LETO II 10. JULIJ 1996 Domoznanski oddelek 35 URADNI vestnik 1996 070.481(497.12 Ptuj) 6005848,7 ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 7 Vsebina 26. ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ 27. ODLOK O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 28. ODLOK O GOSPODARJENJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ 29. ODLOK O NAČINU IZVAJANJA PODELITVE KONCESIJE IN POGOJIH ZA OPRAVUANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE DISTRIBUCIJE ZEMEUSKEGA PLINA V MESTNI OBČINI PTUJ 30. PRAVILNIK O KNJIGOVODSTVU MESTNE OBČINE PTUJ 31. SKLEP O DOLOČITVI JAVNE INFRASTURKTURE NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI PTUJ 32. SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV MESTNE OBČINE PTUJ V SVETE OSNOVNIH ŠOL NA OBMOČJ MESTNE OBČINE PTUJ 33. SKLEP O IMENOVANJU PREDSTAVNIKOV USTANOVITEUA V SVET OSNOVNE ŠOLE MLADIKA 34. SKLEP O SOGLASJU K STATUTU JAVNEGA ZAVODA GLEDALIŠČE PTUJ 35. PRAVILNIK O FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ 36. RAZPIS ZA DODEUTEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ ZA LETO 1996 37. NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ MESTNE OBČINE PTUJ V VIŠINI 60.000.000,00 SIT 38. NATEČAJ ZA DODEUTEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ V VIŠINI 15.000.000,00 SIT 26. Na podlagi 35.in 37. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur.l. RS, št. 75/94)in na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) ter 18. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) sta Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27.05.1996 in Občinski svet Občine Ormož na seji, dne 06.06.1996 sprejela ODLOK o ustanovitvi Javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj I. UVODNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Mestna občina Ptuj in Občina Ormož ustanavljata Javni zavod Pokrajinski muzej Ptuj (v nadaljevanju zavod) za izvajanje splošne muzejske dejavnosti na območju Mestne občine Ptuj, Občine Destrnik-Trnovska vas, Občine Dornava, Občine Gorišnica, Občine Kidričevo, Občine Majšperk, Občine Juršinci, Občine Videm, Občine Zavrč in na območju Občine Ormož. Na podlagi sklepov občinskih svetov občin Destrnik-Trnovska vas, Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Juršinci, Videm in Zavrč izvršuje ustanoviteljske pravice do zavoda na območjih teh občin Mestna občina Ptuj. V okviru svoje dejavnosti zavod opravlja zlasti naslednje naloge: - evidentira in dokumentira kulturno dediščino in muzejsko gradivo na območju svojega delovanja; - zbira, ureja, hrani in dokumentira premične spomenike in kulturno dediščino na območju svojega delovanja; - pripravlja doma in v tujini razstave in druge oblike predstavljanja kulturne dediščine s svojega delovnega področja, - posreduje razstave in v drugih oblikah predstavlja domačo in tujo kulturno dediščino; - skrbi za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje premičnih spomenikov in sodeluje z drugimi imetniki, ki jih hranijo, - ugotavlja in predlaga razglasitev dediščine za spomenik ali znamenitost in izdeluje strokovne osnove za razglasitev; - konservira in restavrira gradivo, - opravlja znanstveno raziskovalne naloge z delov svojega delovnega področja; - pripravlja strokovna in znanstvena srečanja in seminarje; - opravlja pedagoško in vzgojno dejavnost iz svoje dejavnosti, - redno in načrtno sodeluje z ustanoviteljem, lokalnimi skupnostmi, kulturnimi, znanstveno raziskovalnimi, vzgojnoizobraževalnimi in drugimi institucijami, II. IME IN SEDEŽ ZAVODA 2. člen Ime zavoda: Pokrajinski muzej Ptuj. Sedež zavoda: Muzejski trg 1. Zavod je pravna oseba. III. ORGANIZIRANOST ZAVODA 3. člen Zavod ima naslednje oddelke in službe: - arheološki, - etnološki, - kulturno-zgodovinski, - zgodovinski z mestno zbirko, - galerijsko razstaviščni, - konservatorsko-restavratorski, - pedagoška služba, - skupne službe. Za delovanje na območju Občine Ormož se oblikuje Organizacijska enota Ormož. Organizacijska enota Ormož ima naslednje oddelke: - arheološki, - etnološki in - kulturno zgodovinski. Podrobnejša organiziranost zavoda se opredeli v statutu zavoda. IV. DEJAVNOST 4. člen Zavod opravlja dejavnost varstva, raziskovanja in prezentacije premične kulturne dediščine. - izdaja in zalaga publikacije, ki izhajajo iz dejavnosti muzeja ali so ji namenjene; - daje posameznikom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč s svojega delovnega področja; - prodaja muzejske publikacije in ostale predmete, povezane z dejavnostjo muzeja, - druge naloge v skladu z zakonom. Po predhodnem soglasju ustanoviteljic lahko zavod opravlja tudi druge dejavnosti, ki so povezane z muzejsko dejavnostjo. Dejavnost zavoda v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti glasi: K/74.841 Prirejanje razstav, sejmov in kongresov 0/92.521 Dejavnost muzejev 0/92.522 Varstvo kulturne dediščine. Zavod opravlja dejavnost v obsegu in na način določen s programom razvoja ter letnim planom zavoda. V. ORGANI ZAVODA 5. člen Organi zavoda so: • direktor • svet zavoda • strokovni svet. DIREKTOR 6. člen Direktor zavoda opravlja hkrati funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktor organizira in vodi strokovno delo ter poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Direktorja imenujeta ustanoviteljici na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta zavoda. Mandat direktorja traja 5 let in je po preteku lahko ponovno imenovan. 7. člen Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: • visoka izobrazba humanistične smeri, • pet let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, • aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, • znanstveno raziskovalno delo na področju humanistike Kandidat mora predložiti program dela in razvoja zavoda. SVET ZAVODA 8. člen Svet zavoda šteje 9 članov. Svet zavoda sestavljajo: - 3 predstavniki ustanoviteljic, ki jih imenujeta ustanoviteljici in sicer: a) Mestni svet Mestne občine Ptuj - 2 predstavnika b) Občinski svet Občine Ormož - 1 predstavnika; - 3 predstavniki delavcev zavoda, od tega eden iz Organizacijske enote Ormož, ki jih izvolijo delavci zavoda s tajnim glasovanjem, - 3 predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti in sicer: 1 predstavnik, ki ga imenuje Minister, pristojen za kulturo, 1 predstavnik, ki ga imenuje Zupan Mestne občine Ptuj, 1 predstavnik, ki ga imenuje Zupan Občine Ormož. 9. člen Člani sveta zavoda se izvolijo oziroma imenujejo za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. 10. člen Svet zavoda sprejema: • statut zavoda, • programe dela, • finančni načrt, • zaključni račun, • druge splošne akte določene s statutom. STROKOVNI SVET 11. člen Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda in daje direKtorju ter svetu mnenja predloge in pobude za reševanje teh vprašanj. Člane strokovnega sveta imenuje svet zavoda izmed strokovnih delavcev zavoda in zunanjih strokovnjakov s področja dela zavoda. Predsednika in polovico članov imenuje svet zavoda po svoji izbiri, ostale člane pa na predlog Kulturniške zbornice Slovenije. Mandat članov strokovnega sveta traja štiri leta. Naloge strokovnega sveta se natančneje določijo s statutom zavoda. VI. PREMOŽENJE 12. člen Premoženje zavoda je last ustanoviteljic v skladu z zakonom, z njim pa upravlja zavod. Zavod lahko razpolaga s premičnim premoženjem do višine 100.000,00 SIT, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju ustanoviteljic. Za upravljanje s premoženjem je zavod odgovoren ustanoviteljicama. VII. SREDSTVA ZA ZAČETEK DELA ZAVODA 13. člen Zavod prevzame v upravljanje vse premoženje, s katerim je dosfej upravljal Pokrajinski muzej Ptuj. Vlil. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 14. člen Zavod pridobiva sredstva za delo oziroma za izvajanje dejavnosti: • iz sredstev državnega proračuna, • iz sredstev lastne dejavnosti, • iz sredstev proračuna ustanoviteljic, • iz sredstev drugih uporabnikov, • z dotacijami, darili in iz drugih zakonitih virov, na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in statutom zavoda. Proračunska sredstva se porabljajo in nadzirajo v skladu s posebno pogodbo, ki jo skleneta ustanoviteljici in Ministrstvo za kulturo RS. 15. člen Zavod uporablja sredstva iz lastne dejavnosti za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti, ki jih opredeli z letnim programom in finančnim načrtom. O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja svet zavoda po predhodnem soglasju ustanoviteljic; ta sredstva se uporabljajo le za opravljanje in razvoj dejavnosti muzeja. IX. NASTOPANJE V PRAVNEM PROMETU 16. člen Zavod je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun. Za svoje obveznosti odgovarja z vsemi finančnimi sredstvi s katerimi upravlja. Za pravne posle v zvezi z nepremičninami mora zavod pridobiti soglasje ustanoviteljic. 77. člen Ustanoviteljici odgovarjata za obveznosti zavoda v mejah namenskih sredstev v občinskih proračunih, določenih za njegovo dejavnost. Ustanoviteljici ne odgovarjata za izgubo zavoda, ki je nastala zaradi nespoštovanja medsebojno dogovorjenih obveznosti. X. AKTI ZAVODA 18. člen Zavod ima statut, ki ga sprejme svet zavoda s soglasjem ustanoviteljic in akt o sistemizaciji, ki jo sprejme svet zavoda na predlog direktorja in s soglasjem ministrstva pristojnega za kulturo. 79. člen Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja za delo in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom, s tem odlokom in s statutom zavoda. Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom določeno, da jih sprejme direktor. XI. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI 20. člen Medsebojne pravice in obveznosti ustanoviteljici uredita s pogodbo. Ustanoviteljici pooblaščata za podpis pogodbe svoja župana. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 2 J. člen Ustanoviteljici imenujeta do imenovanja direktorja v skladu z zakonom in tem odlokom v.d. direktorja. V.d. direktorja imenujeta ustanoviteljici s posebnim sklepom občinskih sveTov. 22. člen Svet zavoda mora biti izvoljen v roku 45 dni od uveljavitve tega odloka. 23. člen Svet zavoda mora sprejeti statut najkasneje v roku 90 dni od uveljavitve tega odloka. Do sprejetja statuta zavod uporablja veljavni statut, razen določil , ki so v nasprotju z zakonom in s tem odlokom. 24. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odločba Skupčine občine Ptuj, št. 022-10/81 in Odločba oočine Ormož, št. 022-0/81 o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj. 25. člen Ostale člane strokovnega sveta do oblikovanja Kulturniške zbornice Slovenije predlaga Združenje strokovnih društev na področju kulture. 26. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnih glasilih Mestne občine Ptuj in Občine Ormož. Številka: 026-2/96-20 Datum: 6.6.1996 PREDSEDNIK MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ Milan ČUČEK, s.r. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE ORMOŽ Alojz SOK, s.r. 27. Na podlagi 161. in 163. