r
Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. U. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Prosveta« M
Uredništvo in uprava l Ljubljana, Franliiksmska a lica 6/1. Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo, ¡shaja vsak ietrtek. Naročnina letna 60 din za inozemstvo 80 din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek poscbe. Poti. lak. rač. 11.1 ¡3. Tele/on 4586
Mir ljudem na zemlji...
Praznik miru, dobre volje in duhovnega zbiranja je pred durmi. Ni ga, ki bi se zavestno upiral temu razpoloženju v dneh včlo-večenja Ljubezni na svetu. Težnja po miru in sreči je vsajena v srce vsakemu človeškemu bitju takoj ob rojstvu ter ga spremlja kot usoda na vsej življenjski poti.
V tem času se zgane po svetu nešteto usmiljenih rok, pripravljenih brisati solze in lajšati trpljenje milijonom trpinov, ki si ne morejo pomagati iz lastne moči.
Tudi v vrstah slovenskega učiteljstva je to čustvo dolžnosti do trpečih bratov vzbudilo letos posebno vnemo za otiranje njihovih solza. Na neštetih šolah tekmujejo zlasti naše koleginje z učenci in učenkami v tem samari-tanskem delu. Povezanost vseh narodno čutečih src z najbednejšimi v našem rodu, zlasti z malimi siromaki ob naših mejah, se ni pokazala v zadnjih dvajsetih letih še nikdar tako krepka in enodušna, kakor prav v teh dneh. Val bratstva in samaritanske dolžnosti je zajel slovensko učiteljstvo z močjo, ki nima primere v zgodovini našega stanu.
Val bratstva in ljubezni! Učitelji se čutimo po njem objeti. Naše poslanstvo je odrejeno in možno samo po njem: z njim stoji in pade. Že zgolj nagonsko čuti to vsak poklican in nepoklican vzgojitelj. Ni vzgoje brez ljubezni; izločimo iz svojega dela ljubezen, v tistem trenutku postanemo dreserji in rokodelci, ne vzgojitelji, marveč nasilniki in maščevalci.
Toda prav tako, kakor so za pravo vzgojno delo nujno potrebni medsebojna predanost, zaupanje in spoštovanje med vzgojiteljem in gojencem, med učiteljem in učencem, istotako mora stati tudi vsa okolica adekvatno ob strani obema činiteljema, ki delata na novem, boljšem rodu.
Učitelj je tudi samo človek ter ne more prestopati šolskega praga z vedrim duhom in srcem, polnim usmiljenja in ljubezni, če se zgrinja za njim val sovraštva in maščevalnosti. če mu beda in vsakdanje težke skrbi grene sleherno minuto njegovega življenja.
Ob uri praznika miru in ljubezni občuti tak učitelj dvojen nemir v svoji notranjosti, obdajajoča ga sovražnost postaja v teh dneh neznosnejša in strahotnejša kot kdaj koli. Njegova težnja po ljubezni in človeškem razumevanju po eni strani, po drugi pa obupna resničnost njegove okolice mu črtata preža-lostno sliko neskladnosti in zlih sluten j. Skoraj istočasno padajo v ljubezen oznanjujoč glas božičnih zvonov tudi temne grožnje, ki ne obetajo nič dobrega. Brez upa in miru zre v oči svoje rodne dece, ki dviga polna pričakovanja nedolžne poglede k svojemu roditelju.
Težko človeku, ki mu tudi poezija božične noči ne more olajšati niti za trenutek njegovega življenja, ki ne more zadržati strupenega diha sovraštva in zasledovanja. »Glej učitelja!« ki s sklonjeno in ponižano glavo potuje že tri rodove po blatnih in trnjevih poteh Šentflorijanije, pripravljene vsak čas zalučati vanj kamen, da s tujo »krivdo« potolaži svojo lastno vest. V rednih periodah odmeva zopet in zopet: »Molči in služi! Ne spodobi se hlapcu, da misli in ¡preudarja, še manj pa, da vrši svoje delo po lastnem preudarku!«
Šentflorijanska dolina hoče, da vzgaja njen zarod hlapec, da se lahko zgraža nad hlapčevskim rezultatom njegove vzgoje. Na ramena mu naklada greh, da je podan s tem dokaz grešnika. Ob takih urah grenkega razmišljanja tudi božični zvonovi ne prinašajo olajšanja v razbolelo dušo.
Poslušam lepo zveneče besede, a ne morem jim verjeti; za njimi se reži obraz, ki ne obeta dobrega.
Tudi letošnji Božič, poln pričakovanja in tajnih želja, bo prešel in nas pustil omahujoče in brez vere v vseobjemajočo ljubezen.
Tudi letošnje naše božično darilo je ostalo samo obljubljeno, malodušni se oziramo v bodočnost, ki naj nam da to, kar nam je obetal Božič pred nami. Za nami je leto, ki nam sklonjenih hrbtenic ni zravnalo: polni skrbi stopamo skozi nižja vrata v negotovo bodočnosi.
Kolikor smo mogli, smo dali; skušali smo tudi v tem letu — in zlasti v tem letu — oti-rati tuje solze, lastnih nam ne briše nihče.
Sloinost ustvarja — nestvarna opozicija ruši
Pametne misli podeželskega učitelja o kritiki in opoziciji v JUU
VSEBINA:
Ni mi treba poudarjati, da je osnovno načelo vsake organizacije složnost; vsi člani morajo doprinašati žrtve za posameznika, po-edinec pa za skupnost. Kjer ni te pripravljenosti žrtvovanja za vsakega člana, kjer ni resnične složnosti med poedinci, tam ne predstavlja organizacija mnogo, ker ni enotna in udarna. Najlepše potrdilo za to nam nudijo zadruge, ki so sad tega gesla in so se razvile do današnje veličine. Na drugi strani pa vidimo, da so propadle vse one edmice, v katerih ni bilo resnične notranje skupnosti, kjer je skušal en član živeti na račun drugega. V isti meri kot za zadruge velja povedano za našo organizacijo. V njej so včlanjeni učitelji iz vseh delov naše države, ne glede na pripadnost temu ali onemu svetovnemu nazoru. JUU je stanovska edinica in v njej morajo stanovski časti in stanovskim interesom biti podrejeni vsi drugi interesi. Najhujši razdiralec je stran-karstvo. Če ves problem nekoliko premislimo, moramo priznati, da je vsak pameten in zdrav politični nazor spoštovanja vreden. Vsakdo je lahko ne glede na svojo politično opredeljitev najboljši tovariš in član, ker ne smemo gledati na življenjske, posebno še na socialno-družbe-ne probleme s političnega, temveč s stanovskega vidika. Doseči moramo, da bo stanovska zavest močnejša od politične pripadnosti, da bomo najprej in z vsem srcem učitelji -tovariši in šele potem pristaši raznih političnih strank. Prednjačiti mora resnična složnost ter stanovska učiteljska zavest in odgovornost.
Za vzor zavesti in odgovornosti do svojega stanu naj nam bo holandski kmet. Naj navedem primer: Ceste na Holandskem ne gredo skozi vasi, v nje vodijo le dovozi z glavnih cest. Kmetje pripeljejo zjutraj mleko in poljske pridelke na ta križišča in jih pustijo tam brez nadzorstva. Zadružni avto pobere vse in odpelje v mesto. In nikoli se ne dogodi, da bi nekdo kaj ukradel, ali da bi nastali spori med zadrugo in člani glede kvalitete in kvantitete. Drug primer: Govoril sem z nekim nadzornikom amsterdamskih cestnih železnic. Na tramvajih ni sprevodnikov in se vendar zelo redko zgodi, da bi se nekdo vozil brez karte, ki jo mora vsakdo sam kupiti v avtomatih. Vsak državljan ima toliko državljanske in skupnostne zavesti, toliko praktične razsodnosti, da ve, da z osebnim koristolovstvom škoduje splošnemu blagostanju in posredno samemu sebi.
Povrnimo se k nam! Najprej moram ugotoviti, da pri nas še ni dovolj razvita »skup-nostna« zavest odgovornosti. Mnogo jih je še med nami, ki sploh niso člani organizacije, njih število gre v stotine. Če jih vprašate zakaj, vam bodo odgovorili, da nimajo od organizacije nobenih koristi. Manjka jim čut odgovornosti, nesebična stanovska, skupnost-na zavest. Če bi sami osebno tudi momentano ne imeli nobenih koristi, bi vendar morali vedeti, da temelji vsaka organizacija in vsi uspehi v tem, da ne iščejo člani vedno svojih lastnih ugodnosti in koristi, temveč pasivno in aktivno pomagajo zajednici v njenem boju za skupno in s tem posameznikovo korist. Sebičnost nima mesta v nobeni organizaciji, najmanj pa v naši. Najlepše pa je, da se vsi tisti takoj poslužijo vseh ugodnosti, ki jih je izvo-jevala organizacija in njeni člani. Baš v današnjem času, ko nam je potrebna močna organizacija, bi ne smelo biti v naših vrstah toliko tihe in neme opozicije, ki jo tvori neorganizirano učiteljstvo. S svojo opozicijo škodujejo skupni stvari. To so tihi kritiki, na katere vsakdo kaže in ki predstavljajo našo nesložnost pred javnostjo, katera vidi Ie-te in s prstom kaže nanje in na nas, češ, glejte, saj so sami nesložni in needini, kako more govoriti organizacija v imenu vsega učiteljstva. Drugi faktorji izrabljajo tako opozicijo za boj proti celokupnemu učiteljstvu. Naša organizacija skuša izvojevati izboljšanje našega položaja. Trudi se doseči povišanje prejemkov, avtomatično napredovanje, ukinitev celibata, učiteljsko stalnost, izenačenje prejemkov poročenih in neporočenih učiteljic, pravilnik k zakonu o ljudskih šolah itd., torej za materialne, moralne in socialne dobrine. Ali ni ravno pri stremljenju za končno rešitvijo teh vprašanj potreben enoten nastop vsega učiteljstva?
