Poštnina, piaasaui t gucovim Leto LXXX it* 156 LJaslJaaa, petek K. lunja 1938 ----•-»-i 'k Cena Din 1 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — In sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN DFBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica stav. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 81-2i In Mt-M Podružnice : MARIBOR. Grajski trg; it. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon $t- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Hughesov uspeh: Rekordni polet okoli sveta Letalec Howanl Hughes in njegovi Štirje potrebovan nekoliko ve€ kakor tri dni ter so odkoder so odleteli pretekli ponedeljek NKW YOkk. 15. jul. d. Filmski magnat, milijonar, letalec Howard Hughes je pristal včeraj na svojem poletu iz Fairbanksa na Aljaski ob 7.37 čikaškega časa (okoli 15.37 srednjeevropskega časa) na letališču v Minneapoli.su v državi Minnesoti, čeprav so ga pričakovali v Winnipegu, kjer je nameraval prvotno pristati. Po odmoru 34 minut je nadaljeval s svojimi štirimi spremljevalci polet na zadnji etapi svojega poleta okoli sveta, ki se je končal na letališču F lov d Bennet pri New Yorku. Hughesovo letalo po odletu iz Fairbanksa ni moglo odajati nobenih brezžičnih vesti, ker se mu je pokvarila antena, ki je tudi v Minneapolisu zaradi pomanjkanja časa niso popravili. Tu so letalo samo oskrbeli z bencinom. Hughes in njegovi tovariši so bili videti v Minneapolisu že silno utrujeni. Hughes sam je izjavil, da je od nedelje popoldne spal samo štiri ure. Na letališče Floyd Bennet pri New Torku je prispel snoči ob 18.40. Pričakovala ga je ogromna množica nad 60.000 ljudi, ki ga je navdušeno sprejela. Po slovesnem pozdravu se je Hughes le s težavo prebil skozi množico. Da bi mogel priti njegov avtomobil od letala do hangarja, so mu morali delati pot mnogoštevilni policisti na motociklih. Takoj po svojem prihodu je Hughes izjavil novinarjem, da je bila povprečna hitrost njegovega letala 161 milj na uro, d očim je bila svojčas hitrost Postovega na poletu okoli sveta 83 milj na uro. Člani posadke so se počutili med potjo razmeroma dobro in niso bili nikdar v kaki posebni nevarnosti. Sicer je nekoliko utrujen, vendar pa je zadovoljen z uspehom. Tudi aparati so delovali odlično. Preizkuse val na aparata, ki jih je imel s seboj, bo izročil ameriškemu letalstvu. Listi poudarjajo, da je razlika med Hughesovim letalom in letali, ki jih je Anglija naročila v Zedinjenih državah, edina ta, da njegovo letalo ni oboroženo. Z letališča Flovd Bennet je Hughes od-letel na pot okoli sveta v ponedeljek 11. t. m. ob 0.20 do srednjeevropskem času ter je na letališču v Le Bougetu pri Parizu pristal 5e istega dne ob 16.55. To progo 5800 kro je preletel v 16 urah 35 min. s povprečno hitrostjo 350 km na uro. 2e na tej progi je dosegel nov svetovni rekord v poletu preko Atlantika, ker je za isto progo rabil svojčas polkovnih Lindbergh 33 Francosko obrambno posojilo Izdaja bonov v prid fonda za državno obrambo Pariz. 15, iul. w. Upravni svet avtonomnega fonc.-: za državno obrambo je na svoji včerajšnji seji odobril predlog za razpis posojila v obrambne svrhe z 18 mesečno dobo. Obenem je Izdal prebivalstvu naslednji poziv: Avtonomni fond za državno obrambo je dobil nalog skrbeti za kritje izrednih oborožitvenih nalog, ki jih je bila Francija prisiljena izvršit^ po 1. januarju 1. 1938 za ohranitev miru. Uspeh posojila, ki je bOo 16. maja podpisano v nekaj urah, je bH zadosten za kritje dohodkov, ki jih je država imela v tej dobi, da pa se bodo mogli napori za izredno oborožitev nadaljevati čim hitreje, bo avtonomni fond izdajal posebne bone, katerih doprinosi se bodo pod stalno kontrolo stekali v fond za državno obrambo. Francozi, izvršite svojo dolžnost in podpisujte! Incident na mandžurski meji Protest mandiurske vlade pri ruskem konzulu v Mukdenu Tokio. 15. jul. w. Vodrkri list >Osaka Asahi šimbun« poroča iz dngkinga, da je 12. t. m. oddelek ruske vojske prekoračil vzhodno mejo MandŽukua blizu Hun-šunga. jugovzhodno od Vladivostoka. Ruska vojska je prišla več kakor 3 km daleč na mandžursko ozemlje. Obenem so na ruskih tleh opazili sumljivo premikanje vojaštva, ki je bilo očitno v zvezi z izrednim ojačenjem ruskih utrdb ob meji. Vlada Mandžukua smatra ta dogodek za zelo resen in je zato takoj protestirala pri ruskem generalnem konzulu v Mukdenu. Zahtevala je, da mora ruska vlada pozvati odgovorne elemente v vojski na odgovor in v bodoče preprečiti slične kršitve meje. Japonska posadka na otoku Namoi pobita Hongkong, 15. julija, o. Kitajci so presenetili Japonce na otoku Namoi blizu luke Svatov, ki so ga Japonci nepričakovano zavzeli kmalu po padcu Amo j a. Na otoku je bila manjša japonska posadka. Snoči je otok nenadno obkolilo 30 manjših kitajskih ladij, s katerih se je v hipu vsulo več oddelkov kitajskih prostovoljcev, ki so v divjem boju pobili japonsko četo. Le nekaj japonskih vojakov se je razbežalo po otoku. Poveljstvo je pozvalo japonsko vojno brodovje na pomoč in so davi res štiri japonske vojne ladje priplule pred otok, za kitajskimi četniki in njihovimi ladjami pa ni bilo več nobenega sledu. Zopet letalski napad na Kanton Hongkong. 15. jul. w. Včerai so japonska letala izvedla zelo hude napade na južno kitajsko masbo Kanton. Največ razdejanja so prizadeli v mestnih delih ob južni strani reke PerL Smrtnih žrtev je bilo okoli 200, 600 ljudi pa je bilo ranjenih. S španskih bojišč Srditi boji na casteUonski fronti Barcelona, 15. jul. AA Vojno ministrstvo objavlja, da se je na levantski fronti razvila huda bitka in da je bitka v odseku pri Sarionu včeraj ves dan trajala. Sovražnik pritiska tudi v smeri proti Manzanaresu. Pri Talesu so republikanci zavzeli Peno Marcosi ter več važnih drugih postojank in ujeli mnogo sovražnikov. Republikansko topništvo je sestrelilo tro-motorni bombnik tipa Heinkel in lovsko letalo Fiat Iz Francovega tabora Teruel, 15. jul. AA. Po hudi bitki se je nacionalistom posrečilo zboljšati svoje postojanke in so nato prodrli Še bolj v globino. Snoči so zavzeli mesto Mirisaner in okoliške vasi. Pri San Christobalu so nacionalisti napredovali za 4 km vzhodno od Sari ona. Sarion so republikanci obupno branili, pa so ga vendarle morali zapustiti. Na Sierri Espadan so čete generala Va-rele vzdržale izredno močan sovražni napad. Salamanea, 15. jul. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na castelonski fronti so bili odbiti sovražni napadi. Sovražne čete so imele velike izgube. Na teruelski fronti nadaljujejo nacionalisti svojo zmagovito ofenzivo. 15. jul. w. V odgovor na vprašanje je izjavil v aoodnji kancelar sir Johnson Simon v zastopstvu min. predsednika Chamberlaina, ki je odpotoval v Birmingham, da obrambni odbor stalno proučuje vsa vprašanja, ki se pojavljajo zaradi dogodkov v Španiji. Na vprašanje drugega poslanca ali upošteva pri tem tudi dejstvo, da so bile na severnoafriški obali v zalivu Algecirasa postavljene baterije težkih topov, je sir Simon izjavil ironično, da spodnja zbornica lahko mirno zaupa obrambnemu odboru, da bo proučil vse važne vidike brez vsakih predsodkov. Nesreča italijanskega potniškega letala Rim, 15 jul. AA. Letalo, ki opravlja red. no službo med Cagliarijem na Sardiniji in Rimom, se je ponesrečilo s potniki in vso prtljago. Letalo je odletelo iz Cagliarija zjutraj ob 7.30 z 20 potniki in bi moralo priti v Rim ob 10.15. Uradno poročilo o nesrečj pravi med drugim: Računati moramo, da so potniki in posadka mrtvi. Med potniki je bila tudi sestra generala Valleja, državnega podtajnika v letalskem ministrstvu. Curih. 