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in 1/91) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. junija 1996, sprejel ODLOK O USTANOVITVI SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. člen Ustanovi se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: SPV). 2. člen SPV skrbi za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost na cesti, za razvijanje preventivnega in vzgojnega dela ter za humanejše odnose v prometu ter tesno sodeluje s pristojnimi državnimi organi, društvi, organizacijami, podjetji in drugimi, ki imajo podobne interese. 3. člen SPV opravlja naslednje naloge: • obravnava in proučuje cestno prometno problematiko na področju varnosti cestnega prometa v zvezi s preventivo in vzgojo, • pospešuje prometno vzgojo in izobraževanje udeležencev v cestnem prometu - odraslih in otrok, • predlaga organom, ki urejajo posamezna področja, pomembna za varnost cestnega prometa, ukrepe za izboljšanje varnosti, • sodeluje in usklajuje delo organov in organizacij, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo, izobraževanjem in drugimi področji pomembnimi za varnost prometa, • organizira razne vzgojno preventivne akcije z državnimi organi, šolami in društvi • pospešuje in razvija aktivnosti šolske prometne službe • razvija medobčinsko sodelovanje na področju prometne varnosti na cestah in širše, • daje predloge za izboljšanje varnosti cestnega prometa, • sodeluje z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, • obravnava druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi. 4. člen Člani SPV so predstavniki organov in organizacij, društev in zvez, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu. SPV ima predsednika in šest članov, ki jih imenuje župan Mestne občine Ptuj. SPV lahko zaradi obravnave določenih vprašanj povabi k sodelovanju in na seje tudi redstavnike drugih organizacij in skupnosti, i niso članice sveta. 5. člen Način dela SPV ureja poslovnik, ki ga sprejme SPV. Administrativno tehnična opravila za SPV zagotovi občinski urad. 6. člen Finančna sredstva za izvajanje nalog SPV potrdi mestni svet v vsakoletnem proračunu na podlagi programa dela SPV. Del sredstev za dejavnost se zagotovi iz drugih virov. 7. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ptuj objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 8/74. 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vesntiku Mestne občine Ptuj. Številka: 028-1/96-20 -Datum: 27/6-1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cucek,s.r. 23. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11 z dne 11/5-1995), 26. člena Zakona o varstvu okolia (Uradni list RS, št. 32/93), 4., 11. in 12. člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/95) ter 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/9d) in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. junija 1996, sprejel ODLOK O GOSPODARJENJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov (v nadaljnem besedilu: odpadki), njihovo zbiranje, transport in odlaganje (v nadaljnem besedilu: gospodarjenje), subjekti gospodarjenja z odpadki ter ukrepi za preprečevanje odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih na območju Mestne občine Ptuj. 2. člen Gospodarjenje z odpadki po tem odloku je organizirano tako, da se le-ti ločeno zbirajo na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja suho-mokro, in sicer: sekundarne surovine (papir, steklo, kovine), biološki odpadki (suhi organski odpadki - ostanki hrane, volneni ostanki, razrezana lesna masa, pokošena trava, listje...) in ostanek. Ostanki ločenega zbiranja se odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: odlagališče Brstje). Podrobnejši način ločenega zbiranja odpadkov je določen v Pravilniku o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj. 4. STRAN 10. JULIJ 1996 LETO II ŠTEVILKA 7 Posebni odpadki iz industrije, obrti in storitev niso predmet gospodarjenja z odpadki po tem odloku. 3. člen Subjekti gospodarjenja z odpadki so: • Mestna občina Ptuj, • izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), • pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki in s tem povzročajo obremenitve okolja (v nadaljnjem besedilu: povzročitelji). 4. člen Gospodarjenje z odpadki, določeno s tem odlokom velja za celotno območje Mestne občine Ptuj. V sladu s prvim odstavkom tega člena morajo biti vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljala stanovanjskih hiš, stavb in poslovnih prostorov, pri katerih nastajajo komunalni odpadki, vključeni v sistem gospodarjenja z odpadki. Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (kesoni, vreče...). Ce so navedena zbirna in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. 5. člen Gospodarjenje z odpadki po tem odloku izvaja eden ali več izvajalcev, ki jih določi Mestna občina Ptuj za: 1. ločeno zbiranje in transport odpadkov na odlagališče Brstje, 2. odlaganje ostanka odpadkov in komplementarne dejavnosti (kompostiranje, zbiranje sekundarnih surovin za reciklažo) ter gospodarjenje z odlagališčem Brstje. 6. člen Pooblaščeni izvajalci ali izvajalec izvajajo dejavnost gospodarjenja z odpadki skladno s predpisi, ki urejajo to področje, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki jih s tem v zvezi sprejmejo pristojni organi Mestne občine Ptuj skladno s svojim statutom. II. VRSTE ODPADKOV 7. člen Predmet gospodarjenja po tem odloku so naslednji komunalni odpadki: gospodinjski in njim podobni odpadki (sekundarne surovine, biološki odpadi in ostanek odpadkov iz 1. odstavka 2. člena tega odloka), ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni. Zaradi razpršenosti virov njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja na lokalni ravni. Med navedene odpadke ne spadajo nestabiliz-irane greznične usedline in usedline oljnih lovilcev ter drugih čistilnih naprav, gradbeni odpadki in inertni materiali, kakor tudi ne posebni odpadki iz industrije, obrti in storitev ter posebni odpadki, opredeljeni v Pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86). III. ZBIRANJE ODPADKOV 8. člen Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode na ustrezno urejenem prostoru za posode, ki mora biti dostopen izvajalcu. Posode za odpadke so last izvajalca za zbiranje in transport odpadkov. Tipizirane osode po namenu, velikosti in barvi ter nji-ovo število določi skladno s tehnologijo transporta oziroma strukturo ali vrsto odpadkov izvajalec v predpisu iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. \ 9. člen Odjemna mesta za posode z odpadki morajo ustrezati higiensko - tehničnim in požarno -varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ter ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. Vzdrževati jih morajo povzročitelji ter izvajalec zbiranja in transporta odpadkov v skladu s tem odlokom in predpisom iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. Stalna odjemna mesta se določajo v upravnem postopku z obveznim soglasjem izvajalca zbiranja in transporta odpadkov glede lokacije odjemnega mesta, vrste in števila odjemnih posod. V primerih, kjer je bilo dovoljenje povzročiteljem izdano pred uveljavitvijo tega odloka, določita stalno odjemno mesto izvajalec in povzročitelj skupno. Povzročitelji se lahko skupaj z izvajalcem dogovorijo za lokacijo občasnih skupnih odjemnih mest. 10. člen Izven posod za odpadke na odjemnih mestih in izven območja odlagališča Brstje je prepovedano odlagati odpadke. Ce povzročitelji ravnajo v nasprotju s 1. odstavkom tega člena, izvajalec odstrani odpadke na stroške povzročiteljev. Če povzročitelj ni znan, se odpadki odstranijo na račun Mestne občine Ptuj. V primeru, da se povzročitelj kasneje ugotovi, ima Mestna občina pravico in dolžnost izterjave nastalih stroškov od le-tega. V primeru občasnega povečanja količin odpadkov se povzročitelji in izvajalec dogovorijo o namestitvi dodatnih posod za odpadke. 11. člen V tipizirane posode za odpadke je prepovedano odlagati: 1. odpadni gradbeni material, kamenje in jalovino, 2. kosovne odpadke (pohištvo, bela tehnika, kolesa), 3. usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov, 4. odpadke v tekočem stanju, 5. tleče, lahko vnetljive, eksplozivne snovi, 6. posebne odpadke ter druge nevarne snovi, 7. neohlajene ogorke, 8. poginule živali in kože. 12. člen Prepovedano je brskanje po posodah za odpadke in razmetavanje odpadkov na odjemnih mestih. 13. člen Povzročitelji so dolžni omogočiti stalni dostop do odjemnih mest ter vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnih mest. Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do posod za odpadke (očistiti sneg, posipati). 14. člen Izvajalec za zbiranje in transport odpadkov je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo povzročiteljev, komunalnega nadzornika, oziroma pristojnega inšpektorja očistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Čiščenje posod ureja pravilnik iz 2. odstavka 2. člena. 15. člen Obrpti družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vrečke, le-te pa v posode za biloške odpadke. Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih, kjer zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad). 16. člen Organizatorji vseh javnih prireditev morajo posKrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje opadkov. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpelje na odlagališče pooblaščeni izvajalec za ravnanje z odpadki najkasneje v 12. urah po zaključku prireditve. 17. člen Posode za odpadke nabavi, namešča in obnavlja izvajalec za zbiranje in transport odpadkov skladno s pravilnikom iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. IV. TRANSPORT ODPADKOV 18. člen Izvajalec je dolžan posode z odpadki, v katerih se zbira biološka frakcija, odvažati v zimskem času najmanj 2 krat mesečno, v letnem času pa najmanj 1 -krat tedensko. Posode z odpadki, v katerih se zbirajo sekundarne surovine in ostanki ločenega zbiranja pa 2-krat mesečno. V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, prekop dovoza ali druga ovira), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v 5 dneh po prenehanju vzroka izpada odvoza odpadkov, izjemoma najkasneje ob naslednjem rednem odvozu z uporabo dodatne vreče za odpadke. 19. člen Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo higiensko nakladanje, odvažanje in praznenje. 20. člen Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira izvajalec najmanj 1- krat letno posebno akcijo odvoza iz posebnih odjemnih mest. O izvedbi akcije iz 1. odstavka tega člena obvesti izvajalec vse povzročitelje na krajevno običajen način. V času med dvema posebnima akcijama povzročitelji zbirajo odpadke, ki so predmet odvoza po tem členu, doma in jih hranijo na ustreznih mestih ter na ustrezen način. 21. člen Odpadke iz 1. odstavka 7. člena tega odloka odvaža izvajalec po potrebi s posebej za to prirejenimi vozili po naročilu povzročiteljev. 22. člen Manjše količine odpadkov iz 1. odstavka 7. člena tega odloka lahko dovažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami, morajo pa za te vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo varno prevažanje v cestnem prometu. V primeru iz 1. odstavka tega člena morajo povzročitelji odložiti odpadke po navodilu upravljalca odlagališča in plačati stroške odla-ganja. 