Številka 62.
Trst v soboto 3. marca 1906.
Tečaj XXXI.
Izhaja vsaki dam
»u»ii ob nedeljah in prazaikih ob 5. uri. ob ponedeljkih
ob S. uri zjutraj. Posamične številke se prodajajo po 3 nvč (6 stotink) » mnogih tobakarnah ▼ Tr<u in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Pe-tru, Sežani, Nabrežini, Sr. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Puftojni, Dorubergu, Solkanu itd. <>ne orlasov m> računajo po vrstah <široke 73 mm, visoke 2' f mm); za trgovinske m obrtne oglase po 20 stot.; za osmrtnice, zahvkle. poslanice, oglase denarnih zavodov po s\*»t. Mala oznanila po 3 stot. beseda, najmanj ps po 4<» stot. — < ►glase sprejema inseratni oddelek uprave .Edinost". Plačuje se izključno le upravi .Edinosti".
6iasil« političnega društva „Edinost''
za Primorsko.
V edinosti je moč!
HaroČnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj ae pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: uL Giorgio Galatti iS. (Narodni dom).
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik
konsorcij lista „Edinost4". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 3 S
Poštno-hranilnični račun št. $41.652. r-^ccc^ - TELEFOH štev. 1157. -
Politično društvo „Edinost"
sklicuje
za danes 3. t. m. ob 8. uri zvečer
shod volilcev
v gostilni
„pri starem Matevžu" v Kolonji.
Na dnevnem redu bo razgovor
o občinskih volitvah
Politično društvo „Edinost"
vabi na
shod volilcev
ki ga sklicuje na prihodnjo nedeljo dne 4. marca I.
ob 4. uri popolndn«
v prostire „Giplant drašiva" v Šteinjo.
Na dnevnem redu bo razprava
• občinskih volitvah
Politično društvo „Edinost"
vabi na
shod volilcev
ki se bo vršil v nedeljo 4. t. in. ob i. uri pop.
v prostorih
Gospodar, io ionsorop društva na Frdeničo
(pri sv. Ivaau)
Xa dnevnem redu bo razgovor
o predstojećih občinskih volitvah
Pismo iz Rusije.
m.
V odgovor riulečim guliernatorjem je J nhI »loka/al. da „črnih stotin" ni. ampak i
-i-rnili" milijonov, ki to j »sov ko pri-| •jajo kakor častn ► ime svoji prisegi in svo-I mi prepričanju zvestega naroda.
Tu ar«rmitent ni ostal br«-z vpliva na na-razvitje .osvoboilitdnega dviženija" i!m ustaje j. Repuli kanci so se popri-' taktike' ne izzivati jeze naroda z «iiui «1»u ioii>t racijami in tudi psovko. _čer-~ izključiti i/, časopisija : narod bo-ati. milovati iz razsvetljevati mu njega temni mi. obetati mu .voljo in zemljo"4 ; za to pa} mi naj I »olj uiožuo črniti in psovati birokratsko in vladajočo go>|iodo. Ko lw> narod | >o računali preverjen o zmoti svojih i zoro v. poseže sam jh> orožji. -Agitacija i pripravljanj*- orožja" to naj bo geslo .osvol>oditeljnega dviženija" za zimo. Ta ko ><n|«i i-rni milijoni na spomlad tako rdeči, v:«koi- inteligenca . . .
i ali ni j j
<»->vol «-li n« -.Uii
Tako so odločili in niso držali križem rok. Delo je kipelo. Mesto psovk na narod v časopisju so se gosteje rabili izrazi kakor; „Smrad samodržavija ~. „prestupnoje pravi-teljstvo". -gnjilaja birokracija", »eksploata-tori krestjan"*, „kropijci bednoj dere v nji" itd. itd. Posebno pridno so agitirali med kmeti m vojaki. Orožja vsake vrste bomb, dinamita, melinita. smodnika so pripravili cele skladnice že* v decembru. Vspeh je bil povit odi viden. Med vojaki so se vnemali zdaj tu zdaj tam prepiri z oticirstvom — bilo je nemirov, suma. opora. Kmetje so začeli požigati nasade gospodov. Tu in tam so tudi modrovali: ponujali smo Gospodarju imetje in kri. ko smo mislili, da je on naš. ali goljufali smo se. Gospoda nas goljufa povsodi. Mi delamo gospoda je. Cegava je zemlja? Mi jo obde-lavamo in naša mora biti, ali z lepa ali z grda. Ce bo car z gosjw>do proti nam. potem nam ga ne treba, naj bo rep u-Mika.
Toda to so bili le posamični pojavi revoluciji v prilog. Republikanci so se zaračunali za tisoče in milijone to je bila njihova nesreča.
V tej zmoti so —*ne da bi pričakovali sp<»mladi — zbrali v Moskvi vse svoje vojne sile že v decembru, pritegnivši k sebi. kolikor je bilo možno, mladino iz Petrograda in daljnih okrajin. Našteli so do 20.000 „družinni-kov~. Prek in prek mladino od 15 do 23 let. < >rožje so bile bombe, revolverji, puške itd. V Moskvi je bila — razun policije in orožnikov — le pičla posadka 1500 mož. Oj aren je je dospelo v Moskvo še le 4. dan boja. „Sojuz Soj u zov" je objavil dne i>. decembra starega stila vseobči štrajk. Konjke, tramvaji, plinarne, električni zavodi, železnice pošta, telegraf, telefon, vsake vrste tovarne vsi so prekinili svojo delavnost. Zajjrte so bile tudi gostilne, lekarne, mesnice, mlekarne. vinarne. Pekom je bilo zaukazano, naj pečejo samo črn kruh. Na ulicah Tverski in Sadovi in v predmestju Prešnja so gradili barikade. Moskva je bila takorekoč obkoljena, brez prometa, brez zvez z ostalim 'svetom, brez svečave in kurjave, brez zdravil in živeža prebivalcem so privoščili i le vode (v oktobru niti te ni bilo) in po dva funta črnega kruha na dan. Po dnevu žvenketanje orožja, po noči nepregledna tema. In to je trajalo z večo ali man j o silo cel teden dnij. Lahko si je misliti, kakšna togota in jeza je vskipela v bolečih srcih Moskvičev zbog predrznega ravnanja nepremišljene mladine, in kako iskrene so bile zahvalne molitve, ko je bilo poslednjemu „družinniku" izbito iz rok okrvavljeno orožje.
Nesrečna mladina ! Kaj jo je nagibalo, da je toli trdosrčno odrekla* otroku m 1 e k o. bolniku z d r a v i 1 o. sta r-č k u k <» š č e k belega k r u ha?! Res-li zverska neobčutnost. ali trpkost v srcu. ali pa peklenska zloba ?!
Ne! Tisočkrat ne! Vse kajdruzega je podžgalo čutna srca na nezaslišane zločine ! Ce starcu krvavi srce. ko vidi sramoten poraz domovine, ki je bila še nadavno posestnica divnega miru, kdo se bo čudil, ako goreča kri v žilah mladeniča kipi nevzdržno. Vsi smo čutili, da mladino treba opravičiti. Mladina je vredna graje, ali prokleta bodi ona roka. ki je mladini v dosego vzvišenega
cilja h 1 a g o r o d n e g a ideala kazala na krivo zločinsko pot. . .
po-
Volilna reforma in koroški venci.
Slo-
P o D L I S T E K.
Prokletstvo.
Zgodovin- r man Avgusta Šenoe. Nadiljeva! in dovr-il I. E. Tomlć.
Prevel M. C -6.
Na čegavi -trani. brat < 'iril ? je poslovila kraljica ostreje.
l'lnigi < iril je zmajal z rameni in zganil / obrvmi. |M»vesil očesi in nos ter je začel, •trši -i z rokavom potno čelo. tako-le :
Sedaj. -ilna kraljica, dokler drže Da-uša in puntarji vražje kremplje na nesrečni leželi. n«' črhne nikdo na glas - ako ne štejemo Zadra	ampak kolnejo le šepe-
taje. {»ujejo se. grde Dabiso in kujejo v zvezde — —
- Ali koga ? je planila Marija.
V laškega dečka iz Neapelja. Ladislava Ih*ačkega. svetla gospa.
Krat je izrinil te neprijetne besede iz kakor umira joči človek dušo : zatem je |H»v«-^il iiluvo in doljno ustnico ter začel zi-:iti v tla. Marija se je tresla in je v jezi s daliotno nogo rinila mizo od sebe.
Hrat ( iril. še enkrat lepa hvala ti. je rekel kralj. Pametna glava si. dobro si vršil svoj posel. Pojdi sedaj počivat v samostan požeški : mnogo si se mučil, razmišljal, pa od tega lahko glava boli. Za tvojo muko ti ne uide lepo plačilo. Pričakuj me : pokličem te zopet semkaj, čim ho potrebno. Z Bogom! Z Bogom! Cirile moj ! je namignil kralj mi-lostljivo.