15. julija. Beograd 10. Pariz 12.0925, London 21.56875. New York 437.375, Bruselj 74.05, Milan 23.01, Amsterdam 240.70 Berlin 175.70, Dunaj 30, Praga 16.12, Vaisaea 82L40, Bnkaieeta 336. »stoli sveta v New Torta*, ur. V Moskvo je prispel Hughes* v torek ob 9.15. Za pot iz Pariza v Moskvo, dolgo 2780 km, je potreboval 7 ur in 55 minut. Se v torek 12. t. m. je priletel ob 20. Iz Moskve v Omsk ter je za to 2260 km dolgo pot rabil 8 ur in 39 minut. Iz Omska je nadaljeval polet v Jakutsk kamor je prispel v sredo 13. t. m. ob 11.06. Za 3480 km dolgo pot iz Omska v Jakutsk je potreboval 12 ur in 31 minut. Včeraj ob 1.18 je prispel preko Beringovega preliva v Fair-banks na Aljaski ter je preletel 3960 km dolgo progo v 12 urah in 17 minutah s povprečno hitrostjo 320 km na uro. V Minea-polis je prispel ob. 14.38 ter je progo iz Fairbanksa dolgo 3932 km preletel v 12 urah in 3 minutah. V New York je prispel, kakor že rečeno, snoči ob 18.40. Vso pot okoli sveta je torej preletel v 74 urah. Hughes je rekord WIlleya Posta, ki je potreboval za polet okoli sveta 7 dni in 19 ur, prekosil za približno štiri dni. Povprečno je letel po 320 km na uro. Hughes je s svojim letalom »New York Worldsfair«, ki ima dva motorja s 2200 k. s., izvršil polet okoli sveta v skoro fantastično kratkem času. 2e na progi Iz New-Yorka v Moskvo je znatno prekosil dose- danji Postov rekordni čas, ker jo je preletel v 33 urah, d očim je potreboval Post 50 ur. Za Hughesov oolet je lilo vse poskrbljeno, da ne bo samo varen, temveč za posadko kolikor toliko tudi znosen, vendar pa zato uspeh ni nič manjši Ponekod je služil tudi avtomatski pilot, da so se mogli letalci podrobneje baviti z navigacijo in odpočiti par ur s spanjem Kar se tiče Posta, je treba poudariti, da je letel popolnoma sam in da je bil navezan le na svoje sposobnosti. Hughesovo letalo se je moralo na več progah boriti s slabim vremenom. Na prvo je naletel že na severnem Atlantiku. Dvigniti se je moral večkrat do 4000 m visoko ter se zanesti na smer, ki po mu jo sporočale brezžične postaje s kopnega. Hughes o svojem poleta Newyor, 15. jul. Snoči je Hughes izjavil dopisniku Havasa, da je s poleta prinesel a seboj dnevnik, ki obsega s strojem pisanih 40 strani. V dnevniku so popisane vse podrobnosti poleta. Hughes je dodal, da ni mislil prekositi Postovega rekorda, ampak je samo hotel preizkusiti nove aparate. Izpopolniti je tudi hotel zemljevide o severni Sibiriji, ker so nekateri ameriški znanstveniki zapisali da so nekatera pogorja v Sibiriji visoka 2000 m, v resnici pa so visoka 3000 m in še več. Vse svoje življenje hoče sedaj posvetiti zboljšanju letalstva. Obžaloval je, da ni mogel položiti cvetja pred Postov spomenik, kar mu je množica preprečila. Nato se je zahvalil vsem, ki so ga pri tem poletu podpirali. Hughes je nato odšel v Newyork. kjer je prespal noč. danes bo slovesen sprejem na občini, nato pa bo odpotoval v Washington. Reforma češkoslovaške uprave Normalen potek priprav za ovelfavISenie novih polltMbtlh Praga, 15. jut d; Parlamentarni odbor vladnih strank bo do večera definitivno proučil in redigira! predloge novih političnih zakonov, narodnostnega statuta in jezikovnega zakona. Vlada bo imela nato dovolj časa, da da tem zakonskim predlogom končno obliko do sestanka parlamenta v drugi polovici julija. Predsednik vlade dr. Hodža nadaljuje svoja posvetovanja z zastopniki opozicije ter je včeraj sprejel predstavnice madžarske opozicije, danes ps bo bržkone zastopnike Henicinove stranke. Prihodnje dni bo odbor šestorice že lahko pričel razpravljati o načrtu tretjega zakona, ki se tiče reforme politične uprave v državi in bo najvažnejši del narodnostnega statuta. V vladni koaliciji presojajo optimistično okoliščine za nadaljnji razvoj razmer in menijo, da bi mogle biti priprave za narodnostni statut končane do 24. julija, nakar bi bil sklican parlament. Ako tega dela ne bodo ovirale intrige, ki prihajajo od sudetskonemške stranke, kakor n. pr. grožnja s splošno stavko, piše »Češke slovo«, bi mogel biti že prihodnji teden predlog o samoupravah pripravljen za razpravo v parlamentu. Vse je odvisno od tega. kako stališče bo zavzela Henleino-va stranka, ali bo pustila, da vlada in parlament v miru končata svoje delo. Na vsa izzivanja bo Češkoslovaška odgovorila s pospešenim delom za rešitev teh aktualnih problemov. . V zvezi z glasovi, da se res pripravlja politična stavka, ki naj bi najprej izbruhnila v mestih na obmejnem ozemlju, se je zvedelo, da je ta nevarnost do gotove meje odstranjena, ker je vlada v sporazumu s sudetskonemskimi gospodarskimi krogi opozorila odgovorne činitelje v Henlernovi stranki na vse težke posledice, ki bi jih imela taka demonstracija s primernimi protiukrepi za gospodarstvo v nemških krajih. Zato menijo, da grožnja s stavko ne bo uresničena, vsaj ne v taki meri, kakor je bila zamišljena. Obenem je bil v okviru češkoslovaške sindikalne zveze ustanovljen poseben odbor z nalogo, da pobija teror, kjer bi se pojavil v gospodarskih podjetjih. V tej zvezi so tudi nemške demokratske sindikalne organizacije. V odbor za pobijanje terorja je poslala nemška socialnode-mokrataka stranka svojega generalnega tajnika Lumdro in tajnika Bergerja, Turčija povečuje vojno mornarico Ankara, 15. jul. ćL Turaka vlada, namerava s pomočjo angleških kreditov znatno povečati svojo vojno mornarico. Včeraj Je odpotoval državni tajnik v vojnem ministrstvu v London, da sklene tamkaj s pristojnimi činitelji dobavo več vojnih ladij. Turčija namerava kupiti v Angliji lahko kri-žarko, več rusHcev in topničark. raspravila o mam]sHnah Bukarešta, 15. jul. d. Včeraj je bila v palači patriarha Mirona seja vlade, na kateri so baje razpravljali o narodnostnih vprašanjih. Seji je prisostvoval tudi bival min. predsednik Vajda Voevod, ki je znan strokovnjak v manjšinskih zadevah. Iionrton, 15. jul. d. Vodja angl. delavske stranke lord Lansburrv bo v kratkem ponovno odpotoval v Evropo, kjer se bo sestal z vodilnimi politiki, da se informira o političnem položaju v posameznih državah. Tokrat je baje namenjen v jugovzhodno Evropo ter bo obiskal Budimpešto, Bukarešto, Beograd in Sofijo. Obisk Morgeathaiia Parit 15. jul AA. V sredo je ameriški po slanfk Bullit obiskal francoskega zunanjega ministra Bonneta in razpravljal z njim o programu bivanja državnega tajnika zedinjenih držav za finance Morgen-thaua v Parizu. Prihod Morgenthaua, ki bo prišel pravzaprav na oddih v južno Francijo, je napovedan za 23. julij. Nedeljo, ponedeljek hi torek bo Morgenthau ostal v Parizu in bo to priložnost izrabil za razgovore s francoskimi državniki o valutnem vprašanju glede na francosko-angleiko-ameniki valutni sporazum iz septembra L Izgredi v Palestini Jeruzalem. 15. jul. AA. V Haiti so bili novi izgredi. Več zidov je napadlo arabske delavce, ki so popravljali žico na električnih drogovih. Dva Arabca sta bila ranjena. Arabci so streljali na neki avtobus, v katerem se je vozilo več Židov. En žid je bil ubit, šofer pa ranjen. V Jeruzalemu, Tel-Avivu in Haifi je bflo včerai razdeljeno mnogo letakov, ki pozivajo židovsko prebivalstvo za nadaljnjo borbo proti Arabcem in proti vojaškim in civilnim oblastem, ki ogražajo židovske pravice. Istočasno pozivajo letaki Žide, naj ojačijo svoj odpor. za letalsko oborožitev London, 16. jul. w. Zaradi povečanja angleških oporišč za letala je bil dovoljen naknadni proračun v višini 22.9 milijona funtov, ki bo krit s posojili. Skupni znesek za angleško oborožitev v zraku znaša potemtakem 126.4 milijona funtov, večji izdatki pa se bodo porabili tako, da bo imela Anglija do konca marca 1.1940 2370 letal, obenem pa bo tudi primerno povišano število osebja. Del tega zneska bo porabljen tudi za zboljšanje civilnega letalstva. v Varšava, 15. jul. w. Huda nesreča se je primerila včeraj na železniškem prelazu nedaleč od Sosnovie. Nek; sanitetni avtomobil ni mogel do*Oij hitro pred braovlakom prepeljati na drugo stran, tako da ga je zagrabila lokomotiva in ga vlekla 900 metrov daleč $ seboj. Šofer in štirje potniki so bili takoj mrtvi. Bela lužica o mattam Pariš, 15. juL o. >Ordre< poroča, da namerava nemška vlada ob javiti Belo knjigo o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Kakor zatrjujejo dkjAomatatd krog*, bo v knjigi objavljeno vse gradivo, Id se tiče vloge namšSdh prijateljskih držav obpnV (PoCitieni oBgotn »Monarhiji sovražni pohret med Jugosloveni u Ameriki" Slučajno nam te prišla v roke 117 sirani obsegajoča knjiga velikega formata, ki noti naslov »Monarhiji sovražni pokret med Jugosloveni v Severni Ameriki* (»Monarchie- feindliche Bewegung unter den Sudslaven in Nordamerika«). Tiskana je bila na Dunaju leta 1917. v c. kr. dvorni in državni