v » v orwartsu« ni bilo namenjeno Vam. Zato ne maram polemizirati z Vami o sv. Alojziju (glej »Vorwarts«) in o njegovih čednostih, a ker stojim pred dovršenim dejstvom, imam skromno željo pokazati javnosti taktiko vašega boja in političnega poštenja.
Moje pismo je plod razmer, kamor ste spravili v glavnem Vi delavski pokret Slovenije. V normalnih razmerah bi ne bilo prevaljskega sestanka, ne mojega pisma.
Vsebino pisma ste v nemškem prevodu kolikor toliko pravilno prestavili, a kar se tiče bistvene točke, t. j. predzadnji odstavek, ste ga prikrojili po svo-
In še nekaj! Pač čudno se Vam dozdeva, da se obračam na našo centralo, ki naj skrbi »če le mogoče« za čim nesram-nejšo pisavo vašega lista. Tukaj je najbrž tudi to mogoče, da je Vaš razum napravil »Gutn Tog« pred Vašo taktiko, Ali Vas je pa prekanjenost popolnoma pustila na cedilu!? Glejte, že z objavo pisma ste nam storili neizmerno uslugo.
Z današnjim dnem odpošljem zopet pismo na isti naslov kot zadnjič. Mogoče pride zopet v uredništvo »Napreja«. Srčno si to želim, kajti precej bo popra notri za »Naprej«, ki ga drugače v Sloveniji ne dobi lahko, ker ga ne pridelujemo. To ve tudi sv. Alojzij (glej »Vorwarts«), verjamite mi!
Doberšek Karel.
Lastnik In Izdajatelj Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo. — Odgovorni urednik Jože Golmajer. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina
R.Stermeckl.Celie.
ako hočete res dobro in poceni kupiti
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene Jope, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. -----Trgovci	engros-cene.------
M V LJUBLJANI, ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice, obresti po dogovoru. — Vse bančne posle izvršuje najkulantnejše.
Delniški kapital 10,000.000 K. -------------- Brzojavni naslov: Zadrubanka. ------------- Telefon	št.	367.