Stopajoči počasi od kraljevskih dvorov požeških, se je rementski frat nasmehnil dva-trikrat ter si šepnil v dušo :
Dobro je bilo. Cirile moj. Nikdar ne pripoveduj vsega, kar veš : ne kaži nikdar vsega, kar umeješ. Delaj se siromašnega na umu. ker tvoje kraljestvo bo nebeško, a tudi del zemeljske sreče. Ljudje te bodo obžalovali. odpirali roko in srce. Tudi sedaj se nekje tam gori rogajo tvoji slabi glavi. Naj le. naj le! Brat ("iril je bel frat hrvatski. Hrvat !*)
Ne treba, da bi vedeli vse moje misli in tajne ljudje, ki se brigajo za vse bolj. nego za to ubogo hrvatsko deželo, v kateri sem | bil rojen in v kateri ostavim menda tudi
Prva stran zadnje številke celovškega rMira" je črno obrobljena, a mej robom prinaša pod naslovom „Atentat na naš narodni obstoj ~ fulminanten in vehementen članek proti razdelitvi volilnih okrajev na Koroškem, kakor jo je baron Gautsch vsprejel v svojo volilno reformo.
Clankar izvaja : ker koroška dežela šteje okroglo 360.000 prebivalcev, ker je za to deželo določenih 10 poslancev, ker bi prišel torej na vsakih 36.000 prebivalcev po en poslanec, in ker so celo nemški nacijonalci našteli na Koroškem okroglo 90.000 Slovencev, bi morali dobiti 3 ali vsaj 2 poslanca. „Toda vlada je porabila volilno reformo za to, da nas z enim samim udarcem narodno in politično ubije, da z enim samim mahljajem doseže in izvrši to, kar vsa nemškonacijonalna birokracija, ves nemški terorizem,. vse vnebo-vpijoče nasilje doslej ni moglo doseči: da nas narodno in politično desorganizira. da nam vzame možnost napredovanja, možnost uspehov, možnost življenja in vsled tega smoter in veselje do narodnega in političnega delovanja. To je dosegla vlada s tem, da je nas 90.000 Slovencev (v resnici 130.000) kljub temu, da bivamo ponajveč v kompaktnih masah, razdelila na toliko delov, da bosta v vsej deželi samo dva čisto nemška volilna okraja, v vseh ostalih osmih volilnih okrajih volijo Slovenci z Nemci.
37.000 Slovencev bi moglo voliti poslanca-Slovenca, 53.0OU Slovencev, ne glede na onih 20.000 do 3(1.000, ki nam jih je ljudsko štetje požrlo — pa bi ne prišlo nikdar v položaj, izvoliti rojaka za poslanca".
Clankar konstatuje, da so koroški Nemci po vsej pravici silno zadovoljni z Gautschevo volilno reformo. Oni vedo, da bi ta reforma, če postane zakon, pomenjala narodno in politično smrt koroških Slovencev. Razun v enem volilnem okraju, bodo koroški Slovenci v taki manjšini, da ne bodo mogli zmagati pod nobenim pogojem. „Vsled tega se v teh okrajih ali sploh ne udeležimo volitev, ali pa bomo morali tlačaniti za eno ali drugo nemških strank: v enem okraju morda za nemške krščanske socijalce. v drugem za socijalne demokrate. V takih razmerah je vsaka narodna politična organizacija nemožna. ker bi bila brez smotra in brez tistega idealnega cilja, ki je prvi pogoj vztrajnemu narodnemu delovanju. Hoj brez upa zmage, je gotov pogin !~
Članek zaključuje : „Ta razdelitev volilnih okrajev ne sme postati zakon — pod nobenim pogojem! Res, da nimamo mi sami moči in sredstev, da bi preprečili izvršitev smrtne obsodbe nad nami, toda zanašamo se na vse slovenske in slovanske poslance, da storijo v tem slučaju svojo slovansko dolžnost. Zlasti pričakujemo tega od svojih slovenskih poslancev. Naj nas nikar ne bagatelizujejo, naj nikar ne mislijo, da od tega. če imamo mi enega ali dva poslanca, ni odvisna sreča in bodočnost slovenskega naroda. I)a. verjemite, prav od tega. če se nas koroške Slovence razbije in razkosa, je odvisna tudi
usod a (4 o r e n j s k e i n z G o r e n j s k o pač tudi usoda Slovenstva s p 1 o h. Preko Roža, Jesenic in Bohinja se zida nemški most tlo Adrije : ko si nemštvo zasigura pozicijo tostran Karavank, navali z vso silo in z uspehom na Gorenjsko. Verjemite nam, ki branimo narodno posest zunaj na predstra-žah. ki smo v vedni najožji dotiki z nasprotnikom in ki torej najbolje poznamo njegove moči in načrte. Verjemite nam in hitite nam na pomoč, dokler je še čas, če ne — ne prestanete sodbe pred zgodovino slovenskega naroda.
Mi storimo, kar nam je sploh storiti mogoče, da preprečimo nevarnost, ki nam preti. Slovenski narod na Koroškem se vzdigne kakor en mož, da protestira zoper vladno namero in pove na ves glas. da rajši da svojo s r č ri o kri in se rajši p u s t i z bajoneti in topovi p o b i t i in pokončati, nego d a bi podpis a 1 svojo smrtovnico!"
In besedi bo tudi takoj sledilo dejanje. ..Kat. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem" je sklicalo za jutri dne 4. marca kar 12 shodov na razne kraje dežele.
Zvezne države Velike Avstrije.
Pod tem naslovom je v nemškem jeziku izšla na Lipskem knjiga, ki jo je spisal Aurel C. Popovici. bivši člen centralnega izvrševal-nega odbora romunske narodne stranke na Ogrskem in Erdeljskem. Popovici -priporoča v tej knjigi ustanovitev federativne Avstrije na podlagi narodnih mej	z Ogrsko
vred.
To so bile zadnje besede, ki jih je napisal pokojni genijalni hrvatski pripovedovalce
Avsrust Šenoa dne 1-. decembra 1881. popoluine,
t dan pred »rojo smrtjo. Od da'je je pisal ta roni a u hrvatski pisatelj I. E. Tomie.
svoje kosti. Glej ! Glej ! Kako je naenkrat planilo njegovo blago Veličanstvo, ko je čulo, da se Hrvatje ugledavaio radi drugega kralja! Uničiti hoče, pravi, vse te bane in vojvode, te roparje in razbojnike, ki imajo često svojo glavo in delajo tudi po njej. Dobro, da vem tvoj sklep, gospod Sišman ! Naši ligaši izvedo o njem o pravem času. Naj bodo pripravljeni ! Tako razmišljevaje se je brat Ciril likratu našel pred vratini požeškoga samostana. Prejel je za zvonilo in pozvonil močno. Skoro so se odprla vrata, na katerih se je prikazal dobro rejeni obraz vratarja, držečega svetiljko v svoji roki.
-— Laudetur Jesus ('hristus ! je pozdravil brat Ciril.
— In aetemum! je odgovoril vratar pobožno ter zaklenil vrata samostana za prišlecem.
Ko je bil kralj Sišman odpravil brata Cirila, se je Marija poslovila od kralja in je odšla z Gorjanskini v svoje oddelke. Vsto-pivša v svojo sobo. vrgla se je v visok naslonjač, odičen na vrhu z zlato krono.
-— Ali si čul, Nikola — je zahreščala kraljica skozi hripav smeli — kako se je spreobrnil medved Iuksembtrržki ?
- Pogaziti hoče v prah vse voj vode in bane — — — pridodal je Gorjanski grenkim nasmehom.
Maroeaiiska konferenca.
Pred nekoliko dnevi se je smatralo položaj kakor obupen in se je smatralo gotovo, da se konferenca brezvspešno raz ide ter so listi že razpravljali o veliki verjetnosti vojne radi maročanskega vprašanja: zadnje vssti pa zvene pomirljiveje in dopuščajo vesti nado v sporaznmljenje mirnim potoni. S tem nekoliko optimističnim presojanjem položaja pa ni v soglasju neka važna vest, ki jo moramo smatrati kakor zelo vznemirljiv simptom. Ta vest prihaja iz Metza. Tamošnja banka je namreč razvezala vse svoje obveze, in to z ozirom na grozečo nevarnost vojne.
Ta korak banke v Metzu je v ojstrem nasprotju z zagotovili vlad o njih miroljubnosti. Istotako ne verujejo v ta zagotovila tudi trgovski krogi, ki so v položaju, da morejo od blizu opazovati vojaške pripravo za vojno.
Popisovanje cerkvenega inventarja na Francoskem.
Kakor poroča pariški list „Petit Repu-hliipie". se je kmetsko prebivalstvo v depar-tementih Ardeche. Lozere in Haute-Loire povodom popisovanja cerkvene inventure na posebno fanatičen način vedlo proti državnim oblastnijam. Najbolje je to razvidno iz dejstva, da je bila v departementu Haute-Loire o tej priliki ranjena skoraj polovica orožnikov.
Misliš-li. tla je s tem meril na te. moj Nikola ? je vprašala Marija.
— Brez dvoma. Njegove besede so bile dovolj jasne : pogled pa, s katerim me j^ ošinil od strani, je govoril še jasneje, je odgovoril Gorjanski.
Ne hoj se te grožnje ! je rekla Marija. Hotel te je vgrizti v srce, nič druzega. Tebe in mene - saj ve. da si pod mojim okriljem. Ti si varen. Ali njegove |trele zadenejo nekoga druzega. Prvi mora priti na vrsto slavonski ban....
Detrik Bubuk ?.... je pripomnil Gorjanski mirno.