Še hujša kot tiha, je glasna opozicija, če se poslužuje neobjektivnih metod. Opozicija je potrebna in mora biti v vsaki večji skupini. Kjer je več glav, je več misli. Vsi člani nikoli ne morejo priti do besede, zato govorijo v njihovem imenu delegati. Zopet je teh delegatov ali članov vodstva več. Vsaka glava je po svoje ustvarjena in tudi po svoje misli. Star pregovor pravi, da več glav več ve. Vsakokratna uprava dela, kakor misli, da je najboljše za skupno korist in poedinca. Toda njih mišljenje ni vedno najboljše, ker nikdo ni nezmotljiv. Zato stopi vsako leto ali od časa do časa pred člane, da odobre ali grajajo njeno delo. Takrat je na mestu pametna kritika. Tu pričenja delo opozicije, ki ni sodelo-
vala pri sprejetju sklepov ter laže nepristransko ocenjuje delo uprave.
Naša organizacija ima letne banovinske in državne skupščine, kjer daje svoje delo v preudarek delegatom. Tu je sedaj polje za opozicijo, da stvarno, res nepristransko pre-motri delo uprave, pohvali kar je dobro in graja, kar je res slabo za celokupnost in posameznika. Toda kritika se mora naslanjati na stvarna dejstva, pretehtati mora vse činitelje in šele po vsestranskem preudarnem delu sme in more izreči sodbo in pripombe. Nikoli ne sme temeljiti sodba na kakih izvenstvarnih in izvenstanovskih vidikih — političnih ali osebnih. Ako je kritika le pobijanje nasprotnika, je škodljiva, posebno še, če korenini v osebnem sovraštvu ali koristolovstvu. Zalibog, da je opozicijska kritika le premnogokrat udri-hanje po nasprotniku, ki ga hočemo onemogočiti. Tudi v naši organizaciji imamo tako žalostno poglavje nestvarne kritike. Lanska skupščina v Skoplju in letošnja v Zagrebu sta dovolj znana primera opozicije, ki ji ni do dejstev in stvarne kritike. Dejstva so pokazala, da ji ni bilo za pametno oceno, temveč le, da onemogoči reden potek. V to svrho se je posluževala vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da vsaj onemogoči smotrno in razsodno delovanje večine.
Dobra in uvidevna kritika mora vedno priznati dobre strani in mora tudi odstopiti od svojih trditev, če vidi, da so napačne. Kritik se ne sme sramovati odstopiti od svoje trditve, če je pozneje uvidel, da je napačna. Tudi ne sme vztrajati v kritiziranju nasprotnika, če uvidi, da dela dobro ter se mora ukloniti, ako vidi, da je s svojim mnenjem v manjšini. Ko spozna opozicija, da je njena trditev pobita s stvarnimi argumenti, se mora umakniti. Kričanje in razbijanje ni kritika. Opozicija na naši skupščini pa je postopala tako, ker ni mogla uveljaviti svojega mnenja po pametni, parlamentarni poti. Njej je bilo le
Mir ljudem na zemlji...
Složnost ustvarja — nestvarna opozicija ruši.
»Učiteljski tovariš« ob rojstvu »Martina Kačurja«.
Prof. Pavel Šivic, novi dirigent Učiteljskega pevskega zbora.
Nadučitelj Tomo Kurbus — 70-letnik.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
do tega, da s kričanjem onemogoči delo, kar se ji je tudi posrečilo.
Skupščina je za nami. Ugotoviti pa moramo, da je negentlemansko postopanje opozicije imelo slab odmev v javnosti. Tako postopanje ne koristi splošnim interesom, temveč silno škoduje učiteljskemu ugledu. V dobrobit naše organizacije je, če ostane opozicija v mejah stvarnosti in resnice, če se poslužuje parlamentarne poti, da se siični izgredi ne ponovijo več.
V današnjih težkih časih je nujno potrebno, da strnemo naše vrste. Odpasti mora tiha opozicija ter morajo vsi učitelji, ki še niso člani vstopiti v našo organizacijo. Vsi eventualni pomisleki in užaljeni ponos naj ostanejo ob strani; osebne ambicije in koristi naj vsakdo podredi skupnim interesom. Na skupščinah pa se mora debata gibati v strogi objektivnosti, ter mora vsak kritik upoštevati koristi celokupnega učiteljstva in s svojim discipliniranim nastopom pokazati javnosti, da je učiteljstvo zrelo za vzgojo naroda. Vedno in povsod moramo s kritiko podpirati in ne rušiti zdrav napor aktivnih delavcev. Sodelujmo vsi pri reševanju premnogih perečih problemov.
S tem prepričanjem moramo stopiti vsi v novo srečnejše leto.	—a—
O Vsem članicam in članom
o vesele božične praznike in srečo v novem letu
želi
JUU sekcija za dravsko banovino
„Učiteljski tovariš" ob rojstvu „Martina Katarja
«A
Ob dvajsetletnici smrti Ivana Cankarja bo gotovo prav zanimivo pogledati, kako je sprejemalo učiteljstvo dela tega našega velikana, to se pravi, posebno ona dela, ki so rešetala prilike in neprilike učiteljskega stanu.
Ko je Slovenska Matica med svojimi publikacijami izdala Cankarjevo delo »Martin Kačur«, je prinesel leta 1907. »Učiteljski tovariš« o tem delu prav zanimiv članek iz katerega se vidi, kako sta učiteljstvo in slovenska javnost takrat sprejemala Cankarja. Iz celotnega članka se pa vendar spozna, da je že takrat učiteljstvo deloma občutilo in vedelo, da Cankar s svojimi deli noče smešiti učitelja, nego hoče z vso svojo umetniško silo pokazati na nezdrave razmere in sistem, ki je v tej dobi vladal na Slovenskem.
V članku je sicer tu in tam nekaj tona, ki liči na užaljenost, vendar pa izgleda, da hoče ob Cankarjevem delu pisec članka predvsem naglasiti bedno stanje, v katerem je živel takratni učitelj. Škoda pri tem je le, da člankar ni tu dela jemal iz umetniške strani, nego je delo ocenjeval popolnoma iz realnosti, zato trdi med drugim:
»V takih razmerah so bile Kačurju takoj strte peruti idealnega poleta, delovanja, pe-snikovanja; strta mu je bila mladost. Za kazen premeščen v neko pozabljeno luknjo, kakršnih je tudi več na Kranjskem in drugod, se iz samega dolgega časa ali iz obupa oženi in postane pijanec. Škoda, da ni povedal Cankar, odkod je jemal (Kačur) za pijačo denar.«
Tu opisuje avtor članka mizerne gmotne razmere učiteljskega stanu ter pravi, da je učitelj s svojimi pičlimi dohodki lahko kvečjemu vsakih 24 ur enkrat sit, ne pa pijan, posebno še. če ima družino.
Glede Kačurjeve ženitve piše člankar »In slednjič še eno o Kačurjevi ženitvi in njegovem poznejšem delovanju. Žalibog, da je več takih nepremišljenih zakonskih »messa-lianc«. A kdo more zameriti samujoči in često tudi v slabih razmerah obupavajoči učiteljski pari, ako si želi z ženitvijo in z ženico izboljšati svoj neveseli položaj? Kdo je tisti, ki upa prvi zagnati kamen nanj? Pred
seboj vidi že žalostno perspektivo, da mora posiroveti, ali se popolnoma pokmetiti, kakor je storil župnik, ki je davno pred Cankarjevim Kačurjem postal v svoji župniji pravcati — petrefakt. In vendar duhovniki sami radi poudarajo, da so imeli boljšo izobrazbo. V semenišču dobe širšo podlago za modroslovje in druge znanosti, pa jih je tako malo, da bi se pozneje posvetili kaki posebni stroki... *
Izmed učiteljstva tudi ne postanejo vsi okameneli Kačurji, dasi v najrazličnejših gnezdih na deželi, po trgih in mestih. Ne more se trditi, da zaostajamo glede javnega delovanja za drugimi stanovi...
Poteza, ki je pri Cankarju značilna. Ali se morda z ženitvijo res neha javno delovanje? Poznam kolege, ki so v zakonu šele napredovali in navzlic mnogoglavi družini niso izgubili mladostnega poleta, marveč še danes z mladostnim poletom sučejo pero, skladajo pesmi, jih uglašajo, vodijo pevske zbore in druga idealna podjetja.
In Kačur je navzlic nedostatni vzgoji mislil, da bo tam zunaj na božjem soncu zastavil novo delo, pa je pozabil, da ga je svet prehitel. Odšel je sicer iz žalostne luknje, pa je spoznal na božjem soncu, da je zaostal, zaostal daleč za kolegi, daleč za svetom. Doslej je uravnaval svoje javno delovanje, a ga ni uravnaval; popolnoma je mož pozabil, da se učiteljevo delovanje začenja v šoli. Šolo je popolnoma zanemaril, ko je mislil samo na to, da vse dožene le s pokloni na vse strani. »Siromak!« so mu zabrusili v lice na novi službi. Ali bi bil morda Kačur boljši, ko bi imel obširnejši pogled v svet? Prav gotovo. Ali samostojnost človeka je stalna samo tedaj, ako je človek gmotno dobro podprt. Brez materialne samostalnosti ostane tudi mož z vseučiliškimi izpiti — samo marioneta v rokah raznih izkoriščevalcev. To je skrivilo hrbet Kačurju in ga skrivi marsikomu, ki ni Kačur.
Naravnost krasna so sklepna poglavja, umetniško logiško dovršena. Čudno je le to. da so Cankarju vse ženske nečistnice. Tako hudo pač ne bo. Tudi med učiteljicami lahko naštejemo dolgo vrsto gospodičen, ki jih ni

Zadovoljen Božič in uspehov polno 1939. leto
Splošne vesti
I p
želita
vsem čitateljem, sotrudnikom, tovarišicam in tovarišem uredništvo in uprava »Učiteljskega tovariša«
ostavilo idealno stremljenje po popolnosti glede metode in pouka sploh; lahko naštejemo dolgo vrsto pisateljic in odličen krog gospa, ki so ostavile pouk in se posvetile od-goji svojih otrok, idealno navdušenih mater, zvestih soprog. Naj bi se širil in večal kakor dozdaj in obsegal slednjič vso obsežno domovino!