tiskarni. Nad naslovom stoji debelo tiskano: »Armeeoberkommando. Nachrichten-abteitung. Zu Evb Nr. 450 res. 1917. G e-h e i m*. Zadnja beseda »geheim« (tajno} je posebno debelo tiskana. — Knjiga je ve-lezanimiva, saj dokazuje, kako široko m spretno razpredena je bila avstrijska vohunska služba med vojno celo v Ameriki in kako točna je bila e\ndenca vseh onih oseb, ki so se aktivno udeleževale protia*-strijske propagande. V prvem delu knjige se na temelju informacij in podatkov špi-jonažne službe opisuje protiavstrijsko propagandist ično delovanje posameznih jugoslovenskih organizacij, časopisov in oseb v Ameriki. Temu namenu služijo članki: »Ve-leizdajniška propaganda pred svetovno vojno in po izbruhu vojne*, »Ustanovitev Jugoslovanskega odbora«, »Agitacijska potovanja in shodi«, »Druge vrste propagandi-stično delo\'anje«, »Denarne zbirke za monarhiji sovražne namene«, »Snovanje .do-brovoljskih formacij« in »Razkol sredi monarhiji sovražnih strank«. Posebna poglavja so posvečena de! ovan ju dr. Franka Potočnjaka, dr. Nikolaja V eli-m i r o v i č a, Milana M ar j a nov i ć a in C: e d e Mijatovića. V drugem deta 90 v nemškem prevodu natisnjeni razni protiavstrijski, pa tudi par avstrofilskm člankov jugoslovenskih ameriških listov, protiavstrijski propagandistični spisi, o*t3-ci »Jugoslovenskega odbora« v Londonu, proti avstrijske resolucije raznih manifest a-cijskih shodov, poročila posameznih avstrijskih konzulatov in sodbe poedinih vojnih sodišč. Na koncu se nahaja »Abecedni imenik pomembnejših jugoslovenskih agitatorjev v Sevc:ni Ameriki« in po fotografiji reproducirana slika znamenitega jugoslovanskega manifestacijskega zbora v Chica-gu leta 1915. Na tej stiki se izmed Slovencev lahko spoznata pokojni Frank S a k s e r in dr. Trošt. sedaj odvetnik v Novem mestu. V imeniku »pomembnejših jugoslovenskih agitatorjev« so navedeni fi-le Slovenci: Ivan Blatnik (Fran Kerže), doma iz okolice Ribnice, dr. Josip G o r ič ar, »bivši c. in kr. konzul v San Franciscu«, iz Mozirja, Fran Grampovčan, farmer m trgovec, doma z Vrhnike, Ivan J ager, tožen jer, doma iz Ljubljane, Edvard Kališ, tajnik »Slovenske lige« in uredrdk »Clev-landske Amerike«, Frani- Sakser, bankir in tiskarnar v New Ynrku, Rudotf Trošt, »Slovenec s Kranjskega, je baje študiral v Ljubljani«, Vek oslov T r ager, »Slovenec«, dr. Bogumil V ošn j a k, »sin inženjerja Mihaela V ošn jak a, ki je doma iz Šoštanja, ima baje večja posestva v Gorici in je zelo bogat«, in dr. Niko Z u panič, doma iz Gribelj, »ki se je baje 1907. izsetil v Srbijo«. — H knjigi, ki nam kaže dogodke in osebe, gledane skozi prizmo avstrijske vohunske službe, se se povrnemo. »Ptujski dogodki" V »Mariborskem Večerniku« z dne 11. t, m, čitamo: »Po vseh tako zvanih »ptujskih dogodkih«, ki so znani širom Slovenije, se opaža zadnje čase le še večja propaganda po naših čistokrvnih arijcih. Čeravno so il čistokrvni arijci prav za prav čistokrvni Slovenci, doma iz Haloz ali Slovenskih goric, dmgj zopet Zid je, se vedno bolj oblačijo v različne »dirndle«, bele nogavice in zelene klobuke. Oni svobodno izvajajo gospodarski bojkot, lahko po jo... pesmi ifđ\, nihče se za to ne zmeni. Nasprotno! če pa se le najde kdo in reče kaj proti tem nogavicam, klobukom in bojkotu, takrat planejo po njeni vsi. Tako se je na primer svojčas neki list razburjal nad plakati, ki so se pojaviti lepega majskega jutra pri nas po raznih hišah in v katerih so se pozivali vsi zavedni Slovenci, naj odgovore na ista z istim... fčtoveha zazebe prt srcu. • •" V Clevelandu v Ameriki izhaja slovenski list »Nova doba«. Je glasilo »Jugosiov. katoliške jednote«, v kateri je organiziran velik del naših izseljencev. V zadnji številki, ki smo jo dobiti v Evropi, je objavila topel članek o bratski češkoslovaški. V tem članku poudarja med drugim: Kar toplo /r Človeku pri srcu, ko čita v velikih ameriških časopisih tn revijah simpatično pisane članke o Češkoslovaški, ki je v teh kritičnih časih modro, pa odločno in junaško pokazala, da hoče braniti svojo neodvisnost In desmokracijo. Na drugi strani pa zazebe človeka pri srcu, ko Črta poročila gotovih ljubljanskih listov o češkoslovaški situaciji, tako so ta poročila hladna in brezbarvna. 1'ft * uwi '.OP*!* 1 -s Ni N v / 4-- aV-4* r 4^ t * * •VfAf*:u'i } a* V ar % alt. sTŠ' V t i a •an V »8LOVENSK1 NAROD«, petek. 15. JuUja 1938. Stev 15f5 Pokojiiiiiski zavod zgradi v Kranju hišo in bo valjala s zorniji!Imu vrad 6,3O0wOO0 din Xwg, M. julija, 2e spomJadd sano porodntt o akciji m zg radnjo mul in staiD&vanJtke nlAe PZ v Kranju. Sedaj so vrne priprave ki končane in vprašanje gradnje rešeno v vseh rne-rodajnih instancah. Glavna momenta t vsej akciji sta bila predvsem sklep uprave PZ, da zgradi v Kranju palačo, katerega rezultat je bila kupna pogodba sa stavbno parcelo med PZ m go. Slavko savrdkorvo kot lastnico seroljisca, drugi moment pa je bila potrditev te kupne pogodbe s strani ministra aa socialno politiko. Generalni načrt za stanovanjsko hišo PZ v Kranju je izdelal arhitekt g. Su-bic, detajlne načrte pa sedaj izdeluje PZ. Ker je denar za gradnjo hiše pripravljen in torej s te strani ni ovire, ee bo z delom pričelo v najkrajšem času, tako da bo stavba do jeseni v surovem stanju pod streho. Pobudo za gradnjo stanovanjske noše PZ v Kranju so dale narneščeneke organizacije v Kranju, ki štejejo okrojr 500 članov tn članic, kateri so v povojni dobi plačali PZ na zavarovalnih premijah že lepe milijone. Da ee oddolži svojim nameščencem, je uprava PZ sklenila graditi hiše in stavbe ne swmo v Ljubljani, marveč tudi po drugih mestih in krajih, koder ima večje število zavarovancev. Tako je sedaj na vrsti hiša v Kranju, sledile bodo pa v najkrajšem času na Jesenicah, v Celju in Mariboru. V hišah in palačah PZ vidijo zavarovanci sad f-vojega dela, po drugri strani pa garancijo aa svoje prispevke za/vodu za svoje rente. Kadar PZ nalaga svoj denar v hiše, se drži načela, da invevstirani kapital donaaa vsaj 6°/# obresti, ker je zavod vevzročaJo veliki kalan dri. Koliko ti očitki drže — čeprav je na njih nedvomno nekaj resnice — je težko ugotoviti, saj nekateri hudconušneži pravijo, da ves Kranj smrdi. Sledil ogled še drugih parcel, zlasti na Hujah. Za Huje komisija ni bila preveč na\xtušena, ker še ni regulacijskega načrta, dovozne pots. so slabe, novi most pa je namenjen bolj za pešpot. Predlaganih je bilo tudi več parcel izven Kranja ob cesti na Kokrioo in pri vodovodnem stolpu. Ker pa vse leže na skrajni periferiji, bi ad zaradi oddaljenosti marsikdo pomisrjal vaeti stanovanje v njem. Zavod pa mora gledati predvsem na rentabilnost investiranega denarja. Sprožena je bila j» vrst naanešccooev tudi misel, naj zavod poassneenim nameščencem da posojila za gradnjo lastnih hi*ta. Tudi to ti st dalo izvesti, če hi s« Ubralo vee natneseancev, morda na zadru*nd podlagi Ta mlati ta akcija pa je bila konkretno te premalo dnaroala, prstnak) tsjulstiiiiaSraiiia, zato ni prsna dO uresničitve. Talko se je ugodno, da Js PZ sklenil sam graditi hišo v Kranju in ae mu je posrečilo priti v posest najlepše parcele tako rekoč v srodiftfru mesta, kan pomen j a idealno rešitev —Maki kje naj bodoča palaca stoji. Parcela se tudi nahaja na šavnikovem vrtu, toda na nasprotni strani ob Jezerski c. nasproti gostilne Beksl. Mimo palače bo vodila tlakovana cesta, ki ae pri BeksJnu cepi proti Bledu m proti Kokrici, s čimer bo tudi dohod v bi&o najlepše urejen m z reguliran. Obenem bo pa padla sedanja živa meja, ki sedaj kazi okolico in zapira pogled na vrt. Ker se na nasprotni strani ceste nahaja vila zdravnika dr. Bežka, ho vsa okolica, ko bo urejena, na tujca ob prihodu v Kranj napravila impozanten vtis. Skoda, da ni Slavćeva započeta gracTba dozidana. Sedanji drevored pa naj se mimo palače PZ podaljša do Zola rije. Parcela katero je PZ kupil od ge. Šav-nikove, meri 2527 kv. metrov, zazidana ploskev bo pa merila 1118 kv. metrov površine. Precej sveta odpade na poti in druge regulacije. Na tem prostoru bo PZ zgradil 3 nadstropno palačo, visoko 1850 metrov, ki je predvidena kot blok sesto-jec iz petih hiš v strnjenem sistemu. Verjetno je, da se bo vsako