Da. on ta potomec slovaškega pastirja, se bo čim prej selil se svojega mesta.
Ali se hočeš maščevati nad njim, kraljica! jej je Gorjanski škodoželjno posegel v besedo.
Da. maščevala se bom.... radi sebe, radi tebe, je zakričala kraljica v kašlju. Ta malopridnež se je drznil povzdigniti svoj glas pred kraljem proti meni in proti tebi, kakor da mi je Sišman sodnik in gospodar. Ha ! Ha! Jaz mu pokažem, da v imenu kralja more vladati le oni. ki stoji na moji strani.
(Pride še.)
Dogodki na Ruskem.
Povratek ruske vztočno-azijske eskadre.
Iz Kiela poročajo : Kden za drugim pri-1 Lajajo semkaj ostanki ruske vztočno-azijske » skadre. Najprej >ta prišla „< "esarevič" in „Diana". potem križar „Alinas". V nekoliko <lneh priplujejo semkaj _Aurora~. -Rosija" in -Gromolioj". na katerem se nahaja kontraadmiral .le^en. ter -01eg~ z kontraadmiralom E»|aistonL -Zeinčiig" in „Askold". ki >ta manj poškodovana, ostaneta v Aziji.
Drobne politične vesti.
i' e - a r V i 1 j e m odpotuje dne 21. aprila iz Cu\haveiut v Sredozemsko morje in sicer na brzem parniku -Hamburg" hambur-^ko-ameriške proge. ki je najet za cesarja. k» r je jahta _Hohenzollern" sedaj v popravilu.
Potovanje g e n e r a 1 n e g a štaba po Hrvatski in ]> o H o s n i. Načelnik generalnega štaba FZM Beck bo pit oval letos svojim štabom jio Hrvatski in Hosni-Hercegovini. To potovanje prične početkom maja in Ihi trajalo tri tedne.
< t b č i n s k e v o 1 i t v e v Z a g r e b u. Kakor poročajo iz Zagreba. se bodo oln-inske volitve v Zagreba vršile že 1 "i. t. m.
Sest a u e k cesarjev Frana Josipa in Viljema ter kralja Edvarda, Kakor poročajo i/ Londona, se v tamošnjih vladnih krogih govori. da je kralj Kdvard v s prejel povabilo, da vdeleži vojaških vaj v avstrijski Sleziji. kjer se baje sestane z avstrijskim in nemškim cesarjem.
Kdvard VII. v Pariz u. Na svojem potovanju v Kiarritz se ustavi angležki kralj v Parizu za tri dni. to je od nedelje do torka zvečer. Kralj lw> imel razgovor o političnem položaju s FaJlieresom in Rouvierom. Temu dejstvu, da se lwi kralj dlje časa mudil v Parizu. pripisujejo veliko važnost.
X emiri n y lv o v s k e m \ s e u č i 1 i -š č u. V četrtek je veča družba maloruskih dijakov šiloma prišla v vseučilišče, ker jim rektor ni hotel dovoliti, da bi imeli v vseuči-liščnem ]ios]opju shod. Kden dijakov je govoril o jezikovnih razmerah na lvovskem vseučilišču. Na to so dijaki razbili okna in poškodovali električno napravo. Razburjenost med dijaki je prozročilo dejstvo, da se je rektor izjavil, da ne umeje malo ruskega jezika m da je poljski jezik uradni jezik vseučilišča.
Domače vesti.
Obrekovalcu slovenskih učiteljev na tržaških drž. ljudskih šolah v album. Ta
-ilni pangennan se je preselil iz ..Laihacher Schnlzeitung" in polni sedaj se svojimi izmišljotinami in klevetami predale znanega sla-vofobskega list;« „Grazer Tagblatt*4.
Tudi v svoji številki od 2<>. in. m. pri-ii; -a ta li-t dopis i/ Trsta o ^ol>kili stvareh. Ze z ozirom na ugled učiteljev nemškega mišljenja nočemo ponatisniti vsega članka, marveč hočemo pojasniti le poglavitne točke. I>a-si smo že v pojasnilu na tozadevni njegov članek v ..Laihacher Sehulzeitung" dokazali na podlagi statistike, da ni govoril resnice, trobi vendar še dalje, da je na dekliški šoli m«*d H» učiteljicami !♦ Slovenk. Mi smo bili že konstatirali, da vzdržuje tu država samo na Lipskem trgu 37 učiteljev in 3 katehete za 352 nemških učencev, za 8<»1» Italijanov pa le enega, a za slovenskih učencev niti enega ne. Ker pa ta izzivalec in klevetnik in žnjim tutta la compagnia bella še niso zadovoljni, jim hočemo stvar pojasniti še z druzega stališča in jim na podlagi doživljenih in tudi že v „Edinosti" večkrat objavljenih
dogodkov dokazati, kako so tu taki panger-i lian i le za izzivanje in kalenje miru med uči-teljstvom.
Torej za samih 352 Nemcev morajo i davkoplačevalci vzdržavati tu 37 učnih moči. med t eni. ko je v Trstu in po Istri na tisoče slovenskih in hrvatskih šolskih otrok brez vsa-cega šolskega pouka : čeprav obstoji en in isti drž. šolski zakon za ene in druge. Ali za ene ima ta zakon ta efekt, da se jih od-1 ganja od šole. za druge pa. da se jim snujejo šole na državne stroške in — nad potrebo. Taka je razlika v postopanju med nami in Nemci! Ne zadošča jim. da tu jedo kruli, ki je iztrgan domačinom iz ust. ampak v zalivalo kratijo oni našemu ljudstvu kruh omike in su vrhu vsega še neverjetno objestni v vsakem obziru. Smešijo nas javno. Napadajo nas ne le v strokovnih listih, ampak nas blatijo tudi po notoričnih pangermanskih dnevnikih ter označujejo slovenske učitelje, oziroma učiteljice, kakor nesposobne za poučevanje na teh šolali.
Dopisnik v „Grazer Tagblattu" smeši slovenske učiteljice, češ. kako da rabijo nemške izraze. Kdor ve. kako si slovenska inteligencija zna prisvajati nemški jezik, bo merjen takoj, da je temu smešenju v graškem li-| stu edini namen : žaljenje in izzivanje sloven-I skega učiteljstva. Sicer pa kaže g. dopisnik i le svojo duševno plitvost. in to ne le glede sposobnosti, ampak tudi glede oblik, ki so običajne v občevanju drugim, zares omikanim ljudem. Taki ljudje, ki bivajo tu že po 15 do 2'> let. a se niso z vso svojo naobrazbo mogli priučiti deželnih jezikov niti v toliki meri. da bi s strankami, s katerimi morajo občevati, govorili v jeziku teh poslednjih taki ljudje imajo pač zadnji pravico sedati na sodni stol in delati neslane in neumne dovtipe o svojih lastnih tovariših in tovarišicali. Najpriprosteji sluga je pri nas bolj naobražen. nego takov-le nemški kulturonosec.
< I *ride še.)
Ustanovitev više trgovske šole v Mariboru. V Mariboru ustanove višo dvoraz-redno trgovsko šolo s pripravljalnim razredom.
Imenovanja v politični stroki. Na-
mestniški kancelist Karol Stre 11 a r je imenovan okrajnim tajnikom : računski podofici-jal Kvgen Forcessin pa naniestniškim kan-celistom.
Avstrijski Lloyd. Upravni svet avstrijskega Llovda je 11a svoji seji minolega četrtka sklenil, da s 1. majem t. 1. poviša plače uslužbencem na pamikih nižih kategorij. < 'lede uravnav«« plač drugih kategorij se vrši še posvetovanje.
Minister Kristoffy v Opatiji. Ogrski minister notranjih stvari. Kristoffv. je v če-trtek dospel v Opatijo, kjer ostane osem dni.
V svrho pogozdovanja. Kranjsko-pri-niorsko gozdarsko društvo v Ljubljani priob-čuje nastopno razglasilo :
Vsle<l sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 18!»6. razpisuje se 10 premij po 2<> ali po 4o K za vspesno pogozdovanje goličav kmečkega posestva pod sledečimi pogoji :
1.	Pogozdovanje mora biti leta H»<»4. ali j 11*05. izvršeno ter mora pogozditev obsezati j najmanje o\"»6 ha = 1 oral.
2.	Vrsto lesa in sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo biti sadike za krajevne razmere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1*50 m. obsezati.
Posestniki, ki hočejo prositi za premije, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani vložiti, ter v istih navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pog >zde-nega zemljišča.
PODLISTEK.
Nekaj o lepoti.
( mb. ) Ud najdavnejih davnin do današnjega one je lepota igrala eno naj-večih ulog v človeški družbi. To ulogo igra lepota dandanes še v veči meri in igrala jo bo. dokler bo trajal svet. Ako pogledamo v stari vek. vidimo pri tirkih in Rimljanih, kako da sta ta dva naroda, (poleg drugega) polagala posebno važnost na lepoto telesa in obraza. Ni dvomiti, da sta ta dva naroda kati-rih zgodovinski preostanki nam nedvomno pričajo, da sta imela mnogo smisla za pravo le j m »t«' — ki nistu poznala današnjih sredstev za ohranjevanje in povspeševanje lepote obraza vpotrebljavala naravna priprosta rastlinska sr«dstva za negovanje lepote. Znano je n. pr., da -o -e odličneje Rimljanke kopale v mleku, druge zojiet v krvi od bikov, da bi na ta naein ohranile svoj«» lepoto. Znano je tudi. da se je \ srednjem veku Katarina Batorv. žetia glasovitega vojskovodje, kopala v krvi svojih dvomih služkinj. Danes sicer ni treba takih sredstei za ohranjen je lepote, ker ima itn >' lema higijena mnogo drugih boljših priponi« »č ko v.