Takele misli so me obhajale, ko sem pre-čital knjigo o Martinu Kačurju. Javna kritika se je izrekla o nji pohvalno; mi učitelji se pa ne moremo pohvalno izreči o razmerah, ki je v njih živel, deloval in se slednjič ubil Martin Kačur. Dokler se ne spremene Kačur-ske razmere, bo med nami še vedno nekaj Kačurjev. Vsakdo je namreč otrok svojega časa, in tista gigantska sila ni prisojena vsa-
komur, da bi se mogel z njo dvigniti iz neugodnih razmer in se tudi vzdrževati nad njimi. To je zlasti težavno v razmerah, kjer se zaganjajo sovražniki šole in učiteljstva vanje z vso brutalno silo ter mu s tem še bolj grene grenki kruh.«
Člankar končno le pokaže tisto smer, katero je Cankar brez dvoma zasledoval v svojem delu. Kritizira pred vsem težke razmere »Kačurske dobe«, ki naj bo tudi v današnjih časih glasen memento, da ne ustvarimo novih tipov Kačurjev, ki bi bili v sramoto vsem Slovencem ne pa samo stanu, iz katerega bi izšli. Kačurja ni ustvaril učiteljski stan, nego so ga ustvarile nezdrave razmere in okolje, v katerem je moral živeti in se boriti slovenski učitelj.	Jelo Janežič.
Prof. Pavel Šivic,
novi dirigent Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič
Novi pevovodja »Učiteljskega pevskega zbora — Emil Adamič«, prof. Pavel Šivic. je rojen Radovljičan. Srednjo šolo je dovršil v Ljubljani, univerzitetne študije pa je opustil, ko se je jel poleg klavirja zanimati tudi za ostale glasbene panoge. V klavirski igri se je izpopolnjeval na državnem konservatoriju pri prof. J. Ravniku, za skladateljevanje pa ga je ponovno navdušil prof. Osterc. Oba predmeta je dovršil z odličnim uspehom, pri tem pa je še gojil orkestralno dirigiranje in posvečal posebno pažnjo solističnemu in zborovskemu petju. Poslednje je vzljubil posebno na turnejah učiteljskega in akademskega pevskega zbora, ki se jih je udeležil kot klavirski spremljevalec. V Pragi je nadaljeval in odlično dovršil na mojstrski šoli klavirske in kompozicijske študije, priložnostno pa vodil akademski pevski zbor društva »Jugoslavije«. Tudi med odsluženjem vojaškega leta je prepeval z gojenci rezervno-intendantske šole v Sarajevu. Sedaj je nastavljen kot profesor na ljubljanskem državnem konservatoriju. Veselje do zborovskega petja je v poslednjem času rodilo tri mladinske zbore, ki jih je izvajal mladinski zbor Glasbene Matice, in dva obširnejša ženska zbora.
Ob prevzemu mesta pevovodje v Učiteljskem pevskem zboru je dejal prof. Šivic tole o bodočem sporedu in delu: »Učiteljski pevski zbor si je nadel idealno nalogo, da seznani glasbeno-kulturno občinstvo predvsem z no vimi umetninami slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Da je tej nalogi dorasel v mu-zikalnem in inteligenčnem oziru, je zbor dokazal na neštetih koncertnih nastopih. Moderen spored pa zahteva radi mnogih novosti v ritmičnem, harmoničnem in melodičnem postopu veliko vaj in vežbanja, ki jih po vseh krajih dravske banovine raztreseni zbor ne zmore zlahka. Zato pozdravlja dirigent namero, da bodoči spored obsega moške in ženske zbore, pa tudi dejstvo, da se bo začetkoma vežbalo vobče deljeno. Na ta način bo olajšan študij kompliciranih skladb in zbor
bo laže sledil dirigentovim opazkam o nastavku, dihu, fraziranju in interpretaciji sploh, navodilom, ki so neizbežna za dosego lepega zvoka in verodostojnega podajanja skladb.
	
H " ^ i	
	
S i XZf\	
	
	
	
* »i- '"	
Prof. Pavel Šivic.
Obenem rabi zbor, ki si stavi j a tako visoke cilje, železni repertoar starejših, že dognanih umetnin, ki povrhu izhajajo iz čistih glasbeno-estetskih lepot, da na njih brusi svoje zmožnosti. Zato naj spored za vežbanje in koncertno udejstvovanje obsega tudi starejša dela, predvsem slovanske glasbene literature (Gallusa, Smetana, Janačka itd....). Naloga in dolžnost Učiteljskega pevskega zbora pa je tudi, da skrbi za izvajanje vseh skladb svojega pokojnega častnega predsednika E. Adamiča in obenem upošteva izdatno, a kritično delo najmlajše generacije, ki bo glede na zborovsko ustvarjanje imelo v Učiteljskem zboru veliko, če ne edino zaslombo.
Tomo Kurbus.
Tam v biseru Slovenije — v Rogaški Slatini praznuje te dni svojo sedemdesetletnico nadučitelj g. Tomo Kurbus.
Skoraj bi ne verjel: srečaš ga na cesti in misliš, da se je komaj srečal z Abrahamom, tako krepak je še njegov korak.
In kdo bi verjel, da je ta mož učiteljeval na visoki Slivnici pri Celju nepretrgoma 30 let, učil in vzgojil rodove, sadil drevje, negoval vinograd, ljubil in ogrebel čebele?
Tomo Kurbus, rojen pristen sin Slovenskih goric v Sv. Benediktu, je že v mladosti doživel grenkobo sveta. Učiteljevanje _mu je bilo usojeno. Prva pot ga je zanesla v Št. Vid pii Grobelnem, kjer je našel v hčerki svojega vodje Šumra zvesto in dobro življenjsko družico. Po kratki dobi v Št. Juriju ob južni železnici se je preselil na Slivnico, kjer se je začelo njegovo 30 letno delo.
Vzgojil je mladino v navdušene Slovence in z uspehom se je boril proti takratni nem-škutarski gonji. Pripravil je ljudi, da so do-
AKCIJA ZA ČEŠKOSLOVAŠKO UČITELJSTVO
Prispevke za češkoslovaško učiteljstvo iz okupiranih krajev, ki je ostalo brez službe in sredstev so poslala izvršnemu odboru JUU v Beogradu sledeča društva:
Sresko učit. društvo Kratovo . .	.	210 din
Sresko učiteljsko društvo Kočane	.	350 „
Sresko učit. društvo Stara Pazova	.	1000 „
Mačvansko sresko učit. društvo .	.	200 „
Sresko učit. društvo Gostivar .	.	322 „
Sresko učit. društvo Sjenica . .	.	140 „
Skupaj . . 2238 din
Izvršni odbor JUU v Beogradu naproša vsa ostala društva, da pohitijo s svojimi prispevki.
t IVKO RADOVANOVIČ
V Splitu je umrl Ivko Radovanovič, bivši pokrajinski šolski nadzornik in profesor učiteljišča v p. Njegovo življenje je izpolnjevalo neumorno idealno delo za šolo. narod in učiteljski stan. V Vrbovski na otoku Hvaru, kjer je najdelj časa služboval kot učitelj, so še danes vidni sadovi njegovega nesebičnega dela. Uspelo mu je odstraniti ostanke in iztrebiti sledove potujčevanja in ustanoviti najrazličnejše kulturne in gospodarske ustanove.
Pokojni Radovanovič je dolga leta vodil dalmatinsko učiteljstvo in pod njegovim vodstvom si je 1. 1912. priborilo zboljšanje gmotnega položaja. Po vojni je stopil v prve vrste borcev za osnovanje enotnega jugoslovanskega učiteljskega udruženja.
Velike sposobnosti pokojnika so upoštevali tudi na merodajnih mestih in mu poverili odgovorno in težko a častno dolžnost pokrajinskega šolskega nadzornika. Na tem mestu je s svojimi pedagoškimi in organiza-toričnimi sposobnostmi dvignil raven dalmatinskega šolstva in zavest in idealno delo učiteljstva.
Dokončal je delo za narod, šolo in učiteljstvo. Spomin nanj pa ostane živo zapisan med vsem jugoslovanskim učiteljstvom.
TOVARIŠICE!
V sredo, 28. dec., pop. ob %4. uri se zberemo v Ljubljani v prostorih sekcije JUU — Frančiškanska ulica 6, da se pogovorimo o vseh perečih vprašanjih, zlasti o celibatu in našem delu za ukinitev. Pričakujemo, da se udeleže sestanka zlasti poverjenice odsekov učiteljic pri sreskih društvih, kakor tudi ostale tovarišice, ki se zanimajo za naše delo in naše težnje.
JUU — sekcija za dravsko banovino odsek učiteljic.
—	Med božičnimi počitnicami odpade ena številka »Učiteljskega tovariša«. Prihodnja številka bo izšla šele po novem letu, in sicer 5. januarja 1939.
—	Šolska upraviteljstva v lendavskem sre-zu se naprošajo, da nakažejo naročnino za obvezne izvode knjig Slov. šol. matice za učiteljske knjižnice, kakor tudi za člane med učiteljstvom, po ček. položnici št. 13.165 sreske-mu učit. društvu s pripombo, da je znesek za SŠM in za katerega člana. Zadeva je' nujna, ker bi moralo biti nabiranje članov že zdavnaj zaključeno!
Osebne szadeve
—i Po službeni potrebi so bili premeščeni: Makso Dominkuš iz Ljutomera v Cven, Drago Bitenc iz Krškega k Sv. Tomažu v ptujskem srezu in Franc Hajnšek od Sv. Jurija ob južni železnici v Kramarovce v murskosoboškem srezu, po lastni prošnji pa šolski nadzornik Aleksander Neržin iz Murske Sobote v Kamnik.
Kaj vse pišejo
o učiieljstvu, šoli# prosveti in JUU
Nadučitelj Tomo Kurbus — sedemdesetletnik
gradili k staremu šolskemu poslopju nov razred in tako je na zunaj in znotraj uredil svojo šolo, ki je daleč slovela.