posatmenoo hišo drugače fasadi ralo. Za blok, šesto ječ iz več hiš, se je PZ odločil, ker se pozneje vsaka hiša sase lahko proda. V pritličju bo 8 lokalov, v vseh hišah pa predvidoma 8 trosobnih in 28 dvosobnih stanovanj, opremljenih z vsem modernim komfortom Stroški za gradnjo palače bodo znašali nad 5 in pol milijona din, aH skupno s zemljiščem okrog 6,300.000 din. Zemljišče samo je veljalo približno 650.000 din. Enosobnih stanov-an j in samskih sob ne bo. Ce se bo pričelo z gradnjo stavbe na jesen, bo v surovem stanju že lahko prezimila. Nova palača PZ, ki bo sedaj tako pusto okolico pred Bekslnorn popolnoma poživila in pre-diugačila. bo v kras mestu, privatnim nanieščancom v ponos, prinesla pa bo tudi lep zaslužek najrazličnejšim obrtnikom in delavcem. Stanovanja se bodo oddajala vsakomur, pri enakih pogojih pa bodo privatni nameščenci imeli prednost. Ker bodo v palači tudi trgovski lokali, bodo prinesli večjo trgovsko živahnost v ta del mesta, kjer se dosedaj trgovina ni naseljevala. Vku* se, da polagoma Kranj iz prvotnih ozkih mej rase v mesto večjega obsega in razvoja. Znaten porast števila stanovanj pa bo v Kranju vplival, de ne na ceno, pa vsaj na izbiro. Palača PZ v Kranju bo za mesto v vsakem pogledu pomenila pridobitev prvega reda. KINO UNION, tel. sa-Sl Izredno napeta drama o usodnem koraku lahkomiš-Ijene žene. Tajinstvenost daljnega Vzhoda in njegova okrutnost.. Borba in tipi jen je žene, ki se ni hotela izneveriti svojemu možu. Film, ki bo zanimal vsakega. žigosana PREMIERA ! Predstavi ob 19.15 in 21.15 url Ljudje na zatožni klopi Oproščen, ker je psihiater izjavil, da je odgovoren za svoja dejanja satno delno Ljubljana, 15. julija — Se čutite krivega? je vprašal predsednik senata Rajko Lederhas zidarja Ivana Zupana iz Most pri Mengešu. Zupana je obtožnica dolžila. da je lažno ovadil svojega bivšega hipnega gospodarja Ivana Vr-hovca ter da je navajal Petra Skubica h krivemu pričevanju. — Drugače se ne morem zagovarjati, je razburjeno odgovoril Zupan, kot tako, da so fakinaža m krivoprisežniki. — Kaj se razburjate, je Zupana ostro zavrnil predsednik, vedite se dostojno in govorite dostojno, razburjanje ne bo prav nič pomagalo! Zupan se je pomiril in začel pripovedovati, da sta imela s hišnim gospodarjem pravdo zaradi prisilne stanovanjske odpovedi. Vrhovec mu je odpovedal stanovanje, ker ni plačal stanarine. Po razpravi v Ljubljani se je Zupan proti večeru vrnil domov v Moste. Po njegovem zagovoru je Vrhovec planil nadenj in zahteval, da mu takoj plača za stanovanje. Zupan pa ni imel denarja, zato ga je Vrhovec ozmerjal in Se pretepel. Sunil ga je z roko v trebuh. Zupan je obležal na tleh v nezavesti, sin ga je močil in ga spravil k sebi. Po vsem tem je Zupan ovadil Vrhovca, Vrhovec pa je trdil, da si je Zupan napad izmislil, ker tisti večer sploh ni zapustil svojega stanovanja in ni mogel Zupana napasti. Skubic pa je potrdil, da ga je Zupan nagovarjal, naj bi pričal proti Vrhovcu, a Skubic nagovarjanja ni jemal resno. — Zakaj sta Skubica nagovarjali h krivemu pričevanju? — Gospod predsednik, to je fakinaža! Predsednik je imel dovolj in je obtožencu zagrozil z discipliniranjem, ki se lahko takoj izvrdi. Jetniški paznik že stoji za obtožencem, obtoženec lahko takoj roma v zapor. Grožnja ss ni izpolnila, kar Je predsednik upošteval mnenje psihiatra dr. Zvoki ja. Ko ga je dr. žvokelj preiskoval, ja Ugotovil, da je Zupan neuravnovešen Človek, psihopat z bolestnim nagnjenjem za samo-uveljavljanje. Pred leti si je hotel končati življenje z Hzolora, predlanskim je vrgel kamen v izložbeno okno trgovine Resrnana Bgidlja pred glavno pošto. Bilo je pred Miklavžem. Zupan je bil brez posla, stradal je z družino vred. otrok ga je vprašal, kaj mu bo Miklavž prinesel, kar je očeta tako razburilo, da je razbil Sipo izložbe, v kateri je bilo toliko lepih daril za Miklavža, ? bresposemt lačni oče ad mogel kupiti lačnemu otroku niti piškota za 50 par. Pred leti je bil Zupan žrtev prometn" Povozil ga je aartornobfl, kolo mu je šlo čez glavo. Ponoči plane iz postelje in ima privide. Zdi se mu v sanjah, da pada »od avto in mu teče kolo avtomobila čez glavo. V Boga ne veruje, ker ga še ni videl, ve, da živi v Jugoslaviji, mu je pa vseeno, kje živi, v Jugoslaviji ali pa v Avstriji. Kako je ime našemu kralju, ni vedel. Dr. Žvokelj je zaključil, da je Zupan samo delno odgovoren za morebitna kazniva dejanja po § 22, točka 2. Ker je Zupan tudi ženi pravil o tam, da ga je Vrhovec napadel in je tudi njegov otrok potrdil, da je očeta močil, ko je ležal v nezavesti, je sodišče sklepalo, da je morda le bil kakšen Incident med Zupanom in Vrhovcem. Ne glede na to pa je Zupan patološka narava, zase je prepričan, da ga je Vrhovec napadel, morda pretirava dogodek, nagovarjanja h krivemu pričevanju sam Skubic ni vzel resno. To so bili v glavnem razlogi, da je senat Zupana oprostil krivde in kasni I Ali 1ENSKO! Fant se je »ljubil, ka val i rja ss je sel in kmalu mu je zmanjkalo denarja. Kaj bi naredil? Prilika je bila, pa je ukradel iz neke drvarnice dve kolesi, eno je bilo skoraj novo, drugo staro, a dobro ohranjeno. Kolesi je razstavil in posamezne dele prodal, tako je prišel do denarja in je lahko bil zopet kavalir nekaj dni. Pred sodniki je fant skesano priznal tatvino. Vso škodo v znesku okrog1 3000 din je poravnal, oškodovanci so prišli hi so izjavili, da ne trpe nobene škode. Msd tem je zaljubljeni fant dobil dobro službo. Prvič je sedel na zatožni klopi, njegov kazenski list je bil prašen. Njegov branilec je rekel, da je obtoženec bolj pomilovanja kakor obsodbe vreden, ker je bfl žrtev ljubesni. Prosil je sa pogojno kazen, ker bi drugačna kazen uničila fanta, ki aa ja spametoval in zdaj polteno dala. Ker je priznal tatvino, je sodišče razsodilo, da je kriv in ga je obsodilo na 4 mesece strogega zapora, toda pogojno za 2 leti. Fant je bil vesel, da se je zadeva tako iztekla. lici žensko! VAŽNA ZADEVA — Gospodična Olga, ali bi hoteli v nede-in z menoj na ribolov? — Zelo rada, samo če se ne boste pre-r«HS ukvarjali z ribarjenjem. TEHTEN RAZLOG — Vedno ss jezim, če vidim, da trije tigajo cigareto s eno vžigalico. — Kaj si praznoveren? — Ne, ravnatelj tovarne vUgmBc sem. Motodirke na Jezerski vrh Kranj, 14. julija Jezerska dolina, ki ja vse od Kokre pa do meje potna naravnih lepot s svojimi hribi, gorskimi vrhovi In grebeni s svojim čisto svojevrstnim okoljem, js še vedno tisti kraj t naših Alpah, ki je ravno nam domačinom premalo poznan. Čeprav Jezersko zasluti, da se ga uvrsti poleg Kranjske gore, Mojstrane in Planica, je od domačih turistov te vedno zapostavljeno. Tudi v zimskem Času je smučarskih terenov na izbiro, vendar se Jezerskega smučarji kar i zo gibi je jo. Tudi za mednarodni prehod je Jezersko sedlo prikladnejfte od Podkorena, ali Ljubelja. Z jugoslovanske kot z nemške strani vodi na vrh lepa, zložna cesta. V nedeljo pa bo Jezersko deležno selo zanimive športne prireditve. »Motoklub Ilirija« sekcija Kranj, ki se je letos reorganizirala, poživila svoje delo in pritegnila v svoje članske vrste veliko število kranjskih ta okoliških motoristov, priredi v nedeljo 17. julija ob 15. uri popoldne 1. med-klubsko motociklistično dirko na Jezerski vrh. Ta prva večja samostojna prireditev kranjske sekcije ima namen napraviti čim več propagande za motošport v kranjskem okolišu, po drugi strani pa hoče pokazati, da je Jezersko poleg Ljubelja tudi sposobno s svojimi vzpetinami izvesti gorsko tekmo motorjev. Start bo pri Virnikovi gostilni, cilj pa na Jezerskem vrhu. Serpentine, ki vodijo na Jezerski vrh, sicer niso tako hud«, kot na Ljubelju, vsekakor pa bo te selo zanimiva gorska dirka. Kranjski sekciji bi predlagali, naj uvede to tekmo na Jezerski vrh kot vsakoletno dirko v svoj program, ki je obenem ob dobri udeležbi nekaka trening tekma za Ljubelj. Kot so adut »Ilirije« v Ljubljani ljubeljske dirke, tako naj bo prireditelj jezerske dirke kranjska sekcija. S športnega vidika bodo jezerske dirke vsi krogi z veseljem po- draviU. Za nedeljske dirke na Jezerski vrh vlada med motoristi veliko zanimanje. Na startu bodo vsi asi motošporta iz Ljubljane, Zagreba, Maribora, Kranja