23. člen Odpadke z javnih površin je dolžan odstraniti izvajalec po nalogu komunalnega nadzornika, oziroma pristojnega inšpektorja. Stroške odstranitve plača povzročitelj. Če pa tega ni možno ugotoviti, jih izvajalcu povrne Mestna občina Ptuj, ki ima v primeru naknadne ugotovitve povzročitelja pravico in dolžnost odle-tega izterjati nastale stroške. Za ugotavljanje povzročiteljev odlaganja in odmetavanja odpadkov nd javnih površinah izven namenskih posod so pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzorniki. V. ODLAGANJE ODPADKOV 24. člen Izvajalci in povzročitelji po tem odloku morajo odpadke odlagati na za to dejavnost določeno odlagališče odpadkov - v Brstju, v kolikor za posamezne vrste odpadkov ni s posebnimi predpisi predvideno drugo odlagališče. 25. člen Na odlagališče Brstje je dovoljeno odlagati ali na njem zbirati samo odpadke, ki jih določa 7. člen tega odloka. Posebnih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališču Brstje. 26. člen Z odlagališčem Brstje gospodari in ga upravlja izvajalec, določen v skladu s 5. členom tega odloka na podlagi sklenjene pogodbe ter poslovnika o upravljanju in vzdrževanju odlagališča, ki ga sprejme izvajalec roku treh (3) mesecev oa uveljavitve tega odloka. 27. člen Obratovalni čas odlagališča določi upravljalec odlagališča v pravilniku iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. 28. člen Povzročitelji in izvajalci lahko odpadke pripeljejo na odlagališče le v obratovalnem času odlagališča in jih lahko odložijo le na mestu, ki ga določi upravljalec odlagališča. Prepovedano je odlaganje odpadkov izven območja odlagališča Brstje in iven obratovalnega časa odlagališča. Kdor odloži odpadke izven območja odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče pod pogoji in na način, ki ga predpišejo pristojne inšpekcijske službe. VI. NAČIN OBRAČUNAVANJA GOSPODARJENJA Z ODPADKI 29. člen Cene za gospodarjenje z odpadki se določajo skladno z veljavnimi predpisi, s ceniki izvajalcev ter so jo dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano gospodarjenje z odpadki po tem odloku. 30. člen Mestna občina Ptuj opredeli način obračuna gospodarjenja z odpadki (zbiranja, transporta, odlaganja ostankov odpadkov, gospodarjenja z odlagališčem) v Pravilniku o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj. Višino odškodnine krajanom, ki živijo na vplivnem območju odlagališča Brstje, pa opredeli v Pravilniku o določitvi odškodnin krajanom na vplivnem območju odlagališča komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj. 31. člen Obveznost plačila za gospodarjenje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju, ali ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali hišo ali prično uporabljati poslovne prostore. VII. NADZOR 32. člen Nadzor nad izvrševanjem določil tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov vrši Nadzorna služba Mestne občine Ptuj in pristojne inšpekcijske službe. 33. člen Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni storilce nepravilnosti prijaviti Nadzorni službi Mestne občine Ptuj za gospodarjenje s komunalnimi odpadki in pristojnim inšpekcijskim službam. Vlil. KAZENSKE DOLOČBE 34. člen Z denarno kaznijo najmanj od 20.000 do 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če: • ne čisti in vzdržuje posod za odpadke skladno s 14. členom, • ne prazni posod za odpadke skladno z 18. členom, • odvaža odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 19. členom, • ravna v nasprotju z določili 20. člena, • ravna v nasprotju z 21. členom • ravnav v nasprotju s 23. členom. Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če: • odlaga odpadke v nasprotju s 24. in 25. členom. Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izva-jaca, ki stori prekršek iz 1. in 2. odstavka tega člena. 35. člen Z denarno kaznijo od 10.000 do 40.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj: • ravna v nasprotju z 2. členom, • ravna v nasprotju s 4. členom, • ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, odlaga odpadke izven posod za odpadke ali zunaj območja odlagališča Brstje (8. in 10. člen), • ravna v nasprotju zli. členom, razen 6. točke, • ravna v nasprotju z določi 9. in 13. člena, • ravna v nasprotju z 12. členom, • ravna v nasprotju s 16. členom, • odvaža odpadke v nasprotju z določili 22. člena, • odlaga odpadke na odlagališču izven obratovalnega časa ali izven mesta, ki ga določi upravljalec odlgališča (2. odstavek 28. člena). Z denarno kaznijo od 20.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj: • ravna v nasprotju s 6. točko 11. člena. Z denarno kaznijo od 40.000 do 200.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če kot povzročitelj stori prekršek iz 1. odstavka tega člena ter ravna v nasprotju s 15. členom. Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če kot povzročitelj ravna v nasprotju s 6. točko 11. člena in 25. točko tega odloka. Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če kot povzročitelj stori prekršek iz 3. in 4. odstavka tega člena. IX. KONČNE DOLOČBE 36. člen Ob uveljavitvi tega odloka za območje Mestne občine Ptuj preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/91 in št. 26/94). 37. člen Pristojni organi Mestne občine Ptuj so dolžni v roku treh (3) mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti naslednje predpise: Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj, Pravilnik o določitvi odškodnin krajanom na vplivnem območju odlagališča Brstje, Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ptuj. 38. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 414-5/96-20 Datum: 27/6-1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r. 29. Na podlagi 3., 7., 32. in 33.člena Zakona o gospodarskih javnih službah ( Ur.l.RS, št.32/93 in 43. člena Statuta Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.l 1 /95) ter3., 4. in 6.člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Mestne občine Ptuj ( Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.l2/95) ter 2.člena Odloka o dejavnosti in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.27/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27.junija 1996, sprejel ODLOK o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja način opravljanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj in določa pogoje za oskrbo uporabnikov s plinom ter opredeljuje dejavnost, pogoje, javna pooblastila, pričetek in čas trajanja koncesije, način financiranja in druge elemente pomembne za opravljanje dejavnosti, podelitev koncesije, graditev in upravljanje omrežja ter distribucijo zemeljskega plina ( v nadaljevanju: javna služba). Ta odlok ima naravo koncesijskega akta za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina izdanega v skladu z določili Zakona o gospodarskih javnih službah ter Odlokom o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb s koncesijo. II. POGOJI, PREDMET, PODELITEV IN NAČIN PODELITVE KONCESIJE 2. člen Predmet koncesije je izgradnja in upravljanje omrežja ter distribucija zemeljskega plina za potrebe široke potrošnje, industrijsko in neindustrijsko rabo v skladu z idejnim načrtom in programom plinifikacije naselij na območju Mestne občine Ptuj. 3. člen Distributer (v nadaljnem besedilu: koncesionar) mora za izvajanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje: • da je pravna oseba registrirana v Republiki Sloveniji, • da ima odločbo za izgradnjo in distribucijo zemeljskega plina v skladu z veljavno zakonodajo, • da pripravi in predloži študijo s prikazom predvidenega omrežja, njegovih pomembnejših sestavnih delov, oceno vrednosti naprav in objektov, potreben čas izgradnje, finančni plan, plan investicij, pogoje in način za upravljanje z omrežjem, • da pripravi in predloži analizo programov prodaje plina, • da predloži potrebne reference iz distribucije zemeljskega plina ter garancijo za pravočasno in kvalitetno sprejete naloge, • da bo zagotovil potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo omrežja in distribucijo zemeljskega plina in njegovim upravljanjem, • da si zagotovi soglasje o dobavi zemeljskega plina oziroma, da ima pogodbo z dobaviteljem zemeljskega plina, • da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri in drugimi potenciali za realizacijo izgradnje in upravljanja omrežja za distribucijo, • da upošteva pogoje predpisane z zakonom. 4. člen Koncesionarju bo Mestna občina Ptuj (konce-dent) podelila naslednja javna pooblastila: • izključno pravico uporabe in upravljanja zgrajenega omrežja za distribucijo zemeljskega plina za čas trajanja koncesijske pogodbe, • izključno pravico prodaje zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, opredeljeno v concesijski pogodbi, • pravico izgradnje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, vključno s pravico, da pod površjem vseh javnih površin postavi in vzdržuje cevovode, različne naprave in objekte ter instalacije potrebne za distribucijo, • pravico sklepati pogodbo o dobavi zemeljskega plina, • pravico določati način in pogoje za plačilo uporabljenega zemeljskega plina v skladu s tem odlokom, • pravico zaustaviti dobavo zemeljskega plina posameznim uporabnikom v primeru neplačila v skladu s tem odlokom, • pravico zahtevati od uporabnika vlogo za postavitev priključka, • javna pooblastila iz 28.člena tega odloka. 5. člen Koncesionar izvaja koncesijo pod naslednjimi pogoji: • da samostojno in na svoje stroške gradi in širi omrežje za distribucijo zemeljskega plina v skladu z idejnim projektom in programom za plinifikacijo naselij na območju Mestne občine Ptuj, • da zagotavlja uporabnikom kontinuirano in kvalitetno dobavo zemeljskega plina v skladu z veljavno zakonodajo, • da skrbi za vzdrževanje in ohranjanje mreže za distribucijo zemeljskega plina, • da se z Mestno občino Ptuj sporazume o odkupu distribucijske infrastrukture, • da v skladu z razpisnimi pogoji in koncesijsko pogodbo odvaja del dohodka v občinski proračun koncedenta. 6. člen Koncesionar je distributer zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj pod naslednjimi pogoji: • da spoštuje strokovne, tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki izhajajo iz nacionalnega razvojnega programa za republiko in usmeritev lokalne skupnosti, • da prodaja zemeljski plin v skladu s cenami, ki jih oblikuje oziroma določa Mestna občina Ptuj v skladu s postopkom, ki ga določa zakon in ta odlok, • da omogoča strokovni in finančni nadzor ter nadzor nad zakonitostjo dela po organih, ki so za to določeni s tem odlokom, • da dosledno upošteva tehnične, oskrbovalno stroškovne, organizacijske, varnostne in druge standarde ter normative za opravljanje koncesije oziroma, če teh ni, standarde, ki so povzeti in se uporabljajo v Republiki Sloveniji, • da zagotovi, da bo vsa javna ali zasebna lastnina, ki bi bila zaradi izvajanja del poškodovana, vzpostavljena v prvotno stanje. 7. člen Koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa in pridobljenih ponudb Mestni svet Mestne občine Ptuj na predlog župana. Pogodbo o koncesiji sklene in podpiše župan Mestne občine Ptuj. Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe in traja do izteka v pogodbi določene dobe. Doba trajanja koncesije se šteje od 1 .januarja tistega leta, ki sledi letu, v katerem je distribucijska mrežq pričela delovati. Koncesijska pogodba se po njenem poteku lahko podaljša oz.ima koncesionar pri ponovnem sklepanju pogodbe o koncesiji prednost. Koncesionar je dolžan pričeti z izgradnjo distribucijske mreže po planu, ko je podpisana pogodba in so izdana vsa potrebna dovoljenja. 8. člen Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije, • s sporazumnim prenosom koncesije, • z odpovedjo pogodbe s strani koncesionarja, z odpovednim rokom 1 leta od pisne pogodbe, • v primeru stečaja koncesionarja. 9. člen Koncedent lahko odvzame koncesionarju koncesijo ne glede na določila pogodbe: • če koncesionar ne prične z opravljanjem koncesije v zato določenem roku, • zaradi neupravičene prekinitve distribucije zemeljskega plina za več kot 3 dni, • zaradi ponovljenih, hudih in dokumentiranih primerov neučinkovitih uslug po izključni krivdi koncesionarja, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot koncesija, • v primeru stečaja koncesionarja. J1. člen Koncesionar zagotavlja za izgradnjo plinovodnega omrežja sredstva iz naslednjih virov: • lastnih virov, • bančnih kreditov, • sredstev državnega ekološkega sklada, • drugih virov, pridobljenih preko Mestne občine Ptuj ali drugega nosilca, ki je upravičen konkurirati, • prispevkov uporabnikov po 36. členu tega odloka. Delež sredstev, ki jih koncesionar zagotavlja iz lastnih in bančnih sredstev, mora predstavljati najmanj 50% sredstev potrebnih za izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja. 12. člen Koncesionar dobi povrnjena sredstva vložena v izgradnjo in upravljanje plinovodnega omrežja iz sredstev, ki se natekajo od cene za uporabo zemeljskega plina. Način in višina se podrobno določita s koncesijsko pogodbo s tem, da cena plina vsebuje izdatke za nakup lina, stroške upravljanja, premoženjskega remena, povrnitev vloženega kapitala, dobička in davke. 13. člen Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja Oddelek za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo Mestne občine Ptuj in pristojne inšpekcijske službe. Odnosi med uporabnikom in koncesionarjem se regulirajo s posebnim pravilnikom, ki je sestavni del pogodbe o koncesiji. 14. člen Za odgovornost za škodo, ki jo povzroči koncesionar pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem ospodarske javne službe uporabnikom ali rugim pravnim in fizičnim osebam, se uporabljajo veljavni zakonski predpisi. 15. člen Koncesijo opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastil tega odloka in koncesijske pogodbe. 16. člen Vsi objekti in naprave, ki jih je koncesionar zgradif ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesije, preidejo v last koncedenta ob prenehanju koncesijske pogodbe. Način in pogoji odkupa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi v skladu z zadnjim odstavkom 9.člena tega odloka. V teh primerih lahko koncedent prevzame koncesijo, povrniti pa mora koncesionarju vložena še neamortizirana sredstva po takratni vrednosti ob predaji. 10. člen Z odkupom preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati javno službo, ki je predmet koncesije. Koncedent prevzame vse objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo. 17. člen Koncedent bo za primere predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe zagotovil koncesionarju ustrezne garancije za plačilo objektov in naprav, ki ostanejo v lasti koncedenta. 18. člen Koncesionar lahko prenese koncesijsko pogodbo na drugega koncesionarja samo s privolitvijo koncedenta. 19. člen Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri niem zaposleni delavci uporabnikom ali drugim osebam. 20. člen Ce koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi opravljanja koncesije, lahko opravljanje koncesije začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drugi način določen v koncesijski pogodbi. III. ORGANIZACIJA IN PROSTORSKA ZASNOVA DISTRIBUCIJE PLINA 21. člen Distribucija zemeljskega plina iz lokalnega javnega omrežja je na območju Mestne občine Ptuj gospodarska javna služba. Gospodarska javna služba iz prvega odstavka tega člena obsega: • gradnjo, vzdrževanje in upravljanje lokalnega javnega omrežja za distribucijo zemeljskega plina (v nadaljnem besedilu: plin), • dobavo plina uporabnikom tega omrežja, • nakup, transport in prodajo plina uporabnikom distribucijskega omrežja. 22. člen Izvajalec javne službe transporta plina je v smislu tega odloka pravna oseba, ki v skladu s predpisi izvajajo to javno službo in v tem okviru dobavlja plin izvajalcu javne službe distribucije plina (koncesionar) na območju Mestne občine Ptuj. Koncesionar je pravna oseba, ki v skladu s predpisi in splošnimi akti Mestne občine Ptuj opravlja gospodarsko javno službo distribucije plina na celotnem območju ali delu območja Mestne občine Ptuj. 23. člen Uporabnik plina je v smislu tega odloka vsaka fizična ali pravna oseba, ki ji koncesionar dobavlja plin iz distribucijskega omrežja ob pogojih predpisanih s tem odlokom. 24. člen Distribucija plina se lahko opravlja v vseh organizacijskih oblikah predvidenih v Zakonu o gospodarskih javnih službah. Za distribucijo plina se podeli koncesija in sicer tako, da mora distributer vzdrževati in širiti distribucijsko omrežje. 25. člen Koncesija se podeli za določeno oskrbovalno območje, ki obsega ozemlje naselij Mestne občine Ptuj v skladu z idejnim načrtom in programom plinifikacije naselij v Mestni občini Ptuj. 26. člen Na oskrbovalnih območjih je priključitev obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgra- 8. STRAN 10. JULIJ 1996 LETO II ŠTEVILKA 7 ditev oz. obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 50 kW. Za nove stavbe in za stavbe, ki se dograjujejo, nastane obveznost priključitve iz pn/ega odstavka na javno plinovodno omrežje ob dograditvi oz.pred začetkom uporabe oz.obratovanja stavbe. Za obstoječe stavbe, ki jih je v smislu določil prvega odstavka tega člena obvezno priključiti na distribucijsko plinovodno omrežje, je rok priključitve tretje leto po tem, ko je distributer plina pisno obvestil zavezanca za priključitev o možnosti priključitve na javno plinovodno omrežje. Za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev ali obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči do 50 kW, nastane obveznost priključitve le, če je to predvideno s prostorskimi izvedbenimi akti ali s programi sanacije ekološkega stanja okolja, ki jih sprejme Mestni svet Mestne občine Ptuj. Obveznost priključitve se ne nanaša na stavbe, za katere je urejena oz.je s projekti predvidena uporaba virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja. 27. člen Zavezanec za priključitev stavbe na distribucijsko omrežje je lastnik, upravljalec ali investitor stavbe, če ga za priključitev zavezuje ta odlok. 28. člen Koncesionar ima pri opravljanju gospodarske javne službe javna pooblastila določena v zakonu in sicer: • izdajanje soglasij za priključitev na distribucijsko omrežje (na lokacijsko in tehnično dokumentacijo), • izdajanje dovoljenj za priključitev na plinovodno omrežje, • izdajanje predhodnih pogojev in soglasij k posegom v prostor (predlokacijske razprave), • javna pooblastila iz 4.člena tega odloka. Koncesionar ima pravico začasno omejiti tlak, prekiniti ali ustaviti dobavo plina pod pogoji določenimi v zakonu, predpisu državnega organa ali v odloku. O pritožbah zoper akte izdane po javnem pooblastilu odloča župan. IV. INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE 29. člen Infrastrukturni objekti in naprave za distribucijo plina sestavljajo distribucijsko omrežje. Distribucijsko omrežje obsega primarne in merilne reducirne postaje, ki so namenjeni oskrbi uporabnikov plina na tem omrežju. Notranja plinska napeljava, priključek in plinska trošila niso sestavni del distribucijske infrastrukture in so last uporabnika. 30. člen Kadar je na oskrbovalnem območju potrebno novo distribucijsko omrežje, ga zgradi koncesionar, ki opravlja distribucijo plina na podlagi koncesije. Z njegovo zgraditvijo postane lastnik tega omrežja za čas trajanja koncesije. Koncesionar stvari, ki sestavljajo infrastrukturo, ne sme odtujiti. Pogodba, sklenjena v nasprotju s to določbo, je nična. Koncesionar je dolžan infrastrukturo tekoče in investicijsko vzdrževati, kar je sestavni del izvrševanja javne službe. 31. člen Distribucijsko infrastrukturo, ki je v lasti Mestne občine Ptuj, le ta prenese na koncesionarja, ki opravlja distribucijo plina. Odkup distribucijske infrastrukture, ki je v lasti Mestne občine Ptuj, se uredi s koncesijsko pogodbo. Koncesionar lahko pridobi infrastrukturo tudi z vlaganji javnega ali zasebnega kapitala. 32. člen Na stvareh, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s pri-posestvovanjem ali okupacijo. Stvari, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče obremeniti s hipoteko ali jih dati v zastavo. Služnosti in druge stvarne pravice je mogoče ustanoviti na nepremičninah, ki sestavljajo infrastrukturo le, če to ne nasprotuje njihovemu namenu v okviru izvajanja javne službe. V. PRIKLJUČEVANJE NA DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE 33. člen Uporabnik se priključi na distribucijsko omrežje na način in pod pogoji določenimi s tem odlokom, ne glede na to, ali se priključuje na lastno zahtevo ali je k temu zavezan s tem odlokom. 34. člen Uporabnik mora pri koncesionarju vložiti pisni zahtevek za priključitev objekta na javno plinovodno omrežje. Zahtevek mora vsebovati vse potrebne podatke za odločanje o možnostih in pogojih priključitve. 35. člen Koncesionar je dolžan na podlagi pravilno sestavljenega zahtevka izdati uporabniku soglasje za priključitev v roku petnajst dni. Soglasje za priključitev mora vsebovati tehnične, finančne in organizacijske pogoje in obveznosti, ki jih mora uporabnik izpolniti za priključitev objekta na javno plinovodno omrežje ali spremembo priključne moči. Priključna moč je enaka vsoti nazivnih moči vseh priključenih plinskih trošil. Koncesionar je dolžan dati investitorju ali uporabniku pisno soglasje za priključitev, če so pogoji v zahtevi za soglasje vsklajeni s pogoji iz tega odloka in če to dopuščajo zmogljivosti distributerskih infrastrukturnih objektov in naprav. 36. člen Plačilo stroškov v zvezi z ureditvijo priključka in izvedbo priključitve se ureja s pogodbo med koncesionarjem in uporabnikom. 37. člen Po končanih preizkusih hišne plinske napeljave v skladu s predpisi, mora o rezultatih izvajalec izdati pisni atest ter izjavo o sposobnosti hišne plinske napeljave za obratovanje. O funkcionalnem preizkusu plinskih trošil mora izdati pisno izjavo pooblaščeni serviser. 38. člen Uporabnik mora, ko je izpolnil vse pogoje iz soglasja za priključitev, pridobiti od koncesionarja dovoljenje za priključitev objekta na javno plinovodno omrežje. Zahtevku za izdajo dovoljenja za priključitev mora priložiti potrebno dokumentacijo iz 37.