Pred vsem s<- zahteva od vsakega člo-da ima -misel za lepoto. A ta smisilje -koraj vsakomur prirojen, le da je ]»ri nekaterih I Milj razvit nego pri drugih. Kakor se temu kaka stvar zdi lepa. tako se drugemu ista stvar zdi ne lepa že po okusu dotične
Pogozdovanje prosilcev pregledovalo in presojalo se bo v jeseni l!>«i7. 1. : morda nastali poinanjkljaji pri pogozditvi se lahko spomladi rečenega leta popravijo.
Premije priznava in prisoja predsedni-štvo omenjenega društva ter bo isto dovoljevalo premije, ali pa. v gotovih slučajih, tudi razdeljevalo samo priznalna in pohvalna pisma.
V Ljubljani meseca februvarija 19o(j.
Predsednik : Hugon knez Windischgratz 1. 1*.
Nadgrobni spomenik pok. kanoniku Karabaiču. Nečak blagopokojnega kanonika, g. Ivan Maračič. vojni kurat v Ljubljani, je napravo spomenika svojemu nepozabnemu stricu poveril znanemu našemu rodoljubu in stavbnemu podjetniku, gospodu Josipu X e -g o <1 e l u pri sv. Ivanu. Iz načrta je razvidno, da bo ta spomenik krasno klesarsko delo.
Visok sneg je zapadel zadnje dni po Notranjskem. V Postojni je padel do kolena visoko.
Velike povodnji so v vztočni Do-
osebe. Kar velja za posamično osebo, to velja za cele narode ; zato se govori, da imajo nekateri narodi smisel za lepoto, drugi da pa nimajo smisla. Naš narod je znan kakor narod, ki ljubi lepoto, o čemer se zamoremo prepričati pri vsakem koraku. Naše gospe in gospice so se od nekdaj dičile in ponašale z lepoto svojega lica ter iskale sredstev, s katerimi bi to lepoto povečale in trajno ohranile. Seveda so ta sredstva mnogokrat bolj škodovala nego koristila, to pa zato. ker jih je naš krasni spol rabil, ne poznavajoči p r a v i h s r e d s t e v. ki niso zdravju škodljiva. in ki so jih poskušali in priporočili zdravniki strokovnjaki.
Naš pregovor pravi sicer, da je lepota dar božji, ali s tem ni rečeno, da mora vsaka oseba biti lepa od narave. To nikakor ni možno, ker razni prirodni pojavi naprav-ljajo na lepoto osebe manji ali veči utis. zapuščajo za seboj močneje ali slabeje vidne sledi. Toda. ker so te sledi, ako se jih zanemarja. v stanu uničiti lepoto obraza in telesa kake osebe, za to so ljudje poskrbeli za sredstva, s katerimi se zamore preprečiti to uničevanje lepote ; sredstva s katerimi se lepota po rs peš uje in povečuje, s katerimi se zamore ista trajno obvarovati. Moderna hi-
Dvanajst političnih shodov prirede koroški Slovenci jutri dne 4. t. 111.
Skupil jo je. Prejeli smo: Minoli torek je prišel na plesni venček. ki ga je priredilo eno naših narodnih društev, neki Italijan. Pri blagajni že je uganjal komedije. Na primeren odgovor, ki ga je dobil, je rekel : Kaj zmi-rom moram imeti posla se ščavi ! Kakor bi treščilo — začelo je padati po izzivalcu in dobil jih je toliko, da ga gotovo mine volja izzivati naše mirno slovensko ljudstvo !
Ta dokaz laške neumnosti sem doznal iz ust očividca Italijana, ki pa ni tako divji, kakor je bil oni. ki je iskal — in našel ! Italijan je obsojal Italijana, a na zaključku je dostavil : Dobil jih je. ali še premalo !
Ker sem že pri Italijanih, dovolite mi. da rečem še par besed. Xa omenjenem plesu je bilo precej tržaške laške mladine obojega spola. Ta mladina se je vedla dostojno in ni delala nikake sitnosti prirediteljem plesa. Ker so se pa nekateri zgražali nad tem. da se pušča na j a v n e slovenske plese tudi ljudi italijanske narodnosti, moram povedati svoje mnenje v tej stvari. Na javne plese, pa bilo tudi v ..Narodnem domu", ima pristop sleherna. trezna in dostojno oblečena oseba. Hraniti drugorodeem, da ne bi smeli zahajati na naše zabave, bi bilo po mojem mnenju neumestno. Osobito pa bi ne bilo umestno, ako bi odganjali od naših zabav naše sode-želane italijanske narodnosti. Mi moramo celo želeti in delati na to. da naši sosedje čim prej spoznajo nas in našo kulturo, kar bo le služilo v zboljšanje odnoŠajev med obema narodnostima. Ako prihajajo torej ra naše zabave tudi naši sosedje, jih ne smemo odganjati — ako se kar je umevno samo ob sebi — vedejo dostojno. Kar treba grajati, je to. da naša slovenska mladina prerada brblja v tujih jezikih in to ne samo na ulici, ampak celo 11a eminentno narodnih zabavah. To dajmo odpraviti in pustimo vsako nepotrebno. pretirano nastopanje proti rodcem.
Kolizija mej automobilom in Ščekom. Predvčerajšnjem popoluclne izvošček Ivan Prandi. ki ima kočijo št. stanuje v ulici Gatteri. preko ulice S. como in Monte. V kočiji je sedel stotnik 9/. pehotnega polka. A' omenjeni ulici je pa prišel izvoščeku nasproti automobil tovarne za luščenje riža in zadel vanj. Automobil je vodil chaufeur Josip Fajdiga. a poleg njega je v automobilu sedel mehanik Ivan Kariš. Iz-voščekov konj je bil precej težko poškodovan, dočim se je automobil zaril v blato pod Pon-tinijeveni gozdom.
drugo-
izvo-
je šel . 14 in Gia-
gijena st e v v
pozna, kakor že omenjeno, mnogo sred-dosego gornje svrhe.
Cini bolj je naraščal kulturni razvoj kakega naroda, tim močneje in jasneje se je obračala vzgojevalna skrb na vse strani duševnih in telesnih sposobnosti pojedinca. A kakor planiti v prsih vsakega v resnici plemenitega človeka, nebrzdani nagon za vse.
kar je dobro in resnično, tako živi tudi v prsih človeških nevtolažljiva želia za lepim. A ta želja ni nič drugega, nego strast človeškega duha. da spoznava in uživa ono. kar imenujemo najpopolneje. A lepota, ona prava božanska lepota, kakor si jo zamoremo najidejalneje predstavljati, ni nič druzega, nego skupina vsega vzvišenega in popolnega. Vsak človek ima gotove vrline in gotove prednosti.
Dolžnost je pa vsakega človeka, da te svoje vrline in prednosti, da te prirodne darove ne le zboljšuje, ampak da jih tudi pomnožuje. Zato je treba, da se človek skuša vsestransko spopolniti. Vsled tega ne sme zanemarjati ni svojih telesnih, ni svojih duševnih sposobnosti, pač pa jih mora, nasprotno. krepiti in spopolnjevati in negovati.
Da to bolj pojasnimo, zamislimo se zopet malo v davne čase. Tu vidimo, kako da so hrabri in junaški Spartanci v telesno zdravem pokoljenju iskali glavni temelj bodočemu naraščaju. Slabotnih otrok niso niti marali vzgajati, marveč so jih kar izpostavljali.
Spartanci so znali ceniti telesne prednosti. A vsakdo, ki ne polaga važnosti na svojo osebo, kateremu se zdi celo smešno in nedostojno, da skrbi in se briga za lepoto telesa, vsak tak človek, pravimo, ne ve ceniti sebe, ker sebe ne pozna.
V davnih časih so bili sicer nazori o I lepoti drugačni, nego so današnji. Mi imamo ' danes povsem druge nazore o lepoti, a ti
Odbor združene tržaške mladine,
je priredila dne 11. m. m. veliki narodni ples v korist šolskih družeb sv. Cirila in Metodija naznanja, da je pooblastil gospoda Ivana Skedlja za nabiranje zaostalih plačil za razposlane vstopnice. Prosimo vse naše rodoljubnu čuteče rojake, naj blagovole te dni izročiti svoj prinos imenovanemu pooblaščencu, da zamoremo kmalu skleniti račune. Upamo, da z ozirom na vzvišeni namen vsakdo rodovoljno tudi dejanski dokaže, da za naroda rast in čast ni nobena žrtva prevelika.
Odpri srce odpri roke otiraj bratovske solze Sirotam olajšuj gorje!
..Kolportaža" na Reki prepovedana.
V četrtek je reški magistrat razglasil odredim ogrskega ministra za notranje stvari lvristofti- 1. da je prepovedana ^kolportaža". Vsled te odredbe trpe reški listi veliko škodo.