Veliko je njegovo 30 letno delo v sadjarstvu in v vinogradništvu. Svoje globoko znanje v tej stroki si je izpopolnil na mnogih praktičnih in teoretičnih tečajih in narod je v njegovem delu videl uspehe in mu sledil. Še danes vidiš vinograde, ki jih je on zasadil, še danes cveto in rode jablane po slivniških gričih, ki jih je on zasadil in cepil. Njegov vrt je krasil ogromen čebelnjak in čebelice so ga razveseljevale in tekmovale z njim v pridnosti. Svoje čebelarsko znanje in izkušnje si je povečal še na dunajskem čebelarskem tečaju in Čebelarsko društvo Je imelo v njem vnetega in delavnega čebelarja.
Tovariši njegove šole vedo, kako visoko je cenil tovarištvo. Ni bil samo očetovsko dober, vedel je, kako trd je učiteljski kruh in vse povsod se je trudil in delal za pravice svojega stanu. Bil je dolgoletni predsednik okrajnega učiteljskega društva in hvaležno članstvo mu je ob upokojitvi izročilo častno diplomo. A vse njegovo delo v učiteljski službi mu je bilo priznano z redom sv. Save V. reda.
Njegovo življenje mu je sam deloven dan. To delo je bilo posvečeno narodu in svoji družini. Z dobro gospo Tončko sta vzgojila svoje otroke v dobre in zavedne Jugoslovane in ob njegovi 70 letnici so ga vesele in mu hvaležne hčerke in sin in vse vnukinje.
Svoj zaslužen pokoj uživa v Rogaški Slatini. Ta pokoj pa je zopet delo: zopet čebelari v svojem čebelnjaku in pri čebelarski podružnici, deluje v sadjarskem in vrtnarskem društvu, oskrbuje in neguje svoj vrt. In kdo ga ne pozna kot navdušenega lovca in kdo še ne ve, da mu raste vsaka vrtnica, ki jo vcepi?
Ob njegovem visokem jubileju mu iskreno in tovariški čestitamo z željo, da dočaka čil in veder 80 letnico. Naj mu ob njegovem rojstnem dnevu razcvete v gumnici roža - vrtnica, ki jih tako ljubi! Roža - vrtnica je njegov simbol življenja: trdo in lepo življenje.
J. K.
—1 Iz govora bana g. dr. Natlačena ob
otvoritvi nove šole v Kranju, posnemamo po »Slovencu« od 20. dec., sledeče ugotovitve in besede učiteljstvu:
V primeroma majhnem krogu slovenske prestolnice Ljubljane je v letošnjem letu 1938. z današnjim dnem dograjena in izročena svojemu namenu že deveta ljudska šola. V tem letu smo dogradili in odprli šole v Lipoglavu, ki je stala 300.000 din, v Svodnju, ki je stala 500.000 din, na Homcu, ki je stala 800.000 din, na Črnučah, ki je stala 760.000 din, na Rudniku, ki je stala 500.000 din, v Retečah, ki je stala 600.000 din, na Črnem vrhu, ki je stala 300.000 din in Šmartnem pod Šmarno goro, ki je bila že obstoječa šola bistveno povečana za znesek 250.000 din. Šola, ki jo bomo danes odprli, pa je krona vseh, v letošnjem letu v naši banovini dograjenih šolskih zgradb.
Število ljudskih šol, ki so bile letos pri nas dograjene, in zneski, ki jih je v ta namen naše ljudstvo žrtvovalo, dokazujejo, kako visoko ceni naš narod šolo in koliko važnost polaga na izobrazbo svoje mladine. Naj v tej zvezi ugotovim še to, da stane letno ljudsko-šolstvo državo v naši banovini 80,313.498 dinarjev, da znašajo izdatki naše banovine za stvarne potrebščine na ljudskih šolah 19 milijonov 492.895 din in da znašajo žrtve naših občin za ljudsko šolstvo v tekočem letu 12 milijonov 266.941 din. Vsi izdatki države, banovine in občin za ljudsko šolstvo znašajo torej v naši banovini v letošnjem letu 112 milijonov 73.334 din, pri čemur pa še niso upoštevani izdatki za nove zgradbe.
Vseh državnih ljudskih šol v naši banovini je 863 s 4168 oddelki, a obiskuje jih 188.136 otrok. Povprečno znašajo torej stroški, ki jih imajo država, banovina in občina skupaj za enega učenca letno 596 din.
Čestitam pa k današnjemu prazniku tudi vam, člani učiteljskega zbora. Tudi vi se morate veseliti, ko jemljete slovo od tesnih in nezdravih starih šolskih prostorov in ko prihajate v te zračne in svetle sobane. Mnogo prijetnejše in mnogo laže bo vaše delo med mladino; z manjšimi napori boste mogli dosegati večje uspehe in ne da bi morali odslej v dosedanji meri izčrpavati svoje telesne moči in zdravje. Moja želja, ki jo izražam na vaš naslov, pa je ta, da bi se tudi vi izkazovali iskreno hvaležne staršem za to veliko dobroto. Ta vaša hvaležnost se bo najlepše izražala na ta način, ako boste posvetili vse svoje moči, vse svoje sposobnosti in vso svojo ljubezen mladini, ki vam je izročena od staršev, da jo vzgajate in izobražujete, ako boste storili vse, da bo ta nova šola mladini res vsikdar dom, vodnik in branik. Dom, v katerega bo mladina rada zahajala, ki se bo v njem počutila dobro in prijetno kakor doma pri svojih starših, dom, v katerem boste izročeno vam mladino vzgajali v duhu naše slovenske krščanske hiše. Vodnik, ki bo s skrbno ljubeznijo vodil mlada srca in jih z razumevanjem in toplo besedo navduševal za vse, kar je res lepo, dobro, plemenito, ki bo budil in vnemal in gojil čisto domoljubje, ljubezen do slovenskega naroda in do jugoslovanske države. Branik proti vsem napakam in nevarnostim, ki bi mogle zavoditi mladega človeka na kriva pota in kvariti njegov značaj.
—1 Število nepismenih prebivalcev v primorski banovini znaša 65,4 % pri štetju ljudi, starih nad 7 let. Pri ženskah pa znaša ta odstotek 68,2 %. V savski banovini znaša
skupen odstotek nepismenih 26.6 %. — »Slovenska beseda« 16. XII.
—1 O novi moderni narodni šoli v Kranju prinašata daljše članke »Jutro« z dne 18. in 20. XII. in »Slovenec« z dne 18. in 20. XII. — —1 »Življenje in svet« prinaša v 22. štev. aktualen članek izpod peresa prof. Alb. Siča »Proč s spakedrankami, čistimo naš jezik!«
Zelo primerna
BOŽIČNA DARILA!
*
Največja izbira!
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Reklamne cene
—1 Skupno delo ljudskošolskih in me-ščanskošolskih učiteljev in profesorjev je naslov članku v »Edinosti« z dne 17. decembra, iz katerega posnemamo sledeče:
»Vprašanje vzajemnega dela ljudskošolskih in meščanskošolskih učiteljev ter profesorjev je pri nas še vedno nerazčiščeno, čeprav bi v dvajsetih letih vendarle že mogli najti osnovo za skupno udejstvovanje. Ce pogledamo, kakšno je razmerje med vzgoj-niki raznih strok isamo v Sloveniji, vidimo, da ni med njimi nobenih vezi in da se postavljajo med nje celo umetne pregrade. To je vsekakor vsega obsojanja vredno, zakaj slovensko šolstvo služi vsemu slovenskemu narodu, ki mu naj bo opora pri njegovem kulturnem napredku. Radi tega pa je nujno, da je to šolstvo enotno organizirano, kajti kultura, ki ji služi, je samo ena, je enotno slovenska.
Za pravo narodno vzgojo je potrebno skupno stremljenje vseh tistih, ki so za to poklicani in je potrebna obenem tudi že po enakih vidikih sezidana stavba narodnega šolstva. Primer za to lahko najdemo pri Cehih in Bolgarih, kjer so se točno zavedali, da mora biti vse šolstvo najtesneje povezano z življenjem naroda in da mora biti zato tudi med posameznimi panogami tega šolstva močna zveza. Zato pa imajo danes tako urejene šolske razmere, da jim lahko to zavidajo mnogo večji narodi.
Pri nas se z enakim stanjem nikakor ne moremo pobahati. Kratek pogled v naše šolstvo ujame približno sledečo sliko: Ljudska
r
'Vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem želi Učiteljska tiskarna s knjigarno in njeno podružnico v Mariboru
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
—mm 5. številka »Našega roda« izide za novo leto in jo prejmejo naročniki takoj po božičnih počitnicah.
—mm V »Popotniku« (3.—4. štev.) objavlja Albert Žerjav v članku »Slovenski ljudskošolski knjižni trg v zadnjih 20 letih« tudi sledeči odstavek:
»Kot koristno dopolnilo predpisanim čitankam lahko smatramo predvsem knjižne izdaje »Mladinske matice« z »Našim rodom« na čelu, ki obiskuje naročnike redno vsak mesec s 23.000 do 25.000 izvodi. Ob zadostnem številu naročnikov v razredu lahko prav dobro služi »Naš rod« kot skupni razredni list, pa tudi nekatere knjižne izdaje utegnejo ob pravi uporabi izpopolnjevati šolski pouk v obliki »pomožnih« priročnikov (n. pr. »Zgodbe o bombažu«, »Kapljice«, »Hribčev Gregec« in dr.). Vsaj kot kronisti smemo v tej zvezi omenjati tudi ¡pojav slovenskega mladinskega tednika »Mlada Jugoslavija«, ki je pred leti izšla kot poizkusna številka, toda te novine niso našle pravega odziva na odličnih mestih.«
—mm Tretja številka »Mladega Korota-na« prinaša iz »Našega roda« ponatis K. Ši-rokove pesmi »Ta noč je sveta noč«, dalje ponatis »Treh potepuhov« in Ribičičevega »Mihca in Jakca«.