člena, iz katere je razvidno, da so vsa izvedena dela na plinski napeljavi in plinskih porabnikih v objektu izvedena v skladu s strokovno tehničnimi predpisi, standardi in normativi ter v skladu s pogoji za priključitev. 39. člen Koncesionar mora izvesti priključitev potem, ko je na podlagi predložene dokumentacije in pregleda izvedenih del ugotovil, da priključitev objekta na javno plinovodno omrežje ne predstavlja nevarnosti glede požara, prometa ter življenja ljudi v objektu in v njegovi okolici. Koncesionar lahko zavrne priključitev, dokler niso izpolnjeni pogoji iz predhodnega odstavka tega člena. Pred izdajo dovoljenja za priključitev mora koncesionar vročiti uporabniku navodila glede varnega ravnanja in ukrepanja pri uporabi plina. Uporabnik mora podpisati sprejem navodil in se zavzeti, da bo poskrbel za seznanitev drugih morebitnih odjemalcev plina v objektu z navodili. Rok koncesionarja za izvedbo priključka, povračilo škode uporabniku in sankcije, če tega ne izvede v predpisanem roku, se podrobneje določijo v pogodbi med uporabnikom in koncesionarjem. 40. člen Stroški prvega pregleda, preizkusov in atestov linske napeljave in plinskih trošil v objektu remenijo lastnika, upravljalca ali investitorja objekta. 41. člen V dokumentaciji za priključitev, ki jo izda koncesionar potem, ko so izpolnjeni vsi pogoji, mora navesti imena odgovornih oseb, ki so izvedle pregled plinske napeljave in plinskih trošil v objektu. Dokumentacijo za priključek mora koncesionar trajno hraniti v svojem arhivu. 42. člen Distribucijski poseg v zvezi s spuščanjem plina v plinovodno omrežje in vgradnjo hišnih priključkov izvaja izključno koncesionar. 43. člen Določbe tega odloka o priključitvi se uporabljajo tudi za povečanje priključne moči. VI. CENA PLINA IN PLAČEVANJE PORABUENEGA PLINA s 44. člen Odlok Mestnega sveta Mestne občine Ptuj ureja način določanja cene plina za različne kategorije uporabnikov in način obračunavanja ter plačevanja plina (tarifa). 45. člen Ceno plina določa v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter na podlagi tarife pristojni organ Občinske uprave Mestne občine Ptuj na predlog koncesionarja ali po uradni dolžnosti. Ceno plina potrjuje Mestni svet Mestne občine Ptuj s sklepom. kuril- Cena plina mora biti v prioriteti lahkega nega olja glede na pridobljeno toplotno gijo in način uporabe. ener- 46. člen Uporabnik je dolžan plačati porabljeno količino plina v določenem obdobju (obračunsko obdobje), ki ne sme biti daljše od dveh mesecev. Količina dobavljenega plina se ugotavlja s predpisanim plinomerom. Koncesionar mora plinomere redno pregledovati in jih menjavati v skladu s predpisi, ki urejajo kontrolo meril. Uporabnik je dolžan omogočiti koncesionarju dostop do merilnih naprav zaradi odčitavanja, vzdrževanja ali zamenjave plinomera. Če koncesionar zaradi odsotnosti uporabnika ni mogel odčitati plinomera, je uporabnik dolžan po koncesionarjevem obvestilu javiti pravilni odčitek v roku in način, ki ga le - ta določi. Če uporabnik ne javi odčitka plina, mu koncesionar obračuna dobavljene količine plina glede na dobavo plina v preteklem obdobju z upoštevanjem dinamike dobave. Redne preglede plinomerov v zakonitem roku in zamenjavo dotrajanih plinomerov opravlja koncesionar na svoje stroške v skladu z veljavnimi predpisi. 47. člen Uporabnik in koncesionar se lahko v skladu s tarifo dogovorita, da plačuje uporabnik plin v enakih obrokih glede na povprečno porabo v preteklem letu ali ocenjeno porabo v tekočem letu. Višina obroka mora biti določena realno in ne sme biti očitno v korist uporabnika ali koncesionarja. Uporabnik lahko kadarkoli zahteva, da se odčita in obračuna njegova dotedanja poraba plina. Ukrep ustavitve dobave iz 51.člena tega odloka lahko koncesionar uporabi le v primeru, če uporabnik ne plača tako obračunanega plina. 48. člen Prepovedan je kakeršenkoli neupravičen odjem plina. Za neupravičen odjem plina se šteje vsakršen odjem plina, ki je speljan mimo plinomera ali nedopusten poseg na plinomer. Neupravičen odjem plina se odjemniku plina obračuna iz polne priključne vrednosti plinskih trošil ob upoštevanju naslednjih ur dnevne uporabe plina: • 6 ur dnevno za vse kuhalnike in štedilnike, • 4 ure dnevno za vodne grelnike, • 24 ur za hladilnike, • 10 ur dnevno za razsvetljavo, • 16 ur dnevno za obdobje od 1 .oktobra do 1 .maja za vsa trošila, ki služijo ogrevanju prostorov, • pri drugih trošilih v industriji v odvisnosti od števila delovnih izmen 8, 16 in 24.ur. VII. DOBAVA PLINA 49. člen Koncesionar je dolžan dobavljati plin uporabniku nepretrgano in mu zagotavljati standardni tlak na plinomeru. Koncesionar sme zmanjšati tlak ali prekiniti dobavo plina le v primerih določenih v zakonu, drugem predpisu in odloku. Koncesionar mora dobavljati plin tudi v primeru, če ima zaradi cene plina s tem izgubo. Koncesionar mora dobavljati plin tudi ob nepredvidljivih okoliščinah nastalih zaradi višje sile, če je to objektivno mogoče. V tem primeru ima koncesionar pravice iz člena 50/11 ZGJS. 50. člen Koncesionar sme začasno znižati običajni tlak ali prekiniti dobavo plina po predhodnem obvestilu uporabnikov v naslednjih primerih: • pri rednih in izrednih vzdrževalnih delih na distribucijskem omrežju, • pri priključevanju novih delov plinskega omrežja, •pri okvarah na oskrbovalnem plinskem omrežju, •če to zahtevajo dela pri gradnji in rekonstrukciji objektov, cest in drugih komunikacij ter komunalnih naprav. Znižanje tlaka plina ali prekinitev dobave plina sme trajati le toliko časa, kolikor je nu- jno, da ie odstranjen vzrok, zaradi katerega je do teh ukrepov prišlo. Koncesionar je, razen v primeru nepredvidenega nujnega posega, dolžan predhodno obvestiti uporabnike o znižanju tlaka plina ali prekinitvi dobave plina. Obvestilo mora biti objavljeno v sredstvih javnega obveščanja ali poslano pisno neposredno uporabniku najmanj 24 ur pred zmanjšanjem ali prekinitvijo dobave plina. V obvestilu morajo biti podani vsi ukrepi za zagotovitev varnosti. 51. člen Koncesionar ustavi uporabniku dobavo plina po predhodnem pisnem obvestilu, če le ta v roku določenem v obvestilu ne izpolni svoje obveznosti, v naslednjih primerih: • če uporabnik moti dobavo plina drugim uporabnikom, • če uporabnik na opomin koncesionarja ne zniža odjemne moči oz.količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku, • če uporabnik odreče ali onemogoči pooblaščenim osebam koncesionarja dostop do vseh delov priključka, objektov, naprav in napeljav distribucijske infrastrukture, • če uporabnik v primeru pomanjkanja plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odvzema plina iz omrežja, • če uporabnik namerno poškoduje naprave koncesionarja, • če se neupravičeno odjema plin, • če uporabnik ne dovoli koncesionarju dostop do plinomera, • če uporabnik v celoti ne plača dobavljenega plina. 52. člen Koncesionar ustavi dobavo plina brez predhodnega obvestila: • če uporabnik z obratovanjem svojih plinskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje, • če uporabnikove naprave ovirajo redno dobavo plina drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti, • če uporabnik namerno poškoduje naprave koncesionarja. 53. člen Uporabnik plina mora vzdrževati plinske napeljave in plinska trošila v objektu v brezhibnem stanju. Koncesionar redno pregleduje plinsko napeljavo in plinska trošila v objektu, izvajati preizkus brezhibnosti plinske napeljave ter izvajati funkcionalni preizkus priključenih plinskih trošil na zahtevo in stroške uporabnika. Koncesionar ima pravico do izrednega pregleda ali preizkusa plinske napeljave in plinskih trošil v objektu, kadar obstaja utemeljen sum o nepravilnostih na plinski napeljavi in plinskih trosilih ali o neupravičenem odjemu plina. 54. člen Redne in' izredne preglede opravljajo pooblaščeni predstavniki koncesionarja, ki imajo za ta opravila pisna pooblastila. Uporabnik je dolžan omogočiti pooblaščenim predstavnikom koncesionarja dostop v prostore objekta zaradi izvajanja pregleda ali preizkusa plinske napeljave in plinskih trošil. Redni pregledi se opravljajo po predhodnem obvestilu in na zahtevo ter stroške uporabnika. 55. člen Uporabnik plina je dolžan nemudoma sporočiti koncesionarju vsako zaznano okvaro na distribucijskem omrežju, plinski napeljavi in linskih trošilih v objektu ter izvesti vse potre-ne nujne ukrepe. 56. člen Koncesionar je dolžan organizirati dežurno službo tako: • da odgovori na vsak telefonski klic, • da usposobljeni delavci koncesionarja pridejo k uporabniku, ki je sporočil neobvladano izhajanje plina v 60 minutah po obvestilu, • da usposobljeni delavci koncesionarja pridejo k uporabniku, ki je sporočil okvaro, pri kateri ni neobvladanega izhajanja plina, najkasneje v 24 urah po obvestilu. Določila prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, da sporoči izhajanje ali okvaro na distribucijskem omrežju tretja oseba. 57. člen V primeru pomanjkanja plina, ki nastane zaradi nepredvidljivih razmer, katerih posledice ni mogoče preprečiti, lahko pristojni oran Mestne občine Ptuj odloči, da se oločenim uporabnikom začasno zmanjša tlak plina ali prekine dobava plina. Pri tem se mora upoštevati naslednji vrstni red uporabnikov: • industrijski uporabniki, ki uporabljajo plin za ogrevanje in imajo na razpolago rezervni način ogrevanja, • ostali industrijski uporabniki, • vsi drugi poslovni uporabniki, razen vrtcev, šol, domov ostarelih oseb, ki opravljajo to dejavnost na podlagi koncesije, • vsi ostali uporabniki. Prekinitev dobave ne sme trajati več kot 8 ur. V primeru daljše prekinitve dobave plina so uporabniki upravičeni do povrnitve dokazane škode. Vlil. KONČNE DOLOČBE 58. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj. Številka: 414-3/96-20 Datum: 27.junij 1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r. 30. Na podlagi 15. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90, 61/90 in Uradni list RS, št. 42/90, 30/93, 32/93) in 11. člena Stauta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. junija 1996, sprejel PRAVILNIK O KNJIGOVODSTVU MESTNE OBČINE PTUJ 7. člen Finančno in materialno poslovanje s proračunskimi sredstvi Mestne občine Ptuj se izvaja v skladu z določili: 1. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 20/95) 2. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) 3. Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89, 35/89, 3/90, 42/90, 61/90 in Uradni list RS, št. 42/90, 30/93 in 32/93) 4. Uredbe o kontnem planu (Uradni list SFRJ, št. 21/89, 36/89 in 5/90) 5. Pravilnika o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem (Uradni list SFRJ, št. 33/89 in 73/90) 6. Odredbe o plačevanju z gotovino in blagajniškim maksimumom (Uradni list RS, št. 4/93) 7. Odredbe o evidentiranju prihodkov, odhodkov, sredstev in virov sredstev proračunov družbenopolitičnih skupnosti ter njihovem izkazovanju (Uradni list RS, št. 15/91 in 5/92) 8. Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni ust RS, št. 28/93, 19/94). 2. člen Oddelek za finance Mestne občine Ptuj vodi poslovanje za naslednje račune: • proračun Mestne občine Ptuj • Sklad stavbnih zemljišč • Zavod Bistra, Center interesnih dejavnosti Za navedene račune je računovodsko-knjigo-vodsko poslovanje organizirano ločeno. 