in drugod. Ker se tekme udeleži tudi jugoslovanski prvak g. Starič. bodo dirke napete, obenem pa zanimive. Jezerski vrh pa bo prestal svojo krstno preizkušnjo. Posebna atrakcija bo dirka malih motorjev. Razpisana so krasna darila. V vsaki kategoriji bo prvo plasirani prejel krasen pokal, drugi pa praktična odnosno častna darila. V trgovini ^Soko« v Prešernovi ulici je razstavljenih 5 krasnih pokalov, najlepšega med njimi je poklonila fma. p. Majdič za najboljši čas dneva. Ker bodo ta dan poleg rednih vozili še drugI avtobusi na Jezersko, se nudi ugodna prilika vsem izletnikom, ki hočejo poleg dirk ogledati še jezersko dolino. Iz škofje Loke — Tujsko prometno življenje v Škof ji Loki ja preoej razgibano in js viditi precej novih obrazov. Menda so zasedene že prav pr'ecej vse sobe in postelje. Te dni so prispele tudi ferijalke i zvečine iz Beograda, ki so jih nastanili v prostorih deške državne šole. Vodstvo ferijalne kolonije je v rokah prof. Kuljiša. Ako bo vreme ugodno, smemo pričakovati, da bo tudi letošnja tujsko prometna se zija prav živahna, tem bolj, ker smo slednjič le prišli do spoznanja, da more roditi na takih področjih le organizirano In smotreno delo, pod okriljem Tujsko prometnega društva svoje stalne, vidne uspehe. Lep prispevek k razgibanosti v mestu so tudi koncerti vojaške godbe, vsak četrtek na Mestnem trgu. — Izpuščen. Pred kratkim smo poročali o tatvini pri kopanju, kjsr je zmanjkalo poročniku g. Rističu nekaj denarja, ura in d osa. Kot osumljenca so aretirali nekega Albina, ki pa mu niso mogli dokazati, da bi imel to tatvino na vesti. Albin je tudi sicer že od vsega početka zanikal krivdo. Osumljenega Albina so te dni izpustili, tatvina pa je ostala nepojasnjena. — Lep dar. Bančni uradnik v Pragi br. Oldrich Herman je med vse sokolskim sletom v Pragi poklonil škofjeloškemu Sokolu 250 KČ. •— Viharno noč so imeli flkof jeločani v noči na nedeljo. Sredi noči se je izza Jelovice pripodilo neurje s silno ploho, med katero je padala tudi toča. Lilo je kakor lz škafa. Toča je pobila preoej sip. K sreči se je neurje kmalu poleglo, deževalo je pa še vse do nedelje opoldne. Iz Radeč — Umestna pr epe ved. Občina Radeče je po nalogu sreskega nacelstva prepovedala kopanje v Savi vsem mladoletnim brez nadzorstva- Radi številnih nesreč pri kopaniu is ta odlok vsekakor na mestu, Dobro bi tudi bilo, da bi si občina nabavila rešilni edin in najela izurjenesa plavača, ki bi bil pri morebitnih nesrečah vedno pri rokah. Ta stroga prepoved ie precej hud udarec sa mlade plaveče, ki se bodo morali odalej valjati v ie boli umazanem majhnem potoku Sapoti. Radovedni smo, Če bodo mero-dajni faktorfi rodi v toliko uvidevni, da bi se v Radečah začel graditi plavalni bazen, ki bi bil za naše lepo letovjScarsko mesto velika pridobitev. — Prvi letoTiščarji. Z lepim vremenom ao prispeli v naš kraj tudi prvi letoviščar$. Pri tem se pozna, da mnogi ne vedo predpisih priiavlianja in odjavi janja gostov, zla sti inozemcev. Opozarjamo, da so taka ne-prijavljanja in odjavljanja v zvezi z raznimi neprilikaini, kakor se je že pred leti to zgodilo. — Planinske rajanje ss Lisei. Kakor smo Se poročali, bo v nedeljo 17. t m. na Lisei velik planinski praznik, obletnica otvoritve planinskega doma. Na predvečer bo kurjenje kresa, na dan proslave pa ob pol 11. uri »lužba teSjs na proatem. Popoldne pa bo velika nlanmska veselica ob zvokih izvrstne godbe >Savski valr iz Radeč. Za pijačo in Mate preskrblieno. Zve«e z vlaki selo ugodne, zato v nedeljo vsf ljubitelji na&ih lepih planin as Lisco! — Narasla Sava. V noči od nedelje na popadeljafc ja začela Sava nenadoma naraščati. Na srečo P* j* naraščanje kmalu Sava je sedaj približno 025 m kar na je zadostovalo, da Js prsjgnala rajdaike tatoviščarje s #aav- I — Prevrnjen čoln na Savi. V sredo proti večeru je priprava! prazen čoln po Savi v Radeče. Ootn so potegrrfH pri anani splavsssau gostimi pri Medvedu na suho. Ne ve se, aH se ja pripctOa nesreča s čolnom, aU pa ee je kje samo utrgal. Roparski napad Ljubljana. 15. julija V neko kavarno na Staram trgu js prišel v sredo okrog polnoči nakupovalec kož divjačine Ivan Cebulj iz Komende, ki al je hotel prtvosčiti malo zabave. Poleg drugih gostov fta sedela v kavarni tudi dva mladeniča v družbi dveh lahkoftrvk. Cebulj je bil kmalu v razgovoru z njimi in končno ao odšli iz kavarne. K mahi sa njimi je odšel na cesto tudi cebulj. na m en jen je bfl v STcdišfre mesta. V temi pa je naenkrat pristopa k njemu eden izmed mladenicev in ga povabil m seboj na grad, češ, da bo lahko tam doživel nekaj veselega. Cebulj se jQ obotavljal, ko so ga pa vabile Uidi dekleti, ee je vdal. Skupno so odSli proti Oso jam, kjer sta se mladeniča in pa eno dekle odstranila in je cebulj ostal sam v družbi drugega dekleta. Kar se je pojavil iz teme pred njim mladenič, ki ga je vabil s seboj in ga nahruhM, češ, da mu je odpeljal dekle. Potem je pa zakričal: >Roke kvišku.? denar ali smrt!« Cebulj, Id je imel pri sebi 1500 din, se je upiral, a napadalec je planil nanj In ga podrl, da tat ga oropal. K sreči pa je kri-čanje čul spodaj stoječi stražnik, ki se je hHro podvizal v breg in našel na tleh boreča se moška. Dekleti sta bili ta čas že pobegnili, ravno tako napadalcev tovariš, zadnjega pa je stražnik hitro uklonil. Odvedel ga je na policijo ,kjer so spoznali v njem 18 letnega Petra £., stanu-jočega na Vodovodni cesti, ki se rad izdaja za piskroveza, a se vedno klati okrog brez dela. Na policiji so ugotovili, da js njegov oče šele pred dnevi prijavil policiji, da mu je sin pobegnil. Policija zadev0 glede roparskega napada še preiskuje, ker Peter noče izdati imena obeh deklet in tudi ne tovariša, s katerim je bil v družbi. »T V nedeljo 17. t. m vsi rJuMCatjI tssnav* na Lteoo. nmjmSro-ljdhnejšo hrtstiligam točko v nns>iu lepem Posmvju, kjer bo obletnica otvoritve planinske koče v avfSTl m vsSko planinsko ve-seHeo. O sporedu bomo še natanoneje poročali. Sokol Lep sokolski praznik Marljivo Sokolsko društvo Zidani most je v nedeijo popoldne polagalo obračun svojega telesno vzgojnega dela na telo-vaddšču pred postajo. Na prostoru se je zbrala velika množica gledalcev, ki ao tako najlepše pokazali svoje simpatije do sokolske misli in sokolskega dela. Pri nar stopu so sodelovala bratska društva is Radeč, Sevnice, Lofoe. Rimskih toplic. Laškega, Celja in Trbovelj. Točno ob napovedanem časni so prikorakali na tclovadlsce ob zvokih koračnice vei telovadni oddelki, ki so pondravtfh kralja Petra II. s trikratnim zdravo in izkazali čast državni zastavi, ki se je v lahnem poletnem vetru polagoma dvigala pa visok jambor. Po tej svečanosti je prikorakala na te-lovadišče deca, burno pozdravljena od številnih gledalcev. Ob zvokih godbe so strumno in skladno izvajali svoje precej težke vaje. Za deco je nastopil moški ta ženski naraščaj s krasnimi praakimd vajami, žela sta zasluženo priznanje, gledalcev. Nato je nastopila ženska deca, ki js ljubko izvajala vaje z venci. Poglavje zase je tvorila Četa moške de-ce iz Celja s krasnimi in težkimi preskoki in salti. Sledila je orodna telovadba. Nastopili so člani na drogu in bradlji ter narašcajaiki na konju. člani iz Laškega so pokazali svoje sposobnosti v težkih pa^eskokfh in saltih. Mnogo veselja in zabave so nudile igre moške in ženskP dece. Za njimi je prikorakala moška deoa is Celja in skladno izvajala krasne skupinske vaje. Izvrstno uspelo javno telovadbo so zaključili člani jo članice s praškimi vajami. Izvedba, ravnanje in skladnost so bili na višku, zato zaslužena pohvala gledalcev ni izostala. Po končani telovadbi je bdi pozdrav kralju Petru in državni zastavi. Nato se je razvila prosta zabava, ki je ob zvokih izvrstne godbe z Zidanega mosta trajala ponno v noč. Zidanmoški Sfrkol je s svr>jam nastopom spet pokazal, da zna pravilno vzgajati svojo mladino. Praznik sokolskega dela v ftkofji Loki Škoija Loka, 14. julija V nedeljo popoldne je imel Scofjeloski Sokol svoj letošnji javni telovadni nastop v Puštalu, na svojem prostranem telovedi-šču. Prav do zadnjih ur je kasalo, da t nastopom ne bo nič, kajti lilo je do poldne, potem pa se je vreme le izpremenilo