—mm Prosvetna centrala Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije v Zagrebu je razpisala nagradni natečaj za najboljšo delavsko dramo. Pri natečaju je tekmovalo 23 pisateljev. Prvo nagrado je prejel Angelo Cerkvenik za svojo dramo »Žrtev«, ki je prejel predlansko leto tudi prvo nagrado pri Mladinski matici za »Ovčarja Runa«.
—mm Najboljše in najcenejše knjige dobite za božične darove mladini pri Mladinski matici v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1.
—mm »Cicibanove knjižnice« 3. zvezek izide v ilustraciji A. Sirka, v redakciji Frana Roša takoj po božiču in bo razposlan naročnikom še pred novim letom. Pri naročilu nad
10 izvodov stane izvod 1,50 din. Knjižica je sestavljena za učence prvih razredov. Tiskana je z verzalkami (velikimi črkami) in bo lahko odlično služila otroku pri čitanju.
—mm Za naše člane so v zalogi sledeče redne publikacije, broš. po 4, vez. po 8 din: Kresnice IV., VI., VII., VIII., IX.; Bevk: »Lukec in njegov škorec«, »Tovariši«, »Pastirci«; Ribičič : »Miškulin«, »Kralj Honolulu«,
»Čurimurčki«, »Nana, mala opica«; Pipan: »Kako smo delali radio«; Kmetova: »Lovci na mikrobe«; Mag a j na: »Lovci na mikrobe«; M a g a j n a : »Lovci na mikrobe«; M a g a j n a : »Brkonja Če-ljustnik«; Kardelj: »Potovanje skozi čas«; A n d r e j k a : »Po lepi Sloveniji«; M i 1 k o v i č : »Barake«; Cerkvenik : »Ovčar Runo«; R a vi j en: »Šimej iz Roža«; Skulj: »Vrtnaričice«; Ravljen: »Grajski vrabec«; Winkler: »Hribčev Gregec«; Hu dales: »Zgodbe o bombažu«. Izredne publikacije:
Lovrenci č : »Tiho življenje«, broš. 6, vez.
8 in 12 din. Ribičič: »Mihec in Jakec«, broš. 8, boljši
papir 12 din. Ribičič : »Miklavževa noč«, broš. 12, vez. 16 din.
C e r m e 1 j : »Nikola Tesla«, broš. 20, vez.
24 in 28 din. S e 1 i š k a r : »Bratovščina sinjega galeba«,
broš. 10, vez. 15 din. P o t o k a r : »Pirhi«, broš. 20 din. »Naš rod« — vezani letniki: IV., V., VII. in IX. letnik, v polplatno 21 din, v celo platno 30 din. »Cicibanova knjižnica«, 2. in 3. zv. a 1,50 din.
Na željo naročijo naši člani potom nas lahko tudi »Pisane lutke« (večbarvna slikanica). vez. 60 din. in »Tinkin zajček«, vezano 35 din, in »Živali«, vez. 12 din.
Učiteljska tiskarna
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča cenjenim šolskim upraviteljstvom svojo zalogo učil. Brez učila je težek pouk! Bodite sodobni! Olajšajte si delo! Povečajte uspeh!
—t Učiteljska tiskarna se priporoča cenjenemu učitelj s tvu za naročila. Gotovo potrebujete vizitke, voščila, poročna naznanila in druge tiskarske izdelke.
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne priporoča za šolske knjižnice svojo bogato zalogo knjig. Knjige se dobe posamezno ali v ' cenenih zbirkah. Zbirke so po din 30,—, po din 40,—, po din 50,— in po din 100.—. Vsaka zbirka obsega po 7 do 8 knjig. — Nikdar še niste dobili za tako majhen denar cenejših zbirk!
—t Privoščite svojim otrokom vsaj malo veselja! Naročite pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru Josipa Ribičiča: »Pisane lutke« in »Tinkinega zajčka« in Manice Komanove: »Teto s cekarjem« in »Strica s košem«.
—t Pri Knjigarni Učiteljske tiskarne v
Ljubljani in njeni podružnici v Mariboru dobite krasni seriji slik za zemljepisno in zgodovinsko učno snov. Za vsakega teh predmetov je lepa skupina 30 slik, v katerih je ponazorjena vsa snov za 3. razred ljudskih šol. Serija stane samo 4 din.
—t Ce vas zanima gospodarstvo in politika, sezite po knjigi Nemčija in Jugoslavija«, ki jo dobite v Knjigarni Učiteljske tiskarne. Aktualnost predmeta je očividna. Knjiga je spisana na nemškem jeziku.
—t 15% popust dobe zadružniki Učiteljske tiskarne pri nakupu blaga za lastno uporabo. Izkazati se morajo z zadružnimi knjižicami.
—t Največ zadružnikov ima Učiteljska tiskarna v Ljubljani, tej slede srezi Radovljica, Celje in Škofja Loka. Upamo, da bomo mogli kmalu našteti še nekaj srezov, ki so pridobili več novih zadružnikov. Ob novem letu bomo objavili pregled zadružnikov po srezih.
—t Vadite petje? Imate pevski zbor?
Odprite cenovnik Učiteljske tiskarne v Ljubljani, ki ste ga prejeli. Na strani 44. dobite zbirko pesmaric in muzikalij. Pridno segajte po njih in dobro Vam bodo služile pri raznih narodnih in šolskih prireditvah.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. OBVESTILO. Prihodnji pevski tečaj bo za mešan zbor. Vršil se bo 6., 7. in 8. januarja 1939. v Glasbeni Matici v Ljubljani. Začetek tečaja bo 6. januarja točno ob 10. uri dopoldne. Tečaj je strogo obvezen za vse članice in člane zbora. — Članstvo je te dni prejelo posebno okrožnico s podrobnim opisom dela za prihodnji pevski tečaj. Okrožnici smo priložili dopisnice, s katerimi naj članstvo takoj prijavi svojo udeležbo za pevski tečaj v januarju prihodnjega leta.
Tajništvo, —pev. SPREJEM NOVIH GLASOV. Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« priredi 6., 7. in 8. januarja 1939. pevski tečaj, na katerem bo začel študirati popolnoma nov program. Številčno stanje basov v zboru je polno, zbor potrebuje le še nekaj dobrih drugih basov. Vabimo tovariše, ki pojejo omenjeni glas, in ki imajo veselje do dela v zboru, da prijavijo svoj vstop v UPZ ter se udeleže že zgoraj navedenega pevskega tečaja.
Šolski radio
—r Meseca januarja bodo sledeče oddaje:
Torek, 3. januarja: Petrčkove poslednje sanje; božična igra. Spisal Pavel Golia. Izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti.
Torek, 10. januarja: Januar doma in v prirodi. Dialog, vodi g. Miroslav Zor.
Petek, 13. januarja: Gorjanci; g. Rafael Bačar.
Torek, 17. januarja: Od rude do jekla; g. Jože Žabkar.
Petek, 20. januarja: Pri zobozdravniku; dialog, vodi g. Mirko Demšar.
Torek 24. januarja: Zdravstveno predavanje; g. dr. Franta Mis.
Petek 27. januarja: Svetosavska proslava; izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti.
Torek, 31. januarja: Nekatere zanimivosti Beograda; g. Vinko Rupnik.
—r V kmetijskem radiu bo v ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri predaval g. prof. Eme-rik Šifter: Važnost knjigovodstva v kmetijstvu.
Najboljši trboveljski premog, suha bukova drva, bukove odpadke nudi tvrdka
KURIVO"
ba z o. z.
99
TyrSeva cesta 31 Telefon 34-34
šola je najnaprednejša in hodi svoja, nova pota velikemu smotru naproti, namreč uresničenju življenjskega principa, ki naj dobi močan izraz v strnjenem vzgojnem delu.«
—1 Junaški učitelj. V neki poljski podeželski šoli je poučeval učitelj, ki je bil vnet patriot. V nevarnih dnevih jesenskih tednov, ko je vse kazalo na vojno, je smatral za svojo dolžnost, da razloži učencem rabo različnega orožja.
Učenci so kaj takšnega rajši poslušali nego kaj drugega, otroci so pač povsod enaki. Med drugim je razlagal otrokom tudi ročne granate. Bil je temeljit in je hotel za boljše razumevanje razstaviti ročno granato, o kateri je menil, da je izpraznjena. Cim je prijel zanjo, je začul neko šumenje, ki mu je izdalo, da je granata napolnjena in da se bo vsak trenutek razpočila. Življenje petdesetih otrok je zaviselo v tem trenutku od njegovega ravnanja in ni okleval.
Hitro je zapovedal otrokom, naj se vržejo pod klopi, potem je stekel v najbližji kot, obrnil hrbet proti razredu in držal granato pred seboj. S strašnim pokom je granata eksplodirala in ga raztrgala na kose. med otroki pa je drobec lesa lahko ranil samo enega. Mož se je žrtvoval za petdeset otrok. — »Jutro« 18. XII.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje A. S. Moj mož se je nahajal nad 3 mesece v II. razredu državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju. Plačeval je razliko med III. in II. razredom v znesku 600 din mesečno. Vložila sem na finančno direkcijo v Ljubljani prošnjo za polno osebno draginjsko doklado. Finančna direkcija pa mi je prošnjo zavrnila z motivacijo, da se je lečil moj mož v državni bolnici. — Ker sem v dvomu, ali je ta rešitev zakonita, prosim tozadevnega pojasnila.
Odgovor. Rešitev je zakonita in pravilna!
Naša gospodarska
organizacija
ČLANOM UČITELJSKE SAMOPOMOČI V LJUBLJANI Dogovor
sklenjen med Mestnim pogrebnim zavodom v Ljubljani in reg. zadrugo »Učiteljska samopomoč v Ljubljani« glede uživanja 10% popustov pri razrednih pogrebih, glasom sklepa upravnega odbora Mestnega pogrebnega zavoda z dne 19. maja 1938.
1. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani bo izvrševal pogrebe članov zadruge »Učiteljska samopomoč« (družinskih poglavarjev, njih žena in otrok) umrlih na vsem teritoriju Mestne
občine ljubljanske, kakor tudi v bližnji okolici mesta na pristojna pokopališča (Sv. Križ, Vič, Dravlje, Štepanja vas, Dev. Marija v Polju, Št. Vid itd.).