3. člen Pri izvajanju računovodstva je poleg predpisov iz 1. člena potrebno upoštevati tudi sprejeti Odlok o proračunu Mestne občine Ptuj, finančni načrt Sklada stavbnih zemljišč in druge akte. 4. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je župan, oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali posebnim aktom mestnega sveta drugače določeno. 6. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za nemene, ki so opredeljeni v proračunu in v mejah sredstev, ki so jim bila odobrena s proračunom. Uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. 7. člen Sredstva za plače delavcev v občinski upravi in javnih zavodih se zagotavljajo mesečno glede na število in strukturo delavcev. Koristniki proračunskih sredstev predložijo pristojnim oddelkom zahtevke za plače. Morebitne odsotnosti z dela oz. refundirana sredstva iz naslova boleznin, invalidnin ipd. se poračunajo pri zahtevku za sredstva v naslednjem mesecu. 8. člen Sredstva proračuna se nakazujejo na podlagi odredb za izplačilo in originalnih knjigovodskih listin. Iz odredbe morajo biti razvidni naslednji podatki: številka proračunske postavke, znesek, ki se plačuje, namen nakazila, žiro račun upravičenca, datum in podpis predlagatelja ter datum in podpis odredbodajalca. Odredba mora vsebovati vse za htevane in predpisane podatke. Pred predložitvijo odredbe pristojni oddelki preverijo ali je izplačilo v skladu z zakoni, odlokom o proračunu oz. drugimi predpisi. 9. člen Do sprejetja zakona o javnih naročilih se nabava opreme, investicijska, vzdrževalna dela in storitve oddajo s pogodbo in v skladu s perdpisi, ki veljajo za državni proračun. Po sprejetju zakona o javnih naročilih se uporablja le-ta. 10. člen Nabav pisarniškega materiala in potrošnega materiala se izvaja neposredno pri dobaviteljih sproti po potrebah, ki jih ugotavljajo in potrdijo vodji oddelkov oz. občinski urad mestne občine kot celota. Zaradi sprotne nabave v skladu s tekočimi potrebami se materialno knjigovodstvo posebej ne vodi, temveč se vodi le poenso-tavljena evidenca o nabavi in potrošnji pri Oddelku za splošne zadeve. J1. člen Popis sredstva in njihovih virov (inventura) se opravlja v skladu s 35. in 37. členom Zakona o računovodstvu in Pravilnika o načinu in rokih za popis in usklajevanje knjigovodskega stanja z dejanskim stanjem (Uradni list SFRJ, Št. 33/89 in 73/90). Komisija za popis sestavi poročilo na podlagi poročil posameznih komisij v skladu z določilom 14. členom navedenega pravilnika in ga skupaj s popisnimi listi najpozneje 20 dni pred rokom, predpisanim za dostavo letnega poročila Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje predloži vodji Oddelka za finance. 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 402-4/96-20 Datum: 27/6-1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček, s.r. 31. Na podlagi 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/95 in 5/95) je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 31. marca 1995, sprejel SKLEP o določitvi javne infrasturkture na področju kulture v Mestni občini Ptuj I. V skladu s 29. in prvim odstavkom 63. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture postanejo javna infrastruktura na področju kulture naslednje nepremičnine na območiu Mestne občine Ptuj, ki so bile na dan 17. decembra 1994 javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in so pretežno namenjene opravljanju kulturnih dejavnosti. naziv ulica k.o A. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ-GRAJSKI KOMPLEKS: 1. Grad Ptuj Na gradu 1 Ptuj 2. Žitnica Na gradu 8 Ptuj 3. Miš Maš Na gradu Ptuj 4. Vzhodni stolp Na gradu 2 Ptuj 5. Severni stolp Na gradu Ptuj 6. Zahodni stolp Na gradu 7 Ptuj 7. Južni Nežkin stolp Na gradu 6 Ptuj 8. Južni Žižekov stolp Na gradu 5 Ptuj 9. Dominikanski samostan in pomožni objekti Muzejski trg 1 Ptuj 10.Zapori Prešernova 37 Ptuj 1 1 .Miheličeva galerija Dravska ulica Ptuj 12.1. mitrej na Hajdini Hajdina Ptuj 13.111. mitrej na Bregu Ptuj Ptuj M.Bivša restavracija Na gradu 2 Ptuj 15.Spodnja hiša pri vrtovih Raičeva ulica Ptuj B. KNJIŽNICA IVANA POTRČA: 1. Mali grad Prešernova 33-35 Ptuj 2. Ljudski oddelek Krempljeva 22 Ptuj C. ZGODOVINSKI ARHIV: I. SZ krilo Dominikanskega samostana Muzejski trg 1 Ptuj Kot javna infrastruktura na področju kulture se ob istih pogojih in z istim dnem razglaša tudi oprema v teh nepremičninah, ki služi Kulturnim dejavnostim. II. V skladu z 29. in drugim odstavkom 63. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture postanejo javna infrastruktura na poročju kulture naslednje nepremičnine na območju Mestne občine Ptj, ki so bile 17. decembra 1994 družbena lastnina v upravljanju občine ali krajevnih in so pretežno namenjene opravljanju kulturnih dejavnosti: 1. Dom krajanov Grajena Grajena Grajena 2. KS Hajdina • Dom krajanov Skorba Skorba Hajdina 3. Dom krajanov Dražene! Dražene! 4. Grad Turnišče s parkom Zagrebška c., Ptuj 5. Gledališče Slov. trg 13, Ptuj 6. Narodni dom Jadranska 13, Ptuj 7. Stavba ob gledališču Slov. trg 12, Ptuj 8. Enota ZVNKD Maribor Prešernova 18, Ptuj 9. Center interesnih dejavnosti Dravska 18, Ptuj Kot javna infrastruktura se ob istih pogojih in z istim dnem razglaša tudi oprema v teh nepremičninah, ki služi kulturnim dejavnostim. III. Nepremičnine iz I. in II. točke teh sklepov se kot javna infrastruktura na področju kulture na predlog občinskega sveta zaznamuje v zem-Ijiski knjigi. Številka: 611 -4/94-1 Ptuj, dne 31/3-1995 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cucek,s.r. 32. Na podlagi 46.člena Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.12/96) lOO.a člena Zakona o lokalni samouoravi (Uradni list RS, št.72/93, 57/94 in 14/95) in 11 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.l 1/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.4/96) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27.junija 1 996, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov Mestne občine Ptuj v svete osnovnih šol na območju Mestne občine Ptuj I. Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje v svete javnih zavodov osnovnih šol na območju Mestne občine Ptuj naslednje predstavnike ustanovitelja: 1. V svet Osnovne šole Breg: • BELCA Edvarda iz Ptuja, Praprotnikova 4 • SIMONK/Marjana iz Ptuja, Zagrebška 45 • PREMUŽIČ Franca iz Ptuja, Na postajo 1. 2. V svet Osnovne šole Hajdina: • CARTL Angelo iz Zgornje Hajdine 75/a • BEDRAČ Janeza iz Zgornje Hajdine 9 . STOJADINOVIČ Dragija iz Zg. Hajdine 109. 3. V svet Osnovne šole Olge Meglič: • TOAAAŠIČ Emila iz Ptuja, Orešje 144 • NEUDAUER Tomaža iz Ptuja, Ob Grajeni 4 • KERIN Mirana iz Ptuja, Arbaiterjeva 1. 4. V svet Osnovne šole Ljudski vrt: • KOTNIK Mirka, Krčevina pri Vurbergu 50 • FAJT Rajka iz Ptuja, Ul.Stanka Brenčiča 9 • CEROVIČ Vilka iz Ptuja, Ul.Lackove čete 36. 5. V svet Osnovne šole Markovci: • TOPLAK Stanislava, Sobetinci 25 • GOLOB Ivana, Prvenci 1 /b • PIČERKO Janeza, Zabovci 6. II. Ta sklep velja dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 108-10/96-20 Datum: 27.junij 1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cucek,s.r. 33. Na podlagi 46.člena Zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št.12/96) 100.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS,št.72/93, 57/94 in 14/95), soglasja Občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas z dne 24.6. 1996 in 11 .člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.ll/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.4/96) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27.junija 1996, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet Osnovne šole Mladika I. V Svet Javnega zavoda Osnovne šole Mladika se imenujejo naslednji predstavniki ustanovitelja: 1. Vladimir ČUŠ iz Ptuja, CMD 9 2. Milan JUDEŽ iz Ptuja, Šeronova 5 3. Danilo MURŠEC iz Biša 58 II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 108-41/95-20 Datum: 27.junij 1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Čuček,s.r. 34. Na podlagi 46.člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št.12/91) ter 11.člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.ll/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.4/96) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27.junija 1996, sprejel naslednji SKLEP o soglasju k Statutu Javnega zavoda Gledališče Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k Statutu Javnega zavoda Gledališče Ptuj, ki ga je svet Gledališča sprejel na svoji seji, dne 19.junija 1996. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 108-4/95-20 Datum: 26.6.1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cuček,s.r. 35. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11 /95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96), je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 27. junija 1996, sprejel PRAVILNIK O FINANČNIH INTERVENCIJAH ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se določijo pogoji, način in kriteriji za dodelitev sredstev namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvo. 2. člen Sredstva za finančne intervencije v kmetijstvo se zagotavljajo: • iz sredstev proračuna Mestne občine Ptuj za program ohranjanja in razvoja kmetijstva Mestne občine Ptuj, • iz drugih virov. 3. člen Višino sredstev za program ohranjanja in razvoj kmetijstva določi Mestni svet Mestne občine Ptuj z odlokom o proračunu za tekoče leto. 4. člen Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Mestne občine Ptuj se finančna sredstva usmerjajo v: • pospeševanje strukturnih sprememb in usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvo ter ustvarjanje ekonomsko stabilnih gospodarskih enot, • večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti, • uvajanje kakovostnejših semen, sadik, plemenskih živali ter tehnologije, • ohranitev, varstvo, razumno in optimalno rabo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti, • urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije, komasacije, namakanje, osuševanje), • pospeševanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, • sofinanciranje kmetijskega izobraževanja, • druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva ter oblikovanje in utrjevanje identitete Mestne občine Ptuj. 5. člen Upravičenci do interventih sredstev so tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj, s slovenskim državljanstvom in praviloma s statusom kmeta ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), ki imajo sedež in pridelovalne površine v Mestni občini Ptuj, razen določb 11. člena točke B6 - vinogradništvo. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj. 6. člen Sredstva za intervencije v kmetijstvo se dodeljujejo kot: - podpore, - regresi, - premije. 7. člen Upravičenci uveljavljajo intervencijska sredstva na osnovi in pod pogoji, določenimi z natečaji, razpisi in javnimi objavami Mestne občine Ptuj, ki morajo vsebovati: • namene, za katere se dodeljujejo sredstva javnega razpisa, • višino razpisanih sredstev, • upravičenci do interventnih sredstev, • rok za prijavo na javni razpis, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva, objave in naslov, na katerega se vložijo prošnje, • pogoje pod katerimi se dodeljujejo intervencije, • navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k zahtevku. 