5 vencev smokev. V ulici del Torrente je bil predsinočnjim aretovan 37-letni težak Alojzij P. Aretovan je bil pa vsled tega. ! r je imel pri sebi 5 vencev suhih smokev. ne da bi vedel povedati, kje da je dobil one smokve.
Aretovan je bil na zahtevo Terezije Petelin 26-letni težak Josip Cvetršnik. stanujoči pri sv. Jakobu. Aretovati ga je pa dal; zato, ker je videla, da on prodaja voziček, ki je bil njej ukraden par dni prej. Ko so ga zasliševali na policijskem komisarijatu v uliri L. Ricci, je najprej dejal, da je vkupil in/ od nekega Josipa (Jalles. Pozneje so pa prišli na sled njegovim lažem.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. <li> ^»5. febr. 19<M>-. je prišlo v Opatijo lu.^sti oseb. (>d 2'J. do febr. je prirastlo 2-1I oseb. Dne febr. 190<». je bilo navzoriit 2<>7« oseb.
Najstareji fant župnije Teharje blizu Celja je umrl dne februvarija t. 1. Rojen je bil'leta 1818.
Drusfuene vesti in zabaue.
Burka ..Šivilja", ki bi.se imela vprize-riti prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoluclne. vprizori ob 7. in pol zvečer in ne ob 4. uri. kakor se je prvič objavilo.
Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva vabi \se svoje člane
in njih obitelji 11a popoludanski izlet, ki g; priredi jutri v nedeljo dne 4. marca t. 1. n:
—	Sv. Lenart.
Vspored: Odhod iz kavarne „Balkan" oi> 1. uri pop. Skupno zbiralisše v BarkovljaL
—	Odhod iz Barkovelj točno ob 1. in pol uri preko Prošeka. Samotoree itd. na Sv. Lenari. Povrat preko Trnovce in Praprota v Xabiv žino in potem Trst. A' slučaju neugodnega vremena odpade izlet.
Društvo ..Narodni dom v Trstu poživlja vse one p. n. gospode, ki so se svoji-časno zavezali pristopiti k društvu „Narodni dom*4 kakor udje z deležem po K 200.— in ki še tega niso storili, da to store čim pre . Istotako so naprošeni oni deležniki, ki s > svoje deleže le <1 e 1 o 111 a vplačali, da jih pu-polnijo brž ko možno, ker se bo sicer / vplačanimi obroki postopalo v smislu i; ,s odstavek društvenih pravil.
Oglasiti se je v ta namen v društveni pisarni, ki se nahaja v prostorih ..Dramatii -nega društva" (vhod: „Hotel Balkan", ulica Geppa št. 21, polunadstropje) ob uradni uri. kije vsaki dan od 11.—12. predpoludne.
Tudi redni društveniki, ki niso še poravnali udnine za leta 1905. in 1906.. se lahko zglase v ta namen v društveni pisarni.
„Kmetijska družba za Trst in okolico" V Trstu usoja si vabiti vse svoje stare mestne člene in dobrohotne podpiratelje, dn jej ostanejo zvesti tudi nadalje s tem, da
nazori zahtevajo z neizprosno silo drugačnega negovanja lepote nego v prejšnjih časih. Lepoto je treba negovati na ravno, in je treba, da vsakdo skrbi, da ohranja ono malo lepote, s katero ga je narava obdarila.
Ni lepo. ako kdo kaki ženski očita ne-čimernost zato, ker proučava lepoto ter vp< -trebljuje sredstva, da bi to lepoto povzdignila in spopolnila. V resnici ne dela ta ženska s svojim postopanjem nič druzega. nego dn oponaša naravo in da podpira skrb narave.
Lepa stvar, ali 0110. kar se sploh imenuje lepo, naj se pokaže kjerkoli, vsakemu ugaja — seveda enemu več, drugim manje vsakemu ugaja, kar je lepo, vsak se lepega veseli.
Iz tega povsem jasno izhaja zmagujoči upliv lepega. A to ni le prazna beseda, ako se o kaki ženski govori, da je s svojo lepoto očarala moškega. Tudi najsilneji tiran postaja suženj ženske lepote. Moč lenega je tako velika, da se vsi uklanjajo pred to močjo.
Na vsak način mora negovanje lepote vedno igrati kako ulogo. Lepota namreč, ki se jo neguje, lahko vspeva, dočim propada in se izgublja lepota, ki se jo zanemarja. Pametna ženska zna gotovo uravnati negovanje lepote tako, da postaja to negovanje prava krepost. Zato skušajmo iz ljubezni do lepega, da negujemo svoj zunanji izgled tako. kakor nam to nalaga naša dolžnost primerno našemu položaju, našemu bližnjemu in nam 1 samim.	-
i Jačaj <• u<lnino 2 kroni za leto !!♦(>♦;. Vsaki
..Km« tij-k« <li uži»i'~. ki j«- plačal člena-uo. <lol>i brezplačno poljedelski strokovni -t .Primorski iiospodar"". ki ga uzorno ure-ij«- državni učitelj jx)ljedelstv:c irosp. Anton i > t r k e 1 j v (ioriri. kateri li»t sam že stane ' er 2 kroni na leto.
Oglasiti se je za vpisovanje in vplačanje liiin<- v druži »ini pisarni, ulica <?e]»pit ^t. 1« 1. nadstr.. ki je od]»rta vsak dan <»<l 1<». 11.1 , redpoludne.
(dru/l*eni poverjeniki po okolici so pa prodni, da v prvi j»olovici tega meseca naznanijo driižlHMieniu tajniku imenik na novo ii<anili členov, da >e jim l»o moglo pravočasno dopodati list.
Trgovsko izobraževalno društvo naznanja. da 1k> jutri v nedeljo zo|M*t pouk za trgovske vajence, kakor navadno.
Dramatično društvo v Trstu priredi utri. dne 4. marca 19<>*; v gledališčni ivorani Narodnega <lonia~ v Trstu na -plošno Ziihtevanje -Šivilj a", burka s !
«'iii •> -tirih dejanjih.	Začetek ob 7.
uri in pol zvečer. I>ame se prosi, da pridejo v pritlic-je brez klobuka. < ene; Sedeži z vstop-j iiino vred v pritličju: od I. IX. vrste K 1
v. od \. XVI. vrste K 1.2". stojišča j i pritličju .s<» st.. za dijake, otroke in vojake i , . narednika v pritličje st.. sedeži z v>top- | no vred na galeriji K 1.4". stojišča ua ga- j leriji st.
Se<h'ži -»o \ predpro<laji v \ezi »Narodna doma" «►<! 2. 4. pop.; na dan predstave ml 9.-—1. ure |M>p.
Darovi.
Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija so doposlali : Xovoi>oročenca I M agotina Hratina iz Vipavskega 2 K : g.ca M rija Svt gelj je nabrala na „Sokolski magaradi" kakor ciganka pri prorokovanju iz kart 11 kron. Narodni poštni uslužbenec "JO • t. Živeli nabiralci, darovalci in njih nasledniki !
Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu fe-ivariju H^Mi. 1. doj»oslali sledeči: Kkscelenra Ir. Nagel škot' l»Mi K. monsignor Fran Kosec noiiik ."»o K. Posojilnica Loški potok 1<» K. Schmirmanl zdravnik Keichenburg 1<» K. n-iimor Peter Flego kanonik 1<» K. č. g. P<*derzoli župnik !«• K. jm> njemu neimenovani 2" K. g. Pfunder Ptuj K. g. Rudolf. ( olež ."» K. č. g. Julij \Varto župnik Bazo-; ica 5 K. č. g. Meško --t. Oaniel. g.a Ivanka Kpple in č. g. Župančič Smihel ]k> 2 K. -.a Kai-olina Zadnik 4 K. gč. Butina Ana. ( tr«\ <Hga Sancin. č. g. Ogris dekan v Kapli. r. j. !t*medičič Crni Vrh po 3 krone, g.a; ! ta Katera. gč. Rezi. M.. N. N. po 1 K.
\*M'in blagim darovaleern se presrčno za-
I	. aljuje	v o d s t v o.
Moški podružnici družbe sv. Cirila in J M «»dija \ Tr>tu darovali odborniki dela v- j k 1 -ira kon-umnega društva j>ri sv. Jakobu iz
11»<».'{ svoto 11> K in za (»trojko zabavišče na <>reti tudi lo K.
Razne vesti.
Brezžični brzojav v južni Ameriki.
IVruvanska vlada se bavi z načrtom, da uvede ui /žični brzojav na kontinentalnem potu med i iliim in Atlanskim Oceanom. Neko nemško »odjetje postavlja sedaj pet postaj, ki bodo spajale glavna mesta Liiua z luko bpiito. ob j -t ju n-ke Amazone. Brezžični brzojav je tam-i..il < <linr; možna brzojavna zveza na kopnem, ne le radi tehniških težav, marveč tudi radi j i ;zke kulture indijanskih plemen, ki bi brzo-1 av z žicami takoj razdejali. Prva postaja za i brezžični brzojav iz Lime je v Bermudezu z i!- -trani kordeljerskega gorovja, do koder vodi navadna bmojavna proga z žicami iz j Lim« . Sedaj bodo morali napraviti medpo-! -taje vse do bpiita. kakih Hmm» kilometrov I na daleč. Od bpiita napravijo brzojavno zvezo preko Manaoa. ki leži ob Amazoni, odtodi i . preko Pari v Atlantski Ocean.