2.	Pogrebni stroški se zaračunavajo po zavodovem ceniku in tozadevnem Pravilniku o zaračunavanju raznih dajatev k posameznim razredom (izboljšave krst, pogrebnih vozov itd.).
3.	10% popusti se zaračunavajo izkjučno od razrednih cen zavodovega cenika, kar znaša:
a)	pri gala razredu (7000 din) 700 din popusta
b)	pri 1. razredu (4000 din) 400 din popusta
c)	pri II. razredu (2350 din) 235 din popusta
d)	pri III. razredu (1600 din) 160 din popusta
e)	pri IV. razredu (920 din) 92 din popusta
f)	pri V. razredu (630 din) 63 din popusta
4.	Pri VI. razredu (din 450,—) in otroških pogrebih popusti ne pridejo v poštev, ker je pogreb VI. razreda za socialno najšibkejše sloje, zavod pa krije le efektivne stroške, pri otroških pogrebih pa razredne cene ni.
5.	Zadruga US priporoča vsem zadružnikom in prejemnikom posmrtnin, da izroče pogreb ali prevoz pokojnega člana naše zadruge Mestnemu pogrebnemu zavodu v Ljubljani. Zadružna uprava bo v teh primerih za umrle pismeno potrdila njih članstvo v US.
6.	Zadruga US ima predložiti celokupen seznam članov (samo družinskih poglavarjev) ter vsak nov slučaj pristopa ali izstopa javiti zavodu, da se seznam izpolnjuje.
7.	Kadar umre žena ali otrok družinskega poglavarja, se ta izkaže s pismenim potrdilom zadruge, da je član US; zavod bo upošteval tudi te za 10% znižanje pogrebnih, ozir. prevoznih stroškov.
8.	Pogrebni stroški morajo biti poravnani pred izvršitvijo pogreba. Za umrle člane zadruge US jamči zadruga za plačilo stroškov, če je bila o tem obveščena zadružna uprava neposredno od stranke ali od Mestnega pogrebnega zavoda. V teh primerih bo US zadržala določeni znesek od posmrtnine in ga nakazala direktno Mestnemu pogrebnemu zavodu v Ljubljani.
9.	Dogovor stopi v veljavo z dnevom podpisa in velja za dobo pet let ter je neod-povedljiv.
10.	Ce se dogovor z ene ali z druge strani tri mesece pred potekom te dobe ne obnovi, spremeni ali ne razveljavi, se podaljša avtomatično pod istimi pogoji za dobo nadaljnjih pet let.
11.	Mestni pogrebni zavod pa bo izvrševal za člane zadruge (družinske poglavarje, njih žene in otroke) tudi prevoze v vse kraje države, kakor tudi iz province v Ljubljano kar najbolj ugodno in ceneno.
12.	Zadruga »Učit. samopomoč« naj dogovor razglasi svojemu članstvu.
V Ljubljani dne 7. decembra 1938.
Zadruga Učiteljska samopomoč Podpisi.
Mestni pogrebni zavod	Vod.ia MPZ
Podpis	Podpis
Zadruga US objavlja tem potom ta dogovor in priporoča vsem članom, da se v primeru dejanske potrebe obrnete na Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, ki vam bo preskrbel vse potrebno. Neposredno korist boste imeli vi sami! Pismeno potrdilo o članstvu v US vam izda zadružna uprava US v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
I Kuhinjsko posodo — jedilno orodje — vse za gospodinjstvo j[
I FRANC GOLOB — uubljana - wolfova ulica 8 'j
Mladinska matica
Stanovska organizacija JVV
2.	Upoštevaje važnost in potrebo zgodovinskega pripovednega čtiva kot pomoč pri pouku in vzgoji mladine predlagamo, da bi Mladinska matica čimprej izdala med svojimi rednimi publikacijami zbirko zgodovinskih črtic in sličic za ljudskošolske učence in to po možnosti v ilustrirani izdaji. V tem oziru se v celoti pridružujemo podobnim predlogom mariborskega in ormožkega učiteljskega društva. Taka knjižica naj se natisne v več izvodih kakor je naročnikov Mladinske matice, ker bi jo rabile tudi lahko nižje srednje šole kot pomožni priročnik pri pouku.
3.	Slovenska šolska matica pa naj še izda zbirko zgodovinskih virov, ki bi lahko s pridom služili ljudskošolskemu zgodovinskemu pouku kot priročnik za učitelje. V taki zbirki bi naj bili Pbjavljeni in s komentarji obrazloženi važnejši zgodovinski viri, kot n. pr. prepisi pogodb, listin, odlomki iz kronik, urbarjev in podoben zgodovinski material, ki bi služil ilustrativnim svrham pouka v višji ljudski in nižji srednji šoli.
4.	Društvo naj priredi za učiteljstvo tečaj iz zgodovine, ki naj da učiteljstvu osnovo za vertikalno osnovo zgodovinskega pouka.
Po zborovanju si je ogledalo učiteljstvo razstavo božičnih daril, ki jih je zbral in lepo uredil učiteljski zbor II. deške ljudske šole pod spretnim vodstvom tov. ge. Svetelove za revne slovenske otroke na Kočevskem.
Iz Izvršnega odbora
—iz Brzojavne pozdrave in izraze solidarnosti izvršnemu odboru, oziroma predsedniku Ivanu Dimniku so poslali:
Učitelji(ce) iz Like. Učiteljstvo iz Županja. Učiteljstvo bjelovarskega sreza.
1 iz Dobrotnik JUU. Gospa Mara Kraji-novič, vdova iz Beograda, je vplačala 500 din in s tem vpisana za dobrotnika JUU v Beogradu Dorda Krajinoviča, bivšega učitelja v pok. iz Sremske Mitrovice. — Gospej Mari posebna zahvala, a soprogu večen spomin in slava.
—iz Učitelji JUU. G. Dragomir Dionič,
učitelj - predsednik Podunavskega učiteljskega društva iz Osipaonice je vplačal 300 din in s tem postal utemeljitelj JUU Beograd. — Učiteljstvo kovinskega sreza je vplačalo 300 din in s tem vpisalo za utemeljitelja »Socialnega fonda Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja«, svojega pokojnega tovariša Nikola Mihajloviča, bivšega učitelja v p. v Kovinu. Darovalcem hvala! — Pokojniku večen spomin in slava!
Iz društev
Poročila
-t JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA-MESTO je zborovalo v soboto, 17. decembra t. 1., dopoldne v telovadnici II. deške ljudske šole na Cojzovi cesti ob udeležbi 120 članov(-ic).
Po otvoritvi zborovanja se je predsednik spomnil rojstnega dneva blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in 20 letnice smrti pisatelja Ivana Cankarja. Njun spomin so navzoči počastili s trikratnim »Slava«.
Situacijskemu poročilu so sledila poročila o delu odseka učiteljic in učiteljskega pokre-ta, o državni skupščini in končno predavanje »Vertikalna in horicontalna reforma zgodovinskega pouka«, ki ga je v splošno zadovoljstvo podal nastavnik meščanske šole v Mariboru, tov. Albert Žerjav. Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1. Na prošnjo JUU br. 391 od 21. novembra 1938., prispeva 1. januarja 1939. vsak član našega društva 10 din za podporo češkoslovaškim učiteljem iz zasedenega ozemlja, katerih je v Pragi nad 6000 brez službe in brez vseh življenjskih sredstev. Znesek 2300 din založi društvo ter ga odpošlje centralni upravi JUU v Beograd, ki ga z ostalimi prispevki izroči na pristojnem mestu.
Predsednik: Vekoslav Mlekuž s. r.
Tajnik: Josip Mihelič s. r.
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA VZHODNI DEL
je zborovalo v soboto, 3. dec., v dvorani mestne posvetovalnice ob 9. uri. Navzočih je bilo 54 organiziranih članov.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje, pozdravil vse navzoče in sporočil, da je društveni tajnik Fr. Cuk hudo zbolel. Do okrevanja ga bo nadomestoval tov. Skubic.
Uvodoma se je v krakem govoru spomnil 20 letnega obstoja naše države kraljevine Jugoslavije. Nato so se obravnavali dopisi. — Naši člani naj se obračajo na našo centralo le s potrjenimi zaščitnimi polarni. Navzoči so na prošnjo neke v bedi nahajajoče se učiteljske družine nabrali 221.25 din.
Da bi se Mladinski matici omogočilo še izdati 4. knjigo, se apelira na učiteljstvo, zlasti na šolah, kjer je malo ali pa sploh ni naročnikov, šolsko mladino zanjo bolj zainteresirati. — Nabiralna akcija za otroke obmejnih šol je v polnem teku. — Sodelovanje uči-teljstva v društvu Rdečega križa naj bi bilo
še bolj agilno. — Za učitelje Cehe, ki so pri-bežali iz zasedenega ozemlja se je nabralo din 200,25.
Prav zanimivo in poučno ie bilo predavanji g. dr. rr. Misa o zaščiti zdravja v družini ter o obstoju in procvitu družine.
Končno so bili sprejeti soglasno sledeči predlogi.
1.	Obsojamo neparlamentarno postopanje manjšine, ki je povzročila razpust glavne skupščine JUU v Zagrebu. Soglasno se izrekamo za izpremebo praVil JUU V tem, da Se prenese glavno delo organizacije na banov, sekcije. Le v prav stanovski zavedni in enotni organizaciji lahko uspešno delujemo.
2.	Materialni položaj učiteljstva, kakor tudi ostalega drž. nameščenstva in upokojencev je od dne do dne težji. Draginja stalno narašča, učiteljstvo je že prezadolženo, skrb roditeljev za študiranje svojih otrok je dosegla višek, ogroženo je strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje.
Prosimo za nujno zvišanje prejemkov drž. nameščencev, aktiv, in upok., za izenačenje prejemkov vseh poročenih učiteljic, za vrnitev doklad žene in za priznanje pravice do doklade tudi za deco učiteljic. Izvrše naj se napredovanja vseh onih, ki imajo za napredovanje izpolnjene pogoje.