ln sredi popoldneva je solnce pozdravljalo Sokole in Sokoliće, ki so s sokolstvu naklonjenim občinstvom hiteli na telovadišče. Letošnji nastop je bil verna slika vztrajne sokolske delavnosti in discipline, pa tudi bratstva, ki zmore prostovoljno tolike uspehe, kakršne smo gledali tokrat pri vseh nastopajočih oddelkih. Sokolski sbor je najpreje počastil državno zastavo, potem pa je sledil tek šestnajst ori c« na 700 m ter je odnesel prvenstvo br. Markovič Orodna telovadba na drogu in bradlji Je pokazala uspehe tudi na tem polju, nastop moške in ženske dece s prostimi vajami pa je prepričevalno govoril, da je vzgoja in pouk tudi v vrstah naših najmlajših — Sokoličev in Sokoličic — docela v najboljših rokah Preskoki so se vršili preko mize, kose ki konja, nakar je izvajal mooki in ženski naraščaj proste vaje. Zelo so ugajale raznoterosti, ki jim je sledil vzoren nastop članov in Članic, tudi s prostimi vajami. Krogi so zaključili naetop. potem pa je eokolatvo počastilo državno zastavo. Vsi telovadeČi oddelki so se zbrali na telovadiscu. svečano je bila sneta zastsva, a sbor je zapel »Hej Slovani«. Po nastopu je bila v Sokolekem domu aa-bava, ki je privabila izredno veliko ljudi. Igrala je godba domačega, planinskega polka, tako da je bil sokolski praznik zelo lep. Nastopu so prisostvovali mnogi odličniki domačega javnega življenja, med njimi komandant polka polkovnik br. Ivan Markulj s pomočnikom br. Milanom Gladovičem, mnogi častniki itd. Nastop so si ogledali tudi vojaki. svoj* ponesrečil njega dolgoletni in zvesti član br. X>avorin Kugle r. Društveno odpoolanstvo ga bo spremilo na poslednji poti, ostaJo članstvo pa vabimo, da ss pridruži odpo-slansbvu v ©im vrč jem števgu. Zbirališče v petek 15. t. m. Ob 5. popoldne pred mrtvaško vcSo *pl« sne bolnice. Obleka meščanska m znak. Blagopokojmiku časten sponain. — Sokolsko društvo Ljubi ja na- Stepa nja vas bo priredilo v nedeljo ob 16. svoj vsakoletni javni telovadni nastop na letnem telovadišču poleg gostilne Krokar. Sodeluje godba 40 pp — Vabimo nacionalno javnost iz mesta in okolice, da poseti to prireditev, ter ■ tem gmotno in moralno podpre to marljivo sokolsko edinico, ki si je nadela nalogo, da v Petrovi petletki dokončno dogradi svoj dom KOLEDAR Danes: Petek, 13. julija katoličani: Henrik, Vladimir DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica: Vampir Londona Kino Union: Žigosana Kino Sloga: Zaprto DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar. Celovška cesta 62. Gartus. Moste — Zaloška cesta. Z ozirom na članek, ki ste ga priobčili v »Slovenskem Narodu« št. 141., 25. junija 1938 na 2. strani v 5. stolpcu pod naslovom »Izpod sita«, Vas prosim, da irvolrte v smislu čl. 26. zakona o tisku priobčiti v *Slo\*enskem Narodu« naslednji uradni popravek: Res se na osno\-nl Soli na Ledini nahaja Zrn poslopjem majhno dvorišče, ki ima ob lidu nekaj gredic. Te gredice ,o pra\*cato njivo, kjer bodo uspevali le se krompir, repa ali zelje, temveč je na teh gredicah le nekaj zelenjave in so gredice razdeljene med posamezne razrede tako. da se nudi učencem predpisani nazorni pouk. Tudi če bi se ie gredice odstranile, bi bilo dvorišče še vedno znatno premajhno za vso šolsko mladino. Res je tore ji da je dvorišče razdeljeno tako, da se skuša vsaj kolikor toliko približati zahtevam predpisov in ustreči veaf kolikor je mogoče predpisom glede zahtevanega dvorišča za odmore pod milim nebom, hkrati pa tudi glede zahtevane^ šolskega vrta. Povsem neresnično je, da šolski služitelj ne bi imel drugega dela. kakor da skrbno goji tn neguje zetenjad na dvorišču. Šolski služitelj ima do\'olj delu l čiščenjem in pospravljanjem šolskih prostorov, I tistimi gredicami, ki so pa namenjene nazomema pouku in torej popolnoma spadajo k šolskim prostorom m zato tudi v delokrog šolskega sluzitelja, in*a pa opraviti le mimogrede ter ima z njimi tako malo posla, da se lahko reče, da z deli na vrtu sploh ni zaposlen ter ga nikakor ne ovira pri opravljanju drugih službenih opravku*'. Z odličnim spoštovanjem, predsednik: dr. J. Adlešič. članstvo, da s« je v I8~ Un. I Iz Celja —c Trklesetletnioo obstoja praznuje letos Godbeno društvo železničarjev v Celju. Proslava bo 13. in 14. avgrusta v Celju. _c Športni dan v proalavo 20-letnice obstoja bo priredil SK Celje na praznik 8. septembra v Celju. —-e Prometna nesreča. V torek se je peljala kočarjeva žena Alojzija štautova iz Brodnic pri Laškem z avtomobilom. Med vožnjo pa je izgubila ravnotežje in padla M avtomobila, pri čemer si je zlomila levo roko v ramenu in dobila tudi notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnico. Iz Višnje gore — Višnja gora napreduje. Tudi Višnja šora počasi napreduje. Vsako leto postavijo nekai novih hiš. Lani sta *i ^adil* h«tl h* c. notar dr. Pehani in JC Miklavčic. Letos pa zidajo zokHtrihile, namreč upravite* pošte z. Zupančič Mirko na Gnnioveu g. Skubic Tine tik za kolodvorom in «• Novljan Miha na Pešmijeku. Počasi se bo tud5 Višnja gora pov^rala. da bo postala pravo mesto čisar ime že doltm nosi. Tudi lani zgrajeno novo rnoderno kopališče privablja vedno več izletnikov, ^aj imak> ixlctmki lepe sprehode okrog Višnje pore po lepih aenčnatfh eozdovih. %& avtomobiliste in kolesariš i« D« irpeliana lepa cesta v planinski dom Polšcvo, kjer je izvrstna kuhinia in dobre pi.iaža po zmerni ceni. S L julijem ie orevzel SuklJMov dom na Polževem B. Perrania Mirko, bivii plačilni v Zvezdi, ki se na vso moč trudi da so sostie č»n bolie nostreieni. Za počitnice ie naiboli priporočljivo Polževo, ki je blizu Ljubrjane v lepem in mirnem kraju ter z lepim razcledom ds vee strani. — Slaba letina seb. Dočian so tale drusa leta sobe revnim liudem za hrano in zaslužek, iih letos ni n«. AJi ie teo-i:a;aniih so zastopniki Jadranske družbe nastopali tako, da ie moral celo zastopnik i uso:oviti, da ie imela družba že 17 a.esecev časa za podajanja. Zastopnik druz-be je tudi Izjavil na pogajanjih, da sf> urad i Iki pred stavko odnesli vse akte, da zda] vodstvo ne more nobene stvari najti. Proti ej izjav; ie ura-iništvo odločno protestiralo ta zastopnik družbe jo i« moral preklicati, .'adran-ko zavarovalno družbo podpira In-rernatkmale pri njenih zahtevah. Zastopniki >Save< Pa pocaiajo direktno z urad-uišrvom brez posredovan ia nameščeaske onr:Ln»"zari:e n Inspekcije dela. — Razpi>ane zdravniške službe. Banska uprava dravske banovine razpisuje pri banovinski bolnici v Mariboru mesto vodje infekcijskega oddelka in tri mesta zdravnikov uradniških pripravnikov, ter mesta zdravnikom z traženih zdravstvenih občin v K unniku, Ljutomeru, Ločah jn Maronberpiu la,- do vinskega uradni»kepa pri- ravnika za 8. položajno skupino. Prošnje treba vložiti do 28 t. m pri bangki upra. — >a velik narodni tabor vabi maribor-~V tupan Slovence in Jugoslovane, in sicer 14. reusta, ';o ro fevema Sloveni;a prazno 1 o osvoboienja. Ljubljanski žu- iar. *e oridružule temu povabilu ter prii*o-raća rssmu prebival vu Ljubljane, naj se udoit \ «,kviru mariborskih prireditev zlasti narodnega tabora v i\n vetjem številu, da s prebivalstvom severno Sloveni.ie ma-nifes" rs za trdno mejo in varno domovino. Vrtni koncert v soboto zvečer KAVARNA TABOR — Natečaj m telovadne učitelje. Po sklepu nun itn i m 'eiesjio vzgojo narola bo prir*> en v Hrrads enoleten toSai. v katerem se r> •)• --.cavlia-ii st svoj iy>klic telovadni u* : ; V ta namer, ie razpisan ua. tečaj za spri om 50 slu5«i .eljev. Prošnje je treba vk do 20. avgusta na rninistrstvo za telesno /žgejo, — Kongres obrtnikov. Poročali smo že, da bo let šnji obrtniški kongres 14. in 15. avgusta v Vinkovcih. Na njem se bo obravnavalo vprašanje obdavčenja obrtnikov, pokojninskega aavarovanja, eksistenčnega ifrrlma, vprašanje prodajalna Industrij, skih podjetij, vprašanje gumijaste obutve Vsa obrtniška združenja so že dobila vabilo na kogres, ki naj pokaže kako tež-s ćdsc preživlja nase obrtništvo, po možnosti pa tudi izhod ia težkega položaja. STovenei v Ameriki, srebrno poroko s a praznovala v Detroitu Bernard Ravnikar i njegova roga Poročili so se v Balota štaudahar in Ralp Neri, v Clevelandu pa Marija Zaje in Rudolf