Francija zniža poštnino za pisma. Francoska zbornica in senat sta sklenila. <la j»očenši «m1 14». aprila t. 1. poštnina za pisma \ notranjem in kolonijalnem prometu zniža od 1"» na 11► eentuuov.
Medicina pri Japoncih. Kvropski iti«-dicin>ki nauki «*<» m- med Japonci začeli -iriti leta 1771. Ali še le leta 18H7 je bila
II	, Japonskem ustanovljena prva medicinska ikulteta. rčna doba traja »tiri leta. a medicinske fakultete mi urejene po nemškem j vzorca.
Kaj zamore pridnost. Profesor pri-i .. i |aln« filologijo na vseučilišču v Oifordu ! Jo-ip \\ right }* «tar M*daj ravno 5< > let. a pričel je delati s 7 letom kakor rokodelski pomočnik. V svojem 1^. letu se j«* še le, r.tiivil pihati in čitati. S svojo brezprimerno marljivostjo in željo za napredkom in izo-! ; izl»o prišel ie na Nemško, kjer je v Hei-delbenju |M>hajal tamošnje vseučilišče ter bil | kakor najl*>lji slušatelj promoviran doktorjem Ii»o*lro-l«o ja. I >an«-- je \\ nj!.? <<l'ii na j uidod-nejili hlobtjrov na An^ležkem.
Gospodarsko.
Mestna hranilnica v Kamniku. V
u febriivanjti 2"'» stranke vložile K 144 -T ran k je vzdignilo K 40.252*8"».
» -trankam izplačalo m- je jK»-ojil K !'.4«K'.
Stanje hranilnih vlog K 1,402.116*12. stanje iiipotečnili posojil K 1 .<'42."42"H 1 • T^enarni promet K 197.48.T78.
Koledar ln vreme Dane*: Kunigunda, devica: Mislav; Krtina. — Jutri: Kazimir, spoznavalec: Slađoj ; Vukava. — Temperatura včeraj : ob uri popoludne -f- Celsius. — Vreme včeraj : lepo
Brzojavne vestu
Podržavljenje severne železnice.
Dl'N'A-T 2. Upravni svet severne železnice je soglasno odobril pogodbo o podržavljenju. ki bo predložena glavni skupščini dne HI. marca t. 1.
Kriza na Ogrskem.
Kl'DIMPKSTA 2. Baron Banfiv ie poslal szegedinskiin volileem odprto pismo, v katerem omenja dogodke zadnjega časa ter podaja program za prihodnjo volilno borbo. Baron BanftV se najprej priznava kakor pri--ta> splošne volilne pravice in zahteva novo. narodnim interesom primerno razdelitev volilnih okrožij s posebnim ozirom na mesta : znižanje cenila premoženja in podelitev ]>o-sebne volilne pravice za one. ki ne dosežejo cenila, (dede vojaškega vprašanja, ki je ne smatra sedaj za umestno, stoii na podlagi zakonskega člena XII. od leta 1««>7. Važncje nego vojaško, je gospodarsko vprašanje. Baron Banffv smatra carinsko in trgovinsko zvezo za preveliko breme in zastopa mnenje, da je treba storiti vse. da se zadobi samostalno carinsko okrožje, ko poteče sedanja trgovinska pogodba. Ob enem je treba že sedaj iskati jamstva, da se potem prisili Avstrijo, da poneha gospodarska skupnost. Baron Bantfv zagovarja nadalje tudi ustanovitev samostojne ogrske banke koncem leta predlaga davčno reformo na progresivni podlagi. nadalje zavode za preskrbovanje delavcev. Svoje pismo zaključuje z željo, naj hi se zopet ustanovila harmonija med kraljem in narodom.
Brazilija.
RIM .TANKIKO 2. Alfonzo 1'enna je bil izvoljen predsednikom republike. Milo Pecamba pa podpredsednikom.
Popis cerkvenega inventarja na Francoskem.
I'AK IX 2. Poročila, prihaja joča iz depar-tementa Haute Loire. Lozere in Ardeche o {»opisovanju cerkvene inventure, so še vedno zelo vznemirjajoča. Mnoge cerkve stražijo vaški prebivalci, ki so se zabarikadirali ter so oboroženi z vilami itd. lovori se. da so orožniki in vojaki prejeli ukaz. da v slučaju razstrelijo cerkvena vrata tudi z dinamitom. Razburjenje med prebivalstvom je velikansko. Bati s«- je novih resnih izgredov.
PARIZ 'J. Narodni koncil francoskih škofov. ki se ho vršil med ln. in 2i>. t. in., utegne trajati k većemu dva dni. Koncil, kateremu se predloži v odobrenje načrt, izdelan od pripravljajočega odseka, bo imel namen dati francoski cerkvi novo organizacijo. Pripravljajoči odbor, ki sestoja iz nadškofov iz Pariza. L v ona. Bordeau\a. Reinsa. Besan-<joua in Toulouse ter dveh škofov, podpirajo v njega delovanju ugledni katoliški juristi.
PARIZ 2. V neki cerkvi v Chillv (de-part. dura) je včeraj po noči eksplozija bombe. ki je bila napolnjena s smodnikom, pro-vzročila veliko opustošenje.
PARIZ 2. (Agence Ha vas). Povodom ]>isovanja inventure v cerkvi sv. Jožefa v Parizu je prišlo do spopada. Aretovanih je bilo sedem oseb. Uvedena je sodnijska preiskava.
Francozka zbornica.
PARIZ 2. Zbornica je nadaljevala posvetovanje o vojnem proračunu.
Kitajska cesarica-vdova obolela.
SANGAJ 2. „Nordchina Herald" je ]>ri-občil brzojavko, ki pravi, da je kitajska ce-sarica-vdova nevarno obolela.
Poštni voz oropan.
SUNI) V A LL (Švedska) 2. Med Hapa-rando in Nedre-Kaliksom je bil v minoli noči oropan poštni voz. Poštni sprevodnik je bil ubit. postiljon pa ranjen. Roparji so ugrabili 7«umm» kron.
Gibanje na Kitajskem.
BKROLIN 2. _l>artanov biro" poroča iz Hongkonga: Ghisoin poročil iz Nanhanga. kjer so bili nemiri, se nahaja tamošnji kitajski podprefekt v nevarnem stanju, zabol ga je z nožem neki Kitajec, ko je prestopil na katoliški* vero. Ta napad je provzročil napad proti misijonu.
Konvencija glede Abesinije.
L<>NI)ON J. -Reuterjev biro" je zvedel, da bo najbrž v kratkem sklenjena konvencija med Anglijo. Francijo in Italijo glede Abesinije.
Španska križarka Reina Ena".
MADRID 2. Kakor	hočejo vedeti listi iz
dobrega vira. gradijo v	arzenalu v Ferrolu
novo križarko. ki bo	imela ime : ..Reina Ena".
TAMMERF0RS (Finska) 2. Policija je na tukajšnjem kolodvoru aretovala še dve I osebi, ki sta se udeležili ropa v ruski državni banki v Helsingforsu. Med zaslišavanjem je ■ eden aretovancev večkrat vstrelil iz revolverja, ranil tri redarje ter skušal potem zbežati na ulico. Spotoma je še nekolikokrat streljal ter ranil dve osebi, med temi nekega policijskega j tajnika. V onem delu poslopja, kamor je ro-: par na svojem begu dospel, se je zabarikadi-j ral za vrat mi, razbil okna ter je imel na ; množico, zbrano na trgu. nagovor v ruskem j jeziku, v katerem je kakor socijalni demokrat prosil svoje znance za pomoč. Razburjena množica je zahtevala, naj se roparja izpusti na svobodo. A" podporo policije so bili pozvani gasilci. Skupno je bilo ranjenih devet oseb.
PETROGRAD 2. (Petrogr. brz. agent.) Pomočnik trgovinskega ministerstva Fedorov je bil imenovan začasnim voditeljem ministerstva za trgovino.
PETROGRAD 2. Danes se je pod predsedstvom carjevim vršilo v Carskem selu posvetovanje. katerega so se udeležili ministri, predsednik državnega sveta, predsedniki oddelkov državnega sveta, ter nekoliko členov istega. Pretresavali so načrt glede preosnove državne dume. ki ga je pod predsedstvom grofa Šolskega izdelala komisija, in novi red državne dume na podlagi manifesta od '»<>. oktobra 1»5. Pretilog je bil vsprejet z malimi spremembami ter bo čini prej razglašen.
JEKATERINOSLAV 2. Danes je v neki prodajalnici eksplodirala bomba. Gospodar prodajalnice ni hotel dati včeraj nekemu anarhistu denarja, ki ga je isti s silo zahteval. Ranjen je bil en uslužbenec : materijalna škoda je velika.
Trgovina.