3.	Celibat naj se ukine, ker je enostranski in krivičen. Mladim ljudem je treba ustvariti pogoje, da si lahko ustanove družinskp življenje, ker je družina temelj zdrave življenjske rasti našega naroda.
Za tajnika: Jak. Skubic. Preds. Mirko Kosin.
+ JUU — SRESKI DRUŠTVI KRŠKO IN BREŽICE sta imeli skupno zborovanje v Sevnici dne 7. t. m.
Navzočih je bilo iz Brežiškega sreza 47 članov iz Krškega pa 50 članov, skupaj 97 članov.
Tov. predsednik Ivanuš otvori zborovanje in pozdravi g. prof. Šiliha, zastopnika polit, oblasti g. Jarca iz Brežic, kakor tudi vse člane krškega in brežiškega sreza z željo, da bi se skupna zborovanja še večkrat vršila.
Sledilo je predavanje g. prof. Šiliha o temi: »Od učnih slik do celostnega ali strnjenega pouka.«
G. predavatelj nam je znanstveno temeljito osvetlil problem o učnem postopku, učni metodi in učni tehniki. Omenjal je celo vrsto pedagoških teoretikov in praktikov kakor Herbarta, Egersdorferja, Scharlmana, Gaudi-ga, Prihodo, Petrsena, Demarina in Vranca ter osvetlil v kolikor mu je dopuščal čas, kako so posamezni skušali rešiti pedagoška načela. Na konkretnih primerih nam je prikazal slabe in tudi dobre strani metode učnega postopka posameznih.
Na podlagi tako zvanega funkcijskega trikotnika nam je pokazal na kak način dobimo trdno podlago za arhitektoniko učnega postopka. Pohvalno omenja tov. Vranca.
Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo priznanja in zahvale. Tov. predsednik Hro-vat se mu je imenu članstva zahvalil z željo, da bi se še večkrat odzval našemu vabilu.
Tov. Ivančeva je pozdravila članstvo v imenu Jadranske straže. Omenila je, da ta organizacija zadnje čase peša. V vzpodbudnih besedah je apelirala na članstvo, da posveti tej organizaciji več pažnje in vneme. Obenem je razdelila med posamezne šole več krasnih slik Vit. kralja Aleksandra.
Nato sta se društvi ločili in obravnavali vprašanja po lastnem programu.
Krško.
Prečitali so se dopisi. Sprejet je bil naslednji sklep: Materialni položaj učiteljstva je zelo težak. Prosimo, da organizacija še nadaljuje z delom za nujno potrebno povišanje prejemkov in za izenačenje prejemkov vseh učiteljic.
Pri slučajnostih poziva tov. Škerletova tovarišice, da se one zavzamejo za narodno obrambno delo in pošljejo nabrane prispevke določeni šoli.
Tov. Herbst pripominja, da bi naj v primeru, da izda tov. nadzornik Šterk uradni re-pertorij, odpadla pismena vprašanja glede administrativnih informacij.
Tovariši(ice) so se priglasile za hospita-cijo na Bežigrajski šoli.
Po želji članstva se bo vršilo prvo prihodnje zborovanje skupno z brežiškim srezom v Tržišču prvo soboto meseca februarja. Jos. Hrovat, preds.	Zora Uršič, tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA je zborovalo dne 3. decembra 1938. v drž. deški šoli v Škof j i Loki. Navzočih je bilo 35 članov ali 56 % organiziranega članstva.
Uvodoma je izrekel dobrodošlico novo-došlim članom tov. Vojteh Debel j ak. nakar je zbor počastil z vzklikom mladega kralja Petra II. ob 20 letnici narodnega osvobojenja in zedinjenja.
Predsedujoči tovariš je ob 70 letnici stanovske organizacije podčrtal pomembni jubilej strokovnega lista »Popotnik«, ki stopa v 60. leto svojega življenja, zlasti toplo pa je spregovoril o 5 letnici domačega društva. — Tovariš Jože Zupančič je podal situacijsko
poročilo, poudarjajoč splošen napredek društva za časa njegovega obstoja. Obravnavani dopisi so bili sprejeti brez posebnih debat na znanje. Tov. Terpjnovi, ki je podala dpkaj zadovoljivo blagajniško poročilo, je bila izrečena na predlog tov. Juvančeve razrešnica s pohvalo. O »Učiteljski samopomoči« je poročala tov. Vida Debeljakova, ki je čestitala jubilantu k 40 letnici. Pomembna socialna ustanova preživlja težak položaj, v katerem se je znašla zaradi npve uredbe. Tov. predsednik je poročal o edinstveni glavni skupščini v Zagrebu, nakar je članstvo izneslo predloge, ki so bili soglasno sprejeti.
1.	Število delegatov za glavno skupščino naj se omeji.
2.	Materialni položaj učiteljstva naj se v smislu znanih zahtev izboljša.
3.	Udeležencem uradnih konferenc naj se priznajo dnevnice.
4.	Upravniki naj se takoj prevedejo, napredovanje bodi avtomatično.
5.	Celibat naj se ukine, prejemki poročenih naj se izravnajo z neporočenimi.
6.	Kot tiskovina naj se smatrajo tudi kopije pisane s strojem.
7.	Učiteljskim stanovanjem naj se določijo minimalne mere.
8.	V krajih, kjer ni prostora, sredstev in kvalificiranih učnih moči, naj se meščanske šole ne otvarjajo.
9.	Vsaka šola bodi naročnik »Mladinske matice«.
Pri slučajnostih je bila izražena želja, da se zborovanjem v bodoče priključijo ekskurzije po škofjeloških tovarnah, na vidiku je hospitacija na »Poskusni šoli« v Ljubljani, ter pomladansko zborovanje v novi šoli v Re-tečah. Učiteljstvu v bratski Češkoslovaški bo nudilo učiteljstvo svojo podporo čim pride do nabiralne akcije, za siromašno družino svoj prispevek je zbralo učiteljstvo, 50 din je dala blagajna. Pomoč otrokom v obmejnih krajih bo nudena s primernim čtivom, ki se bo po temeljiti izbiri odpremilo v ogrožene kraje (ref. Vida Štolfova).
Končno je tov. Janko Sicherl demonstriral učni načrt slovniškega pouka, s čimer je povzročil med navzočimi živahno razpravo.
Tov. Košu Francetu se izreče ga njegovo večletno delo kot tajniku topla zahvala. Za novega tajnika se izvoli tov. Križnar Zeljko iz Železnikov. Kot namestnik pa stopi v odbor tov. Karel Jeretina, šolski upravitelj v Škofji Loki.
Prihodnje zborovanje bo v februarju. —-Novinci v JUU toplo vabljeni. Debeljak Vojteh, preds. Križnar Željko, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je imelo svoj letni občni zbor dne 19. nov. t. 1. v ljudski šoli v Mariboru, Cankarjeva ulica. Od 89 članov je bilo navzočih 90 %, odsotnih je bilo 9 članov, od katerih se je 7 opravičilo.
Tov. predsednik je ob otvoritvi pozdravil predvsem novega nadzornika tov. Močnika Petra ter 14 novopristopivših članov(ic). Nato je objavil najvažnejše dopise zadnjega zborovanja. Sledila so letna poročila društvenih funkcionarjev, izostalo je le delegatsko poročilo na željo zborovalcev, ker se je že ob 11. uri istega dne vršilo skupno manifestacij-sko zborovanje mariborskih učit. društev v proslavo 20 letnice naše države. Prvo, in sicer predsednikovo ter radi premestitve dosedanjega tajnika tov. Šajne — tudi tajniško poročilo je podal tov. Vauda Mirko, ki je podrobno popisal lanskoletno društveno življenje in delo, želel vse več sodelovanja in tudi delovne odgovornosti ter ugotovil discipliniranost in strnjenost naših vrst sklepajoč z geslom: Po stanovski slogi k jugoslovanski in vseslovanski slogi! Blagajniško poročilo je podal tov. Roman Košutnik, ugotovil že precejšnje zboljšanje blag. stanja, pozival k red-nejšemu in jasnejšemu nakazovanju članarine po poverjenikih na šolah. Tov. From Veko-slav je kot predsednik nadz. odbora pregledal vse spise, ugotovil 398 opravilnih številk, od teh 53 vlog in rešenj — obmejnošolskih zadev, dokaz, da po zaslugi tov .predsednika društvo posveča tem problemom izredno pažnjo ter predlagal razrešnico blagajniku in vsemu upr. odboru — kar je bilo sprejeto z odobravanjem.
Po kratki obravnavi je bil sprejet v prejšnji seji od upravnega odbora sestavljen proračun za I. 1938./1939., in sicer v lanskem iznosu, po katerem znaša mesečna članarina za redne člane 19 din, za učiteljice poročene z učitelji pa 11 din. V tem je zapopadena tudi članarina za vse članstvo pri Pedagoški centrali v Mariboru.
Sledila je dopolnilna volitev v društveno upravo, in sicer so izvoljeni: za tajnico tov. Rečnik Ivanka, v društveno razsodišče pa večinoma lanski člani, le namesto drugam premeščenih pa tov: Pohar Josip, Šetinc Jasna, Čok Albert, Terčak Stanko in Erženjak Franc. Na poseben predsednikov apel so bile izbrane v pripravljalni krožek za društveni odsek učiteljic tovarišice: Selak Kristina, Rečnik Ivanka, Kristl Jožica, Droč H. in Horvat Angela.
ZA VSAKO ŽENO ZAŽELENO DARILO
Perilo, pletenine, trikotaža, porcelan, steklenina, usnjati izdelki, toaletne potjrebščine in čevjli.