Ottnn-ar. Nt Cregthoii univerzi v Omahi je bil pro-movfrao za doktorja medicfcne dr. Franc Gorisek, prvj Slovenec vojaški zdravnik v ameriški armadi Rojen je bil v Ameriki. V naselbini Kramer Stonv Crerku se ;e po nesreT-: ustrelil Tone Poj. Hotel je ustreliti ivsa. pa s- mu ie puška prezgodaj sprožila in strel mu [e udaril v spodnji del obraza, >la »rečnt-ž kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. V Milwaukee se >e smrtno ponesreči Janei Evanjč, doma iz Malih Loč pri Ulr' strici« ' v< zil na je tramvaj. Star Hi let. V Clevelandu so umrli Ma- ■ mek, rojena Peribo, stara 4o let do. . iz Kala pri Ambrusu Jože Matejčič, r 79 let, doma iz Lokavca m Ivanka Roje ena \ idmar. V Mi!waukee je umrla Ma-• Knafcle. Bila je NVmka In pred *esti-mi let; se ie poročila z Jožetom Knafelcem. Pred dvema meeecama je padla po stopni-1 « »dal je podlecrla poškodbam. V Mor-eam\ mu je umrla Marija Boh, rojena Frakoma iz N'otianjskesa. V Pitsburcu ai t Neza Golob, doma iz Cešce vasi pri mestu, v Ambridce je umrl Jože Ko--v. doma od Novesa mesta. V Seattle je a;. Prane KuŠar, star 57 let, doma iz ste ka, v Covendale je umrl Jakob šestar 64 let, doma jz okolice Vodic — Angleško in italijansko vojno Drobovje pred Šibenikom. Prihodnji teden pripoje v naSe vode del angleškega sredo-zemskega brodovja. Pred Šibenikom ostanejo angleške vojne ladje od 23. do 28. t. m., 25. t. m. pa pripluje pred Šibenik 7 ita-i^janskih vojnih ladij. To bo prvi primer :. " In posetljo italijanske vojne ladje nase primorske kraje. r ~~ v e,'ko zanimanje Nemcev za Hrvatsko Primorje. V Nemčiji vlada veliko zanima-rie za Hrvatsko Primorje. Nas turistični urad v Berlinu želi čim več prospektov. Vse l S* 1)0 že pribodnji mesec na Hrvat-iPv^ ^f11110^11 mnogo nemških letoviščar-poletae ženska sezona ugodnejša od dal r£!I55 **n' V nedeljo 17. t. m. bo v^sf^S^? IMI * ^«je gasilstva za kraljem ^T^^^sTlo cev. Razen tega imajo pa svoie raailek*. eete tudi industrijska poo>tiI ^ K — V nedeljo vsi na Vrhniko k oroela- - Mednarodna tekma letalskih ^rL^I^1 Jan'- Pod P°k^viteljSvom Heonarocme aeaotnavtidne ^sftiiaSu^T pr.cne 20. julija v Izubijani I. meanarod! na tekma letalskih modelov za ktokr»I Prmo^ S^^2 S^^sUrn motorje^ «lhoanje leto bo organiziral tekmo tisti Aeroklub, ki bo letos zmagal. Kraljev kip pa dobi Aeroklub, ki bo zmagal trikrat po vrsti ali petikrat skupaj. Tekme .to udeleže s svojiemi modeli tekmovalci iz Francije, Nemčije češkoslovaške, Bolgarije, Madžarske, Rumimij:, Italije, Švice, Egipta, Grčije in Jugoslavije. Tekmovanje bo trajalo od 20. do 25. julija. — N®v grob. Danes ie umrl v Ljubljani po kratki mučni bolezni v 52. letu starosti g. Vladimir Vajda, višji kontrolor drž. žrl. in rez. viš. vojni činovnik ni. klase, odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. Pogreb bo v nedeljo 17. t. m. ob 16. izpred hiše žalosti, šmartinska cesta 62 (rumena hiša. za tovarno kleja) na pokopališče k Sv Križu. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem nase iskreno soža 1 je! — že danes opozarjamo na enodnevn Izlete v Tr*t, ki jih priredimo ob priliki opernih predstav na prostem v trdnjavi Sv. Justa in ki se bodo vršile v času od 28 t. m. do 15. avgusta. Točni spored in vsi podatki so na razpolago v vseh bilje-tamicah Putnika od 18 t. m. dalje. — Smrt nastarejše žene Bačke. V Baji je umrla najstarejša žena BaČke. 104 leta eta-ra vdova Salomona Eneela. Imela ie 16 otrok živi pa namo ena niena hči. stara 84 let. Vnukov je imela 65. pravnukov 34, prapravnukov pa 8. — 28 k« težak »om. Tošo Brkič je ujel včeraj v Slavonskem Brodu 28 kg. težkega soma. Lovil ie ribe, pa dolgo ni nobe-ne u.;el. Kar ie zagledal pod Čolnom orjaškega soma. Zgrabil ca je za rep ln r>ote_riiil iz vode. Čudno se sliži, da bi se dala riba kar tako priieti za rep. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme, nagnjenje k nevihtam. Včeraj je znašala najviš'a temperatura v Splitu 34, v Beogradu 30. na Rabu in Dubrovniku 28. na Visu 26, v Ljubljani, Zagrebu in Sarajeva 2o, v Mariboru 2S.4. Davj je kazal barometer v Ljub liani 764.5. temperatura je znašala 13.8. — Z drevt*a je padei in se ubil. Huda nesreča je doletela rodbino posestnika Jožeta Kocbeka iz Velke. Njegov 12 letni sin Pran je včeraj splecsal na Češnjo, ko j • bil na vrhu, je pa izgubil ravnotežje in padel. Obležal je z zlomljenim tilnikom in je bil takoj mrtev. — S strehe je pade! in se ubil. Kranjski reševalci so snoči prepeljali v ljubljansko bolnico Antona Ločniskarja, delavca v to vami AdanrČ. LočniSkar je včerai popoldne delal na strehi, kjer pa mu ie nenadoma spoJrsniilo ju je padel z višine kakih 15 ni na tla. Obležal ie nezavesten in je četrt ure po prevozu v bolnico umrl. " — 0ee nad sina. 18-letni krojaški pomočnik Albin 2. iz radovljiškega okraja se ie včeraj spri s svojim očetom. Med prepirom se je oče tako razburil, da je segel po nožu in v jezi sunil sina v pleča. Prizadejal mu je hudo rano tako. da so morali sina prepeljati v bolnico. — Strahovita rodbinska tragedija na l'r-satn. Včeraj popoldne se je odigrala na Trsatu pri Sušaku strašna rodbinska trage-dija. Povzročil jo je sušaški masristratni uslužbenec Franjo Troha. V mestu je bilo znano, da se že dolgo ne razume s svoio ženo in da se pogosto prepirata. Včeraj je prišel Troha domov in s ženo $ta se zopet fprla. Med prepirom je potegnil samokres in ustrelil ženo. S tem pa tragedija še ni bila končana. V sobi eta bila tudi ženin oče in brat. Troha je oba ustrelil, potem je pa odšel v gostilno, kier je v dušku popil liter vma m ustrelil ?e sebe. Od vse rodbine je ostal živ samo Trohin sinček. Iz Li^Miane lj Dva 8o letnika, Zgodoviiia naših nacionalaih društev bo vedno neločljivo zvezana z imenom Viktorja Rohrmanna, m praznuje te dni srvojo 80 letnico, še vedno je en 1D se živo zanima za delova- J ■ mladosti se je udejstvovai pri narodnem delu. ko & naže društveno faoionaino življ^^ fc ^čini teži vi ja- t^Z ^ ruskih društvih, fileti ga moramo tudi za pobornika uvedbe slovenščine v »^sl^^SSsLSjS storil »amo to: ssan je pridobil 50 dani-JSaTOđnemu v LJubljani. ViktorRohm^ je tudi eden najmočnejl ših stebrov organizacije CMD Njejsove zbirke za CMD so izredno rnnogo koSti! le našemu narodno obrambnemu delu Nešteto prijateljev ima naš jubilant že" med tistimi, ki jim je pomagal po di laškem podpornem društvu >Radogoju* ^ C ku hmji >Domovini«. Vsi mu žele da bi otp-Zivel najlepše večer plodonosnega ftvlle-nja. — Med pristne korenine staro« ko va moramo prištevati tudi Freda Groma" RohoTnannovega velikega prijatelja ki prav tako adaj obhaja 80 letnico. Grom je po rodu Ljubljančan, a je preživel 'v Ameriki cenh 40 let. Tam H storil mnogo za kulturno in nacionalno življenie slovenskih izseljencev. Udejstvoval se C v rnnogih društvih. Pred sedmimi leti ie je vrnil v domovino, krj^r se lahko z veseljem spominja uspehov svojega požrtvovalnega udejstvovanja za rojake in narod onkraj morja. —lj Lep praznik dela. Blagajničarka uprav a > Slovenskega Naroda« gospa Fan-ka šircljeva praznuje danes lep praznik dela. Že 20 let opravlja z vso nji lastno vnemo in marljivostjo blagajniške posle. Kdor je kdaj sedel pri blagajni, ve. kaj se to pravi. Mnogo rx>trpežljivosti. dobre volja in pazljivosti Je morala vložiti v dolgih 20 letih v to naporno in odgovorno delo. A nič se ji ne pozna, da že tako dolgo vrsto let prešteva in šteje denar-oe drugim, težko delo je ni utrudilo, kakor bi bilo marsikoga drugega na njenem mestu. Vedno je vesela, vsd ki prihajajo po opravičili v nase upravo, jo imajo radi, saj z vsakim rada pok rami Ja, če le utegne. Gospa Šircljeva Je iz ugledne ( Oirmanove narodne družine iz Št Vida želimo ji, da bi se se mnogo let veseiH zdravja, zlasti pa, da bi JI bil praznik dela res praznik. —lj Članstva Električne ■•drage sa Spadajo in Zgornjo Sisao! Prekinjeni občni zbor z dne 3. t. in. se bo nadaljeval v nedeljo 17. julija točno ob 9. url dopoldne v telovadnici osnovne 5ole na Gasilski cesti in sicer brez običajnega polurnega čakanja. Zadružniki! Zavedajte se važnosti tega ob-čneea zbora: na dnevnem redu je tudi točka 0 razdružitvi zadruge. Zato udeležite se «a do