8. člen Upravičenost zahtevka, oceno programa in predlog za odobritev pripravi Oddelek za gospodarske dejavnosti Mestne občine Ptuj v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo. 9. člen Namensko uporabo sredstev spremljajo in preverjajo pristojni organi Mestne občine Ptuj. 10. člen V primeru nenamenske porabe sredstev je investitor dolžan takoj vrniti sredstva z zakonskimi zamudnimi obrestmi, povečanimi za 50 %. II. UKREPI 11. člen Sredstva so namenjena za: A - ŽIVINOREJA^ Al - NABAVA PLEMENSKE ŽIVINE - REGRES Višina regresa do 1/3 vrednosti plemenske živali. GOVEDOREJA Namen: vzpodbujanje vzreje in nabave visoko proizvodnih plemenskih krav - prvesnic in brejih telic kombiniranih in mesnih pasem iz lastne reje in iz nakupa (uvajanje večjega deleža mesnih pasem, preusmeritev iz mlečne reje v rejo za meso) in zagotoviti zmerno rast staleža govedi ali vsaj ohraniti skupno število govedi. PRAŠIČEREJA Namen: Nabava plemenskih svini in merjascev zaradi širitve prašičereje in izboljšanja proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. KOZJEREJA - PODPORE, REGRESI Namen: • vzpodbujanje nakupa plemenskih koz zaradi širitve kozjereje, • ureditev možnosti zbiranja in hlajenja mleka, • vzpodbujanje predelave mleka in izdelave kakovostnih sirov na sami kmetiji, • sofinanciranje umetnega osemenjevanja koz v višini do 50 % cene osemenitve in do 50 % cene prve ponovne osemenitve. POGOJI: Potrdilo o poreklu kakovosti živali, račun in mnenje kmetijske svetovalne službe ter izpolnjevanje naslednjih zahtev: Govedoreja: • urejena hlevska knjiga (dokumentacija o kontroli proizvodnje, o oštevilčenju in proizvodnosti živali, o ocenjevanju plemenske vrednosti in proizvodnosti plemenjakov). Prašičereja: • vse plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, • živali morajo ustrezati pogojem, ki jih določa pravilnik o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov. Kozjereja: • vse plemenske živali za katere se uveljavlja regres, morajo biti oštevilčene, izhajati morajo iz kontroliranih tropov, • vlagatelji so upravičeni do regresa za živali, ki jih Kupijo ali vzredijo v lastnem tropu, • minimalni stalež plemenskih samic v tropu je 5, • upavičenec ne sme zmanjšati staleža živali najmanj 5 let. A2 - ANALIZA KRME - REGRES Namen: regresiranje analize krme v višini 70 % cene analize krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov. Pogoj: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki predloži račun ter seznam upravičencev s številko vzorca. A3 - PROGRAM PREVENTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI, REPRODUKCIJE IN SELEKCIJE - PODPORE, REGRESI Namen: pospeševanje preventivnega zdravljenja plemenskih živali (po individualno sprejetih projektih), regresiranje vzdrževanja plemenskih bikov, regresiranje umetnega osemenjevanja s semenom visoko kvalitetnih bikov v višini 50 % vrednosti doze semena. A4 - ČEBELARSTVO - PODPORE, REGRESI Namen: vzpodbujanje razvoja čebelarstva zaradi boljše oplodnje v sadjarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu, regresiranje preventivnega zdravstvenega varstva čebel. Pogoj: zahtevek vlagajo čebelarska društva, zahtevku je potrebno priložiti program dejavnosti na katerega se zahtevek nanaša. B - RASTLINSKA PROIZVODNJA BI - POLJEDELSTVO - REGRESI Namen: • podpora razvojnim in raziskovalnim programom v poljedelstvu, • podpora razvoju semenarstva, uvajanju novih kultur, • uporaba ekološko sprejemljivih tehnologij. B2 - ANALIZA ZEMLJE - REGRESI Namen: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil, za kar je osnova analiza tal (zemlje). Regresiranje analize tal v višini 50 %. B3 - VRTNARSTVO - REGRESI Namen: • vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji na manjših primestnih kmetijah z možnostjo samozaposlitve, • povečati pridelavo tržno zanimivih vrtnin, • povečati površine pod okrasnimi rastlinami, • povečati površine pod plastenjaki in steklenjaki. Regresira se nakup plastenjakov od 150 do 500 m2 in steklenjakov od 50 m2 naprej v višini do 10 % od predračunske vrednosti. B4 - TRAVNIŠTVO - REGRESI Namen: vzpodbujanje intenziviranja travinja s setvijo visoko proizvodnih in kvalitetnih travnih mešanic. Regresiranje nakupa semena do 30 % vrednosti po programu Kmetijske svetovalne službe. B5 - SADJARSTVO Namen: vzpodbujanje obnove nasadov s kakovostnim sadilnim materialom in povečati pridelavo jagodičevja m koscicarjev (breskev, marelic itd.). Pogoji: • skupna površina nasada mora biti najmanj 0,50 ha, na novo posajena površina najmanj 0,30 ha, za jagode najmanj 0,10 ha, • regresiranje nakupa sadnih sadik (do 5.000 kom. sadik na kmetijo), ki so vzgojene v slovenskih drevesnicah ter uvožene, katere so pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije, • pozitivno mnenje območnega, za sadjarstvo, specializiranega kmetijskega svetovalca. B6 - VINOGRADNIŠTVO Namen: Vzpodbujanje obnove vinogradov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami in vzpodbujanje trsničarstva na kmetijah. Pogoji: • skupna površina nasada mora biti najmanj 0,50 ha, na novo posajena površina najmanj 0,30 ha, • regresiranje nakupa trsnih cepljenk (do 5000 kom cepljenk na kmetijo), ki so vzgojene v slovenskih trsnicah ter uvožene, katere so pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije, • pridelovalec je vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina ter redno prijavlja pridelek, pri vinogradnkih, ki so se začeli na novo ukvarjati s to delavnostjo, zadošča izjava Kmetijske svetovalne službe, • pozitivno mnenje območnega, za vinogradništvo specializiranega kmetijskega svetovalca. B7 - NAMAKANJE - PODPORA Namen: preprečevanje posledic suš in ekonomičnosti proizvodnje. Podpora programom namakanja vrtnin, poljščin in travinja ter trajnih nasadov. Podpora v višini do 20 % vrednosti investicije. Pogoji: mnenje Kmetijske svetovalne službe, projekt namakanja, urejena dokumentacija. B8 - UKREPI NA VODOOSKRBNIH OBMOČJIH - PODPORE, REGRESI Namen: varovanje pitne vode s spremljanjem ibanja nitratov in regresiranje semena osevkov do 50 % cene semena. Pogoji: zahtevke vlagajo Kmetijska svetovalna služba, pravne in rizične osebe na osnovi računa in podatkov o opravljeni setvi. B9 - SOFINANCIRANJE MANJŠIH AGROMELIORACIJ Namen: manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,50 do 4,00 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Pogoji: vloga se daje preko Kmetijske svetovalne službe s prilogami: • investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije, • ekonomska upravičenost investicije, ki jo potrdi Kmetijska svetovalna služba, • katastrska skica z vrisom območja, • zemljiškoknjižni izpisek, • krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, • potrdilo o priglasitvi del ali ustrezno dokumentacijo. C - VZPODBUJANJE STROKOVNEGA IN TEHNOLOŠKEGA NAPREDKA NA KMETIJAH - PODPORA Namen: ustvarjanje družinskih kmetij kot gospodarsko stabilnih enot. Pogoj: podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovan efekt realiziranega programa. Financira se 30 % predračunske vrednosti razvojnega programa kmetije. D - IZOBRAŽEVANJE, RAZVOJNE IN RAZISKOVALNE NALOGE TER PREDSTAVITVE IN INVESTICIJSKE NALOŽBE PO RAZVOJNIH PROGRAMIH MESTNE OBČINE PTUJ - PODPORE Namen: strokovni napredek in prenos znanja v prakso, predstavitev za naše okolje tipične in kakovostne kmetijske proizvodnje, širitev trgov, doseganje višje kakovosti in uresničitev razvojnih programov Mestne občine Ptuj. Podpore so namenjene za naslednja področja: • izobraževanje kmetov in kmečkih žensk ter mladine, • delo strokovnih društev s področja kmetijstva, • razstave, demonstracije, posvete, • poskusništvo ter drugo. E - DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH - PODPORE Namen: spodbujanje dodatnega zaslužka na kmetijah, zvišanje kvalitete življenja na samih kmetijah ter ohranitev kulturne dediščine podeželja, za programe predelave in trženja. Pogoji: podpore se odobrijo le za tisto proizvodnjo, katere proizvodi se bodo pojavili na trgu, za sladkovodno ribogojstvo, alternativne reje gosi, rac, puranov, nojev, damjakov, polžev, za vse vrste predelave doma pridelanih surovin, sušenje sadja, nabiranje in sušenje zelišč in gob, domačo obrt in drugo. Podpora se odobri po individualno predloženih projektih iz katerih je razviden namen in cilj projekta, predračunska vrednost in viri financiranja ter pričakovani efekt realiziranega programa. III. KONČNA DOLOČBA 72. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem objave- v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 403-209/96-20 Datum: 27/6-1996 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan Cucek, s.r. 36. MESTNA OBČINA PTUJ OBJAVLJA na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj štev. 7/96) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 4/96) RAZPIS za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj za leto 1996. 1. SPLOŠNI POGOJI I. Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 7/96) lahko za dodelitev sredstev zaprosijo tržni proizvajalci hrane in sicer fizične osebe s slovenskim državljanstvom, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ptuj, praviloma s statusom kmeta ter pravne osebe (majhne družbe opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), ki imajo sedež in pridelovalne površine v Mestni občini Ptuj, razen določb 11. člena točke B6 - vinogradništvo. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj. II. Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, pri terenskem kmetijskem svetovalcu Kmetijske svetovalne službe Ptuj. Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Kmetijsko svetovalno službo pri Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. 2. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj se zagotovijo v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 1996, v višini 3.201.875,00 SIT v obliki podpor, regresov in premij. 