ANTON KRISPER
LJUBLJANA, Mestni trg 26, Stritarjeva ulica 1-3
Ker za delovni načrt za l. 1938./1939. ni bilo predlogov, je tov. predsednik uvodoma ugotovil, da le sama običajna predavanja, s katerimi se često stavi poslušalec pred nova izvajanja, mnenja, trditve i. si., na katere v hipu niso pripravljeni na razgovore in debate, še ne predstavljajo edinega in izdatnega izobraževalnega sredstva in postopka, o čemur bo treba v naši organizaciji razmišljati in to našo dosedanjo metodo izpopolniti z večstranskimi poročili, diskusijami o objavljenih pedagoških in didaktičnih knjigah, razpravah i. si., dalje z medšolskimi učnimi obiski, učnimi eno — in več — nastopi, izkustvenimi poročili, v glavnem pa, da se na vsako tako točko pripravljamo v s i in diskutiramo potem lahko vsi! Po kratki debati je z večino glasov za to leto v smislu delovne sistematičnosti bilo sprejeto: proučevanje teorije in prakse šolskega dela v elementarnem razredu.
Sklepi: 1. Društvo pristopi korporativno k Pedag. centrali v Mariboru.
2.	Društvo izreka zaupnico centrali JUU in jo poziva k postopanju proti saboterjem.
3.	Društvo poziva vodstvo JUU k vztrajanju v borbi za naša gmotna in državljanska prava.
4.	Društvo se bo samo zanimalo za izdajo zemljevida sreza Maribor levi breg, ustrezajo-čega učnim in obmejno-političnim potrebam ter naj to UT prepusti društvu.
5.	Društvo pozdravlja zanimanje in skrb odseka učiteljic za obmejne probleme,, sprejme zadevni dopolnilni predlog upravnega odbora in tov. predsednika glede akcije za bo-žičnice in »obmejno-božičnega dne« ob 20-let-nici naše države. Isti predlog je bil nato tudi pri skupnem zborovanju objavljen in sprejet s pripombo, da bo letos radi zakasnelosti težko izvedljiv.
Prihodnje zborovanje bo v januarju 1939. Vauda Mirko, preds. Rečnik Ivanka, taj.
Novosti na knjižnem trgu
—k Gospodarstvo po načrtu, njegove naloge in problemi. Spisal dr. Andrej Gosar.
Socialno ekonomski institut v Ljubljani je izdal pod gornjim naslovom 1. štev. iz zbirke študij, ki jih misli priobčevati o aktualnih vprašanjih našega gospodarskega in socialnega življenja.
Pravi smisel tega, 50 strani obsegajočega spisa, je — kakor ga obrazloži avtor sam, »v kratkih potezah le pregledno naznačiti dejstva in probleme, ki ¡so za pravilno presojo in ocenjevanje ideje o nekako smotrno organiziranem in uravnanem narodnem gospodarstvu bistvene važnosti,« ker se celotno vprašanje ne da izčrpno obdelati v tako tesnem obsegu.
Ta zanimiva brošura obravnava v treh glavnih poglavjih:
1.	dobre in slabe strani liberalnega gospodarstva,
2.	propadanje gospodarskega liberalizma in ideja gospodarstva po načrtu, in
3.	naloge in probleme gospodarstva po načrtu.
V strnjenem nakazu daje pisatelj zelo pregledno in zanimivo sliko dobrih in slabih strani liberalnega gospodarstva, ki se je po svojih lastnih notranjih silah v teku svojega razvoja že tako spremenilo, da danes že ni mogoče govoriti več o kakem resnično liberalnem gospodarstvu.
Zlasti po vojni ga je novo porajajoča se avtarktiena gospodarska politika prav bistveno utesnila in spremenila.
Zadnja gospodarska kriza, v kateri se je liberalno gospodarstvo izkazalo docela nemočno, pomenja v načrtnem gospodarstvu mogočen korak dalje.
To novo narodno gospodarstvo vidi svoj glavni smoter v tem, da stopi v službo obče blaginje. Če hoče upoštevati pa ta cilj, se mora ozirati na prav vse potrebe naroda, t. j. na socialne, kulturne in nacionalne, skratka na obče politične potrebe. Zato se morajo v takem gospodarstvu razvijati vse ekonomske panoge v pravem razmerju, česar dosedanje liberalno gospodarstvo ni moglo in niti ni hotelo upoštevati.
Nato se avtor peča s problemi načrtnega gospodarstva in pokazuje na zelo zanimiva vprašanja, ki jih srečujemo vsak dan v življenju in na katera bi morali sebi in drugim najti pravilne odgovore, da bi zmanjšali zmedo, ki vlada še vsepovsod v tem oziru.
Socialno ekonomskemu institutu moramo biti hvaležni, da se je lotil v taki obliki in po tako nizkih cenah publiciranja spisov, ki so za današnje razmere tako potrebni in koristni
Učiteljstvu toplo priporočamo nabavo tega spisa, ki stane broširan samo 8 din.
Ker se cena za naročilo najmanj 20 izvodov zniža na 5 din, smo pripravljeni sprejemati naročila pri odseku za »Učiteljski po-
kret« in jih, ko dosežemo to število, skupno predložiti socialno ekonomskem« institutu v Ljubljani.
—k Muzejsko društvo v Celju je izdalo v brošurici 31 strani prevod opisa potovanja , iz Celja v Šmarsko dolino, ki ga je napisal nemški pesnik, takratni celjski profesor Jo-han Gabriel Seidl ter priobčil v »Steiermar-kiische Zeitschrift« 1. 1838. Prevod je oskrbel in priredil dr. P. Strmšek. Brošurica, ki je ilustrirana, je izšla pod naslovom »Šmarska dolina leta 1838.«.
—k Biblioteka »Budučnost«, urejuje in izdaja učitelj Miloš B. Jankovič, Beograd, Svetomira Nikolajeviča 1. Ček. račun broj 55.497.	J
Tovariš Miloš Jankovič je — vsaj slovenskim učiteljem-delegatom za drž. učiteljske skupščine — dobro znani borec za naše stanovske ideale. Mnogi učitelji širom vse države ga pa poznajo tudi kot agilnega pedagoškega delavca, saj je v teku 31 let z redko vztrajnostjo izdal in uredil 65, deloma ilustriranih, zvezkov srbske pedagoške založbe »Budučnost«.
S svojimi razpravami, v katerih je združil lastne izkušnje in spoznanja z dobrimi prevodi največjih pedagoških avtorjev, navaja vzgojitelja na samo vzgojo in na temeljito proučevanje vzgojnih problemov iz socialnoekonomskih vidikov ter predvideva nujnost študija in spoznavanja socialnih in ekonomskih razmer, v katerih otrok živi, raste in se razvija. S tem, da je te pedagoške principe populariziral, je vidno obogatil srbsko pedagoško literaturo ter mnogo prispeval k pravilnemu gledanju na sodobne pedagoške probleme.
Sleherni učitelj normalnega razreda, posebno v socialno in ekonomsko ogroženih predelih (n. pr. v Halozah), se pritožuje, da ima v razredu mnogo otrok, ki so teže vzgoj-Ijivi ter ne spadajo v normalni razred in s svojo navzočnostjo obremenjujejo in otežko-čajo razredno delo z normalnimi učenci. Radi preobilne učne snovi in raznih drugih ovir ravno takšne otroke običajno zanemarjamo ali pa se poslužujemo drastičnih vzgojnih sredstev, ki jim ubijejo zadnje ostanke samozavesti in jih še bolj odtujijo družbi in skupnosti. V pedagoških razpravah založbe »Budučnost«, v zvezkih: 34. Otroci, ki se teže vzgajajo. 35. Boječi otrok, 36. Duševno zaostali otrok, 37. Trmasti otrok, 40. Jecljajoči otrok, 41. Kriminalni otrok, 42. Zanemarjeni otrok, 44. Leni otrok, 47. Lažnivi otrok, 52. Pa-storček, 53. Pohabljeni otrok itd., bo vsak učitelj in vzgojitelj našel mnogo napotkov za uporabo Adlerjeve individualno psihološke metode, ki edina lahko privede te telesno m duševno defektne otroke nazaj v zajednico.
V	mnogih zvezkih pa bo učitelj - stanovski organizator našel v ostrih analizah našega organizacijskega življenja mnogo zdravih idej (n. pr. 18. zvezek: Iz učiteljskega pokreta, 58. zv.: Za učiteljsko slogo, 60. zvezek: Vse za učiteljsko slogo, 61. zv. Taktika učiteljskega pokreta itd.)
V	58. zvezku je tudi slovenski prispevek B. R.: Malo dete, njegove nevolje in vzgoja, ki pa radi mnogih tiskovnih napak in slabega jezika ne dela čast ne založbi, še manj pa avtorju. V 59. zvezku je v književnem pregledu pohvalna kritika Vrančevih: Osnov strnjenega šolskega dela, ki jo je napisal Roz-bo Bruno.
Mnogo govorimo o našem narodnem bratstvu in edinosti, mnogo o naši stanovski slogi, vendar se, kljub dvajsetletnemu življenju v skupni državi niti ne poznamo niti ne kažemo dovolj volje za seznanjanje z novostmi na beograjskem pedagoško-literarnem trgu.
Učitelji, ki jim radi skromnih plač in oddaljenosti od kulturnih centrov ni zlepa mogoče priti do znanstvenih del, a so po svojem položaju vsekakor prisiljeni zasledovati razvoj sodobnih pedagoških stremljenj, bodo radi posegali po drobnih, cenenih knjižicah srbske pedagoške založbe »Budučnost«. Po-edini zvezki imajo ca. 36 strani ter stanejo povprečno 3 din. Pisani so v latinici. Posebej jih priporočamo šolskim učiteljskim knjžni-cam.	Pavle Šegula.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
LJUBLJANA
sedaj Stritarjeva ulica 6,
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, barometri, toplomeri, hygrometri itd. — Velika izbira ur,
zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.	Kvalitetna optika.
LEPO UČITELJSKO SLUŽBENO MESTO
zamenjam. Je blizu Ljubljane, ob Savi in ob cesti, velik vrt in stanovanje v šoli. Naslov je poslati na uredništvo »Učiteljskega tovariša« v Ljubljani.
Na Vaa je ležeče da imate obleko vedno kot novo
rato Jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Sv«lolik»lnica
Primerna
V	V
BOŽIČNA DARILA
v veliki izbiri po nizkih cenah priporoča tvrdka
1GN. ŽARGI • Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 11