poslednjega moža in odločite sami o bodoči usodi svoje zadruge. Prinesite seboj svoje zadružne knjižice. Pooblastila veljajo le če so predložena v pisarni Električne zadruge do sobote 16. t. m. do 9. ure. Pridite na občni zbor že pred 9. uro! —li Ko razmišljate kam ali na katero turo jo mahnete to nedeljo, se mirno lahko odločite in pridite k vpriaoritvj \e*eloigre >Veleiiiri>i< na prostem v Zg. Šiški pri kamniti mizi. Začetek ob 20. uri. Prebitek je v korist odkupa Vodnikove rojstne hiše. Prijatelji neprisiljene zabave vljudno vab-iieni. —lj Slabo založen r»bji trg. Danes je bilo na prodaj malo morskih ri*x ker je bij zadnje čase slab ribolov zaradi mesečnih noči. Žito eo bile tudi mor?ke ribe nekoliko dražio. Sisaše »o prodajali po 16 do 28 din kg. sardelice po 14 din in tun po 30 din kg. Rečne ribe so prodaialj kakor navadno, po ne spremen enih cenah, fteuk ie bilo nekoliko mani. Naprodai je bilo tudi nekaj lepih rečnih rakov z Dolenjskega. Bili » oo 2 do 4 din komad. —lj Igralska skupina >SloveBska scena mladihc r»r:rne s študiiem. In sicer, pod novim umetniškim vodstvom dne 1. avgusta. Vse cenjene interesente, ki žele sodelovati v omenjeni skupini prosimo,, da se javijo osebno ali pismeno na naslov: Upra va Slovenska scena mladih*" LJubljana VII. Podmilscakova 39. (Javite se lahko od 6. do 7. ure zvečer). —lj Vrtna veselica, ki jo je priredilo Udruženje č^tnikov v nedeljo 10 t. m. na vrtu restavracije Pri Levu«, na Gospo-svetiki cesti, je kljub zelo hladnemu vremenu dosegrla zadovoljiv uspeh. Zlasti je bila novost, da se je uvedlo nagradno streljanje, katerega se je udelžilo prav lepo število tekmovalcev. Nagrad so si priborili: Prvo, lep kip z uro in kc^arico cvetja br. Hrovatin, drugo, sliko Nj. Vel. kralja Petra II. jeospa Deržajeva, tretjo enako drugi, g. P^unšek, četrto, nastavek s cvetjem br. Lutman, peto, stekleno vazo g. Jerin. — Ob prijetnem komcerti-ranju in igranju plesnih komadov (vojaška godba 40. pp.) se je razvila zabava pri pogrnjenih mizah s šaljivo pošto, 1 mačkem v žaklju« in plesom. Naša na-ciomahia javnost je tudi ob tej priliki pokazala razumevanje in podprla četnike v njihetvem delu. —lj četniki! Drevi ob 20- bo Članski sestanek v društvenih prostorih, Masarv-kova c. 14, drugo nadstropje. TJd?le4ba za vse članstvo iz LJubljane obveana. Opravičuje ^arao služba in bolezen, ki se pa mora pistmeno javiti tajništvu do sestanka. Uprava. —lj Restavracija Kergl*, Krankopansfka ulica 1. H>anes vsakovrstne ribe- Se priporočam. —lj Pogrešana vajenka. Od svojih staršev na Poliatiski cesti 20 je neznano kam pobegnila trgovska vajenka Milena Vidic, stara 16 let. Pobegla deklica je visoke, vitke postave, okroglega obraza, svetlih pristriženih las, nosi pa temno ooleko in rdečo pleteno jopico. —lj izlet k motoc*Kli»tičnhn Jezersko dne 17. julija priredi Zi tujski promet. Informacije in prijave sprejemajo btljetarnice Putnika. Iz Maribora — Iz postne sliztbe. Pri pošti Maribor so napredovali: v 9. skupino Milan Caf in Franc Jurjaeevič. v 10. skupino za pom. rrtantpul. Marija Starešin. Za uradniška pripravnika Ivan Jeraša in Bogomil Voglar Za svardftndka prve skirpine Franc Stern. Za zvaničnika tretje skupine s periodičnim povišanjem: Josip Kek, M. Au-rrnik, za služi tel ja 2. skupine pa Maks Hercog. — &a|iov*ke novica, v khibsidh prostorih SK železničarja se je vršil šahovski brzoturnir, ki se ga je udeležilo 13 igralcev. Prvo mesto je dosegel Mohorčič (SK 2eU«ničar> z 10 in pol točkami. 2. Reins-berger (UJNfcB) 9, 3. Marotti (UJNZB) in Kovač (SK želerzaiičar) z 8 točkami. — Razburljiv prizor na vuzeniskj postaji. Na postaji Vuzenici so nato vozili železniški vagon z je^novim lesom, ki ga je nakupoval neki 361etni Franc O. iz Mute za mariborskega trgovca FridoUna Bšacaofa. Ko pa se je na postaji pojavil omenjani trgovec, da prevzame les, so se znašli na postaji razburjeni in vznemirjeni Številni posestniki, ki co dobavili les in ki so zahtevali, da ne sme vagon z lesom naprej, dokler ne dobe denarja za les. Trgovec Bischof se je pri tem precej začudil in se je vsa zadeva kmalu pojasnila: trgovec je namreč dal omenjenemu Francu O- 9395 din na račun nakupa lesa. Franc je les kupil, ni pa kmetom izplačal denarja. Zato je bil ovaden državnemu tožilstvu v Mariboru. — Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam v mesecu juniju pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih, najdenih predmetov: listnica, moške cajgaste hlače, vojna motociklistična knjiga na ime Novak Janez, robčki, očala, pes volčje pasme, slanina, zavoj z zdravili, pes> volčje pasme, zapestna moška ura, rojstni list na ime Franc Riv^c, moška ura, moSke spodnje hlače, zapestna ura, zlat prstan s kamnom, lovski pes, žen?ika ročna torbica, ženska ročna torbica z denarjem, menjata denarnica, ženski dežnik, usnjata denarnica, moški jopič, zlat ženski prstan s kamnom, zapestna ura, usnjata denarnica z 22 din, čopič, aktovka, zlat uhan, dokumenti na ime Haber Josip. — Mariborsk« JeVto« u*"«* imajo re» svoje muh«'. Zanesljive so edino tvornične sirene, električne ure pa najbrž ne, kajti ena kaze na primer 4., dxuga pa pol 8. Istočasno pa pokaže frančiškanska ura točno 10. — Gori! Pri Sv. Petru fo zanetili igrajoči se otroci mlado gozdfčevje, kl j? bdio na mah v plam "nih. Gasilci so preprečili širjenje požara. V Spodnji Dobravi pa je zgorela delavcu Josipu Kalisniku stanovanjska baraka in znaša škoda 10.000 dinarjev. Iz Zagorja — Sekelskj nastop našega domačega društva bo v nedeljo. 17. t. m. Dopoldne bodo okrožne tekme popoldne Dovorka, pri kateri bosta sodelovali sokolska sodi a iz Trbovelj in rudarska eodba, nato bo javni nastop, potem pa priietna zabava Vabimo razen domačega občinstva tudi bratska okoliška društva, da 6 svojo udeležbo pripomorejo do čism lep&ega uspeha. Pod tovorni avto je skočil Ljubljana, 15. julija Na Bleiweisovi cesti nasproti muzejskega poslopja si je včeraj popoldne končal življenje rrriad študent Mate Radonić, rojen 1. 1011 v Pleternici pri Slavonski Požegi, absolvent agronomije, stanujoč zadnji Ča* v Zagrebu, Sutlansika ulica 0. Skočil je na Bleiweisovi cesti pod tovorni avtomobil, na katerem je bilo okrog 5000 log premoga, last družbe »Opeka« z Brda. Avto je mladeniča odbil s prednjim kolesom na sredo cestica, kjer je obležal ves krvav in one-sveščen. Očividci so ga takoj pobrali in ga prenesli pod kostanje v Knafljevi ulici, nakar je prišel ponj reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnico, kjer pa jc takoj po prevozu umrl, ne da bi se zavedel. Po izjavah prič je Radonić skočil z desnega hodnika čer cestišče pred levo kolo avta, ki je vozil pravilno po desni strani ceste proti Viču. Avto je samomorilca odbil nazaj na sredo ceste, kjer je obležal. Zadobil je hude notranje poškodbe in utrlo mu jc lobanjo. Iz glave se mu je takoj orila kri. Tovorni avto je šofirai šofer Ernest Zw61fer, zaposlen pri družbi »Opeka«, stanujoč na Vrhovcih, ki je voz takoj ustavni. Zwolfer in priče so izpovedali, da se je Radonić pognal pod avto tako nenadoma, da se samomor ni dal preprečiti, dasi je Zvvolfer vozil lc s hitrostjo 15 do 20 km na uro. Pri Radoniću se je našla listnica z raznimi legitimacijami, med njimi tudi akademska legitimacija, hranilna knjižica Poštne hranilnice z vlogo 50 din m pa varni listek od Zagreba do Ljubljane, datiran s 13. julijem. Zanimivo je, kako je Radonić napovedal samomor. Ko je šla žena dohodarstveneta paznika Mira Jenšterle malo pred 14.30 po Cankarjevem nabrežju, je nenadoma pristopil k nji neznan mladenič m ji mimogrede stisnil v roke popisan listič. Mladenič je potem molče odhitel naprej. Jen^terlova ps je listek, na katerem jc bilo 7apisano. da je kriva mladeničevega obupnega koraka neka družina v Zagrebu, izročila stražniku Venclju Demšarju pred magistratom. Kasneje se jc izkazalo, da je listek izročil Jen-šterlovi Mate Radonić. Policija sc ie že včeraj telefonično obrnila za podatke V Zagreb, pa *e ni ugotovljeno, kaj je neposredno pognalo mladega študenta v obup. Iz dokumentov, ki so jih našli pri njem. jc razvidno tudi, da se je Radonić zdravil na tuberkulozi in ni izključeno, da ga