Borzna poročila dne 2. marcaa.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.12—19.15, angležke lire K—.— do —.—, London kratek termin K 240 55—240.75,
Francija K 95.65—95.75, Italija K 95.65--95.75.
italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.35---117.Č.0, nemški bankovci K —.— —.—
avstrijska eanotna renta K 99.75—100.05, ogrska kronska renta K 95.0J—95.30. italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije IC 668.50 — 670 50 državne železnice K 671 50 — 673.50. Lombardi K 125.50 1 11 5 U Lloydove akcije K 725.— 735.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Boden kredit 1830 K 302.- 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 149.— do bi.— Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
Državni dolg v papirju „ « n srebru Avstrijska renta v zlatu
„	„ v kronah
Avstr. investicijska renta 3V,°'Q Ogrska renta v zlatu 4u/n kronah 4a('0
„	3V,
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep). — Francozka renta 99.57, italijanska renta lt 5.20, španski exterieur 9t60, akcije otomanske banke 639.—. Menjice na London 251-50.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice 723"— Lombarde —*— unificirana turška renta 94 95 avstrijska zlata renta 100 3», ogrska 4°0 zlata renta 95.25, Landerbank 4?3* , turške srečke 143-—, parižka banka 15*52, italijanske meridi-onalne akcije ——, akcije Rio Tinto 16-85. Trdna.
L o n d o n. (Sklep) Konsolidiran dolg 90.3/8 Lombardi 30.'/,, srebro 5 V4, španska renta 93"4I italijanska renta l(»43/4 tržni diškont 35/s, menjice na Dunaju —.—. Mirna.
Tržna poročila 2. marca.
BudimpeSta. Pšenica ra april K 1676 do K 16 7d, rž za april * 13 70 do 13 72, >es za april od K 15 44 do lh 46 koruza za maj K 13 S0 do K 13-82.
Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševan" ugodneje, icndeaca mirna. Prodaja 25.000 meterskih sto nespremenjeno,
New-Yo'k. (Otvorjenje). Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno. Prtcaja: 11.000 vreč.
Havre. fS^lep ) Kava Santos good average za tekoči mesec 48 50, za marec 49.—. Mirno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 39—, za mai S9 V-, za september 40 V4. za december 10.*/,. — Stalno. — Kava Rio
navadna loco 40—41, navadna reelna 42- 44, navadna dobra 45—46.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za marec 16.60. za april 16.7-). za maj 16.90, za junij l<.—. za julij 17.10, za avgust 17.25. Vzdržano. — Vreme: oblačno.
London. Sladkor iz repe surov 81/* Sli. Mirno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, za april 15.50. za maj-junij 15.75, za maj-avgust 15.75 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 24.20, za april 24.—, za maj-junij 23.95, za maj-avgust 23.70 (trdno).
—	M >ka za tekoči mesec 30.25, za april 30.55, za maj -junij 30.75, maj - avgust 30.65 (trdno). — Repično olje za tekoči mesec 56.75, za april 56.50. za maj-avgust 57.—, za sept.-dec. 5S.— (mlačno).
—	Špirit za tekoči mesec 37.75, za april 38.— za maj-avguBt 3S.—, za september-dec. 35.25 (trdno).
—	Sladkor surov 8S° u*o nov 20."/1—21.V4 (stalno), bel za tekoči mesec 24.5/„. za april 24.T/a. za maj-avgust 25,3/t, za oktober j anuvar 26.3/B (mirno), rati niran 55<50—56.—. — Vreme: dež.
p^* Kdor Išče službo ali kakoršno-koli zaposlenje : kdor išče uradnike ali službeno osobje : kdor ima z:i oddati sobe. stanovanja, dvorcev : kdor ima za prodati hise, polja, dvorce ; klor želi po>ojila4 vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASOV v „E d i n o s t i4t, ki so liajceneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena.
ANTE NARANČA
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jescnicali pri Omišu ulica. Annunziata št. 6 se priporoča slavnemu občinstvu za mnogoštevilni obisk njegove zaloge, kakor tudi njega gostilne ulica Massimo d' Azeglio štev. 3, v katferi toči vino najbolje vrste.

včeraj	danes
101.30	101.25
101.20	101.15
118.10	118 10
100.05	100.05
91.25	91.25
113.60	113.45
95.20	95.10
86.15	86.15
1632.00	1633.00
670.50	(509.25
240.42	240.47",
117.30	117.30 "
23.48	23.49
19.10	19.11
95.65	95.60
11.30	11.30
- i O 11 o ' • OiiO'iOmOiiOmqiiOiiOiiOI O -——	^
bt Tovarna pohištva
jilusmm £ev i pnzi
ulica Tesa Štv. 52. R (lastna hiSa).
ZALOGA:
PIRZZR R0SRRI0 (Šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nobene konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
scjcjcc^sccoccs posebnih načrtih, soccccccccc:
SutroTM cenik brezplačno in franko
lOliOiiOMOH onoiioiiono'io.ioi
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskune besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. -	Plača se takoj. -
Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..HALI OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV- in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tem. da prešteje besede.
Oglase treba nasloviti na „IMSERATMI ODDELEK" „Edinosti".
Na vprašanja potom pisem bo dajal „1NSERATMI 03DELEK" nformacije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgover.
RniOnl/O	snežim mlekom, zdrava in do-
UOJCMKd litega srca. se išče. da bi vzela na dom nt kepa dojenčka. 1'lača dobra. IS asi o v pove babica ul. S. Dauiele 3.	(-32)
rep«, s Kmuj^ktA. je v v.-»-h 1< t-mii dubah v zalogi Josipa
Kislo zelje
D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telelou 140;».
Uloo stoječa na glavni cesti v okolici, z lepiai Ml od razgledom, se proda takoi. Hiša sestoji iz 20 prostorov in 600- klf. zemlje. Več se izve pri „Edinosti'.	<233>
Služabnika dvaali tr mo-e in klcpk
postave, išče „Hotel Balkan".
(234)
5i#wSnioln%/ časnikarskega papirja «e takoj KVIlIldlUV proea. Naslov pri ..Ldinosti**.
(51:0)
\/ola4i*nnum') Luigi Tre vi san, Tist-VtJSKirgUVlIld razpošilja kavo. riž, olje južno sadje itd. Zaloga kolonijalnega blaga. Poštni omoti 5 lig se franko nemudoma odpošiljajo. (-31)
Dt*nrln oO Delnica „Konsnmnega društva, IlOud SIS pri sv. Jakobu Naslov pove „E>li-uost".
(Sledi ua četrti strani)
Dogodki na Ruskem.
MOSKVA -J. < tovori s«*, da l>o o Veliki noči jHuniloMfiiili 72JMmi političnih zločincev, ki so -sedaj v ječah.
FONĐO CORONIO ^n
blizu gledišča „Minerva"
ELEKTRO BIOSKOP
gledišče za senzacijonelne žive predstave, tehnično najpopolnejše proizvajanjem električnega motorja. — Ravnatelj in lastnik Karol F. Lifka.
Pno in najvažnejše podjetje te vrste z naloženo glavnico 70.000 K.
Največja priredba do sedaj obstoječ« z% električno razsvetljavo in za kinematografične predstave, katero se more prevažati. — Delovanje na paro inočuo 40 konjskih sil.
XIV. Razpored
počenši s soboto dne H. marča do petka 9. marča :
1. „Konjske dirke v Canadi". — 2. „Ženitna agencija". — 3. „Mojzesovo življenje" (Velikanski prizor v 6. slikah). — 4. „Madama „fin de sićele" ali „čaplja na vrtu". — 5. „Vojaška kapa" (velekomično). 6. „Serpentinski ples" (v barvah). — 7. „Hudičevo kosilo". — 8. „Napad na Lionski poštni voz in umor voznika". — 9. Izgubil sem moje naočnike".
PREDSTAVE VSAKI DAN :	CENE ZA VSTOP:
Ob nEdeljal in praziiM ob 3., i., 5., 6., 7. ii 8. uri. I. mesto «o st.. II. mesto st., III. mesto »o st. Vojaki Ob delavnim ob 6., 7. in 8. uri. Vsak ponedeljek in petek -'»st. Dečki pođ 10 let t spremstvo i odrasceiimi plačajo PaiišKi večen' ob 8. un 15 m samo za odraščsne moške, za I. mesto 4« st., za II. mesto 30 st., za III. mesto 20 st.
Za veliko družino Lr™ _
Rocol. — Naslov pove „Edinost".
(230)
Gospod
v*>~č slovenskega in nemskepa iezika išče službe. Naslov pove Edinost".
(526)
Tuja
družina stanovan-'e* tri>
«obe. sol ica. kuhinja, voda. plin. Ponudbe je podati ,.Inse;atnemu oddelku" i .Edinosti- pod „Tujci".	(>r»Sl)
i -
iiol Hunrap v Burko vi jah. z vrtom bi nekdo Rldl li V UlcL rkupil. Ponudbe „Inseratnenm I oddelku- ,Edinosti" pod „Dvorec"	(582) i
so na prodaj. Naslov: Gostilna TroŠt (nad rojan*ko cerkvijo).
«A LJUDSKA POSOJILNIC f
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7.. II. naci^tr.
▼ lastni hlSft.
Male hiše
Prva slovenska zaloga ;n0b™
ANDREJ JUG — Trat. ulica sv Luciie St. 18 (a deželnim sodiščem). Cen«j brez konkurence. —
Svoji k svojim !