3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV A. ŽIVINOREJA Govedoreja Namen ukrepa: vzpodbujanje vzreje in nabave visoko proizvodnih plemenskih krav -prvesnic in brejih telic kombiniranih in mesnih pasem iz lastne reje in iz nakupa. Višina regresa je 20.000 SIT/žival, višina predvidenm sredstev je 330.000 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o poreklu kakovosti živali, • račun in mnenje Kmetijske svetovalne službe, • urejena hlevska knjiga (dokumentacija o kontroli proizvodnje, oštevilčenju in proizvodnosti živali, o ocenjevanju plemenske vrednosti in proizvodnosti plemenjakov). Prašičereja Namen ukrepa: nabava plmenskih svinj in merjascev zaradi širitve prašičereje in izboljšanja proizvodnosti mesnatih pasem prašičev. Znesek regresa je 5000,00 SIT za plemensko svinjo in 7.000,00 SIT za plemenskega merjasca. Višina predvidenih sredstev je 537.500,000 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: • potrdilo o poreklu kakovosti živali • račun in mnenje kmetijske svetovalne službe, • plemenske živali morajo biti vzrejene v potrjenih selekcijskih razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih, • živali morajo ustrezati pogojem, ki jih določa pravilniK o vodenju rodovništva, ugotavljanju prizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov. Analiza krme Namen ukrepa: regresiranje analize krme v višini 70 % cene analize kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov. Višina predvidenih sredstev je 175.000,00 SIT. Pogoj: zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki predloži račun ter seznam upravičencev s številko vzorca. B) RASTLINSKA PROIZVODNJA Analiza zemlje (tal) Namen ukrepa: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil, za kar je osnova analiza zemlje. Višina regresa: regresiranje analize zemlje v višini 50 % cene analize. Višina predvidenih sredstev je 241.875,00 SIT. Pogoj: zahtevke vlagajo upravičenci preko Kmetijske svetovalne službe na osnovi računov in podatkov o opravljeni analizi. Vrtnarstvo Namen ukrepa: vzpodbujanje k intenzivnejši vrtnarski proizvodnji, predvsem tržno zanimivih vrtnin in okrasnih rastlin (povečati površine pod plastenjaki in steklenjaki). Regresira se nakup plastenjakov od 150 do 500 m2 in steklenjakov od 50 m2 naprej v višini do 10 % predračunske vrednosti. Višina predvidenih sredstev je 860.000,00 SIT. Pogoj: zahtevki se vlagajo preko Kmetijske svetovalne službe na osnovi predložitve razvojno -proizvodnega programa. Sadjarstvo Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove nasadov s kakovostnim sadilnim materialom in povečati pridelavo jagodičevja in koščičarjev. Višina regresa je 40 SIT/sadiko, razen za orehe 200 SIT/sadiko in jagode 5 SIT/sadiko. Višina predvidenih sredstev je 337.500,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: • skupna površina nasada mora biti najmanj 0,50 ha, na novo posajena površina najmanj 0,30 ha, za jagode 0,10 ha, • regresiranje nakupa sadnih sadik (do 5000 kom. na kmetijo), ki so vzgojene v slovenskih drevesnicah ter uvožene, katere so pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije, • pozitivno mnenje območnega, za sadjarstvo specializiranega kmetijskega svetovalca. Vinogradništvo Namen ukrepa: vzpodbujanje obnove vinogradov s kakovostnimi trsnimi cepljenkami in vzpodbujanje trsničarstva na kmetijah. Višina regresa je 40 SIT/cepljenko. Višina predvidenih sredstev je 220.000,00 SIT. Pogoji za pridobitev sredstev: • skupna površina nasada mora biti najmanj 0,50 ha, na novo posajena površina najmanj 0,30 ha • regresiranje nakupa trsnih cepljenk (do 5000 kom na kmetijo), ki so vzgojene v slovenskih trsnicah ter uvožene, katere so pod strokovnim vodstvom Kmetijskega inštituta Slovenije, • pridelovalec mora biti vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina ter mora redno prijavljati pridelek; pri vinogradnikih, ki so se začeli na novo ukvarjati s to dejavnostjo, zadošča izjava Kmetijske svetovalne službe, • pozitivno mnenje območnega, za vinogradništvo specializiranega kmetijskega svetovalca. Ukrepi na vodooskrbnih območjih Namen ukrepa: varovanje pitne vode s spremljanjem gibanja nitratov in regresiranje nakupa semena dosevkov v višini 50 % cene semena. Višina predvidenih sredstev je 500.000,00 SIT. Pogoj: zahtevke vlagajo upravičenci preko Kmetijske svetovalne službe na podlagi računov in podatkov o opravljeni setvi. 4. ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev je odprt do porabe sredstev oziroma do 30.11.1996. 5. ODOBRITEV SREDSTEV: Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge. Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem v odvisnosti od finančnih zmožnosti občinskega proračuna. Župan Mestne občine Ptuj Dr. Miroslav LUCI 37. Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Ptuj in Mestna občina Ptuj na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja občine Ptuj ( Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/91, 28/91 in 17/93) razpisujeta NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ MESTNE OBČINE PTUJ V VIŠINI 60.000.000,00 TOLARJEV. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODEUENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMEUNI IN 6 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: • podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, • samostojni podjetniki, • občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja za obratovanje oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju Mestne občine Ptuj. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - spremembo gospodarske strukture v Mestni občini Ptuj s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot, - povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij, - energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti, - oblikovanje in utrjevanje identitete Mestne občine Ptuj, - udeležbo tujih ali domačih sovlagateljev, - prodaja na tuja tržišča. Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo V DVEH IZVODIH na Mestno občino Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Razpis je odprt do izčrpanja razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30.9.1996. Obravnavanje vlog bo vsako prvo sredo v mesecu za vse prispele popolne vloge na Mestno občino Ptuj do zadnjega dne v preteklem mesecu. Prosilci bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 14 dneh po odločitvi. Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo,telefonsko številko prosilca,naslov obratovalnice oz. podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložite še naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program po metodologiji Ljublajnske banke za manjše projekte, b) za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100.000 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti: • osnovne podatke o investitorju, • opis programa z vidika tržnih možnosti ( in-put, autput), • tehnologije, inovacij, kardov, varstva okolja in porabe energije, • viri financiranja, • ■ predvidene rezultate programa in možnost vračanja kredita c) za s.p.: potrdilo o vpisu v register obra- tovalnic in dovoljenje za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je pri pristojnem upravnem organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje d) za gospodarske družbe: sklep o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami in sklep Zavoda za statistiko RS o razvrstitvi družbe po dejavnostih e) potrdilo o plačanih obveznostih državi za s.p. (potrdilo RUJP), za gospodarske družbe pa BON 3 Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: • za s.p.: davčna napoved za leto 1995 z bilanco stanja in podatki o poslovanju v letu 1996 na obrazcu Nove LB d.d., ki je na voljo pri Novi LB d.d., Podružnica Ptuj • za gospodarske družbe: zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in bilanca uspeha), bruto bilanca za leto 1996 g) dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila. Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili. Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnica Ptuj, Prešernova ulica 6 (telefon (062) 779-031. 38. Mestna občina Ptuj in Nova Kreditna banka Maribor, d.d.. Podružnica Ptuj, razpisujeta na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih, načinu in Kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja kmetijstva Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 16/91, 28/91 in 17/93) NATEČAJ ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA V MESTNI OBČINI PTUJ VIŠINA NATEČAJA SREDSTVA ZA RAZVOJ V VIŠINI 15.000.000,00 SIT BODO DODEUENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMEUNI IN 6 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. SPLOŠNI POGOJI I. Za posojilo lahko zaprosijo zasebni kmetijski proizvajalci s sedežem na območju Mestne občine Ptuj in bodo sredstva investirali na območju Mestne občine Ptuj. II. Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: • izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov, • izgradnjo in adaptacijo objektov za dopolnilno dejavnost na kmetijah, • nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, namakalne sisteme in za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, • nakup specialne kmetijske mehanizacije, • nakup in izboljšanje kmetijskih zemljišč. IV. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih pri Mestni občini Ptuj, Oddelku za gospodarske dejavnosti, Mestni trg 1, Ptuj. Razpis je odprt do izčrpanja razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30.09.1996. V. Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: Ime in priimek, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, priložite še naslednjo dokumentacijo: a) investicijski program, pripravljen po navodilu Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane, b) mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa, c) lokacijo naložbe, d) ustrezna dovoljenja za gradnjo, e) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, f) zemljiškoknjižni izpisek. Komisija za dodelitev kreditov bo obravnavala vloge vsako prvo sredo v mesecu, za prispele popolne vloge do zadnjega dne v preteklem mesecu. Prosilci bodo obveščeni o danih kreditih v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Navodila in informacije za dodelitev posojila dobijo prosilci na Obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, Enoti za kmetijsko svetovanje Ptuj, Ormoška c. 28, Ptuj, o pogojih kredita pa pri Novi Kreditni banki Maribor, d.d., Podružnica Ptuj, Novi trg 6, na Ptuju. &(ujea>) SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI URADNEGA VESTNIKA MS IN MO PTUJ Pred vami je že druaa samostojna izdaja URADNEGA VESTNIKA. Tudi v bodoče bomo stremeli, da bi vas sproti obveščali z odloki sklepi, razpisi in raznimi uradnimi obvestili tudi s samostojnimi izdajami. Se v naprej pa ostaja priloga Ptujčana. Preberite, kar vas zanima, lahko pa ga tudi spravljate v fascikel (mapo), da boste po potrebi lahko poiskali potrebne uradne informacije iz vase občinske zakonodaje. Pišem vam tudi zato, da bi vas obvestil, da je to obsežno številko U. V. natisnila in dostavila na javnem razpisu izbrana najugodnejša tiskarna GRAFIS d.o.o. iz Slovenske Bistrice, ki jo vodi znani smučarski tekač g. Iztok Raišp. Želim, da bi bili z njihovim delom zadovoljni. Vam vdani v.d. odgovornega urednika Slavko Brglez Prejeli smo: ^ cc*;> L' UUIUAKA * Č-/V, IJS Spoštovani, Sporočamo vam, da je bila vaši publikaciji z naslovom URADNI VESTNIK MESTNE OBČINE PTUJ dodeljena mednarodna standardna serijska številka ISSN 1318-900X. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER, LDS, Franc SAMOJLENKO, SKD, Hilda SLEKOVEC, SDS, Aleksander MLAKAR, ZELENI, Milan ZUPANC, DESUS, Jože MAUČEC, NEODVISNI KS MESTA, Slavko BRGLEZ, SLS, Peter LETONJA, SNS. Naklada 10.000 izvodov. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Izdajatelj organizira lektoriranje. Glasilo Ptujčan se šteje med proizvode za katere se plačuje davek po stopnji 5%. V.d. odgovornega urednika Slavko Brglez. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Grafis, Slovenska Bistrica.