RpLIipo 14—1G-Ietna zm< žna slovenskega in UtsKIllsd italr.anskega jezika sprejme se nemudoma v službo. Pobtižje »e izve pri „Inseratnem oddelku* pri Edinosti".	(53«)
^tannif Jnip z ^vema	sobami, »>bco,
OlallUvČillJC/ kuhinjo, vodo, plinom, se ženilji--čem ali vrtom, v ulici Fabbio Severo, na Sskorklji ali v ulici Commerciale. isće mala obitelj od febru-dalje. — Ponudbe: „Valentič" na „Edinoet".
Išče se postrežnica
uprava lista ..Edinosti"'.	(507)
Mq nrnrioi 'e ve<-' malih in velikih hiš v lld pruudj Rojanu. ^korklji in v Barkovljvh. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj 8f0 štirjaških -ežnjev sveta, tam blizo pa 200 ; cena nizki«. Posojila na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove ..Edinost".
Nova prodajalnica klobukov
David Osmo
v ulici Bar rl era veccbia itv. 5.
Velik izbor klobukov, lastne delavnice, raznovrstnih kap za moške in ženske.	=
Bros koaknramćne era«.
Novo zalogo
POHIŠTVA
solidnega, elegantnega in po ceni ima
Viktor Vosilla
ki j? bil 25 let pri tvrdki Italia Rafael. Piazza Lipsia.
Bali iiu!;i!
Podpisani urar v Sežani vabi vse one, ki imajo pri njem kako uro v popravi, da blagovolijo isto dvigniti do dne 12. marca 1906, (semanji dan).
Ob enem naznanja da bo omenjenega dne prodajal po najnižji ceni še ono malo blaga, ki mu še ostaja.
Bogomil Pino.
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po4,'.°/r Stalne vloge od 10.000 ki on dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo : na vknjižbe po ,/«P/r» na varščino ali zastavo in na menice po 6 °/0 Glavni deleži koncem 11-ta 5V«0/o-
Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Član - v 1781 z de!c#i K = 113-3*2. — H ranil » e vloge JAM.069 13. — Posojila 1.570.810. 'J — Vrednost hiš 110.075.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101*01.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar
Telefun štev. 79.
Podpisani priporoča sL ottinstn svojo
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
v ulici Torre bianca št. 45
in gostilne
nI. Romagna št. 4 in al. Gialia št. 71
v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste	£atc |vornik
trgovec z vinom.
Ivanka Doreghini
TRST. — Ul. Madonnina stv. 8
VELIKA ZALOGA
pohištva, maiiufaktur. ur, slik, zrcal I u tapet ari j.
Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero.
CENE UGODNE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
GLAS.
V bogatej zalogi pohištva
Em. Ehrenfreund
i	(prej Jest)
J ulica Mm 24 (pritličje)
daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem, zz
V gostilni „Ali' Aurora"
TRST — ulica Tor rente
koncertnje vsaki
večer
a

kakor tudi prv« VTlt®
štajerske perutnine in divjačine
Harl 3(uroar jrst,«L mu fa** 20 FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina 1
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Torre biaaoa 11 (Telefon 14-05)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,Ali*A drla* ■lica V u o v a it. 11 in rAI fratell dalmati.. ulica Zadecche št. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste.
hkuijerija Josip Ziqonnti«l
• •••	■	W	••••
yg0* Izbor drog, barv. čopič*v, pckostl parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega & trupa tamarlndo, malinovca Itd. Itd. 'Vi
Žensko tamburaško društvo
v h rva takih narodnih noiah
Vstopnina prosta. gv Postrežba točna. Cene zmerne.
Matej Wittmann
Feliciental. p. Tucholka v Galieiji, spričuje, da je njegova soproga okrevala od težke bolezni vsled vporabo
žeteznatega vina
O. PICCOU JA, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani.
Polliterska steklenica velja 2 kroni in se vnanjn na-= ročila točno izvrše. =
5 kron in več zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh p polov, ki bi pletle n-» naših stnv:h prirost hitro delo vse leto doma — Ni treba zanu n čes	oenost
škodi nič in blago prodamo mi. mmmKm^^^mmammi^^^m^ammmm — Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Thomas B. Whittick & Co.
PRAGA Petrske namesti 7-156 — TKAT, ulica Campaallo 13-166
Qran9 hotel „Union" v Ljubljani
ffad 100 sob* ■ ■ ■ ■ ■ ^raifoH prve vrst«.
POKOP !	Važno za vsakega brez izjeme.
Opozarja se vse one osebe, koje si nameravajo vkupiti za je.-ien in zimo obleko */1 moške in dečke, površnike, hlače od volne ali bombaža ter delavske hlače I. vrste, naj izvolij . obiskati velikansko zalogo v dobroznani
prodajalnici izgotovlje^sh oblek tb ul. Ancata L
VIKTOR PIŠKUR.
m Vel k izbor Iii popolnoma konkurenčne cene.
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga, barvanega ln Črnega In zadnje novosti.
POSEBNOST: obleke za zaročence. Vzorci se pošiljajo brezplačno in franko. Sprejemajo se naročbe za obleke
Aitlariui Scbooi of imnm
uči moderne živeče jezike od p'ofesorjev dotičaegii materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačna pojasnila daja autorizo-vana šola za učenje jezikov za odrasčene in otroke v Trstu, ulica Nuova 5t. 11, II. nadstr.
Prvo triaiko pogrebno društ vo
P I E T A S"
99
Telefon št. 1402 V nočnem času 1403
VIA VISCENZO BELLIHr 13, (nasproti st. Antona nagega)
Bogat to preskrbljeno z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsakej zahtevi. Žalofin venneo v velikej izberi. — V boljo priročnosL slavnega občinstva daje f»e pojasnda tudi v ulici Torrente štev. (Ponte della Fabra) v prodajalniei mrtvaških predmetov „CONCORDIA".
Nadejaje se za obilen obi<k udani
A. LAVRENCICH.
Prvi tržašti zavod za posvečane predmete TRS r
fl. Lfll/RENCICH
= Via Viueenzo llellini s^ev. 1:5
'k
Tvornica svetili paramentov z lastno delavnico, pjanetov, pivijalov, zastav, mrtvaških prtov, baldakinov. perila 7.n oltarje, tolarjev, kvadratov, fa5, mozetitd. svetilnikov, relikva-rij. svetih konvivij, palm. kipov, križevih potov, svetih podob, masnih knjig, kolajn, rožnih vencev, liturgičnih knjig, misaiov, ritualov.
Zaloga sveč iz Čistega voska, kadilnic.
EDISONOV SALO
vogal ulice corrente in ulice Caserma (poslopje Viandlo)
0b delavnikih od 5. do 9 ure pop	Ob praznikih od 3. do 10. pop.
ZAPOREDOMA PREDSTAVLJANJA
imenitnega
Kinematografa „Ideal
ki je najpopolnejši brez tresljajev in ki se še ni videl. Vsakih s dni j prihnjajoiz Pariza Londona, Bero lina in >"cw-Yorka najsenzacijonelne novosti po resničnih virih.

zanimiva
K A Z P 0 U E D : 1. „Revolucija v Rusiji". 2. „Boj mej petelini'* ijako slika po istini). 3. „Velik fantastičen ples v pariški operi4' (v
barvah). 4. „Reš^n pO lastnem psu" (krasna in ganljiva projekcija). 5. „Izgubil sem moje naočnike" (Velekomieen prizor).
Ppllp * mesta ®® Stot., otroci 30 stot. — Druga mesta po 30 stot. — Otroci UUHU . v spremstvu 20 stot.	-■	-■ -=--
Podpirajte družbo sv. Cirila in fVSetodija!
PO POIjE Jf IV BOGAT IZ BOK

oblek, sukenj, ulstrov, površnikov, rangian, kostumov in kožuhov
po izredno ugodnih cenah
v velikem skladižču
ALL' UNIVERSO
z==. trg Carlo Glodoni štev. i zz=
o
<p
a <£>_
O <
(D 0)
A
u
a a
n «
K
a a
H
k
Tržaška posojilnica in hranilnica
_ registrovana zadruga * omejenim poroitvom.
_y pimMMM Caserma šterr. s, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon it. 93a.
mr Vhod po slavnih stopnicah, -vm Hranilno ulogo sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje p« 4\. ftontnl Oavok od farasilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila dajs samo sadružnikom is sicer na uknjižbo po 51/.*/., na menjice po 6*/,, na zastare po 5s/a7s*	mf
Uradno uro: od 9.—12 dopoludne in od 3.—4. popoludne.
IzplaAujo vaški dan ob nrsdnih arah. — Ob nedeljah in praznikih je arad s a p r t. bu asiaiederseje arejese varaostse eelleo zs shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
PaAtao hraallalftai rafiaa • 10.004-.	■ ■ -

^LAVLJA" sprejema zavarovanja člo-veikegm življenja po najrazuovretnej^ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s zman j^ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let 0000C& pravico do dividende, occocc
„S I a v i j a
tt
najemna zararoTalna banka t Prap. — Rezermi Ml 3l,8£5.38b 80 K. izplačane odškodnine: 82.737.159*57 K.
Po veliMoati drugm rsajemus mavarovalnica naAe driave m raeakoai sJoraunko-uurodiio upravo.
'Tmm, hJmbU* Saj*:
Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni haneni hiši v Gospodskii ulicah 12
ZavHruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah, ^kode cen j uje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička iz.latne podpore v narodne in občnok iristue
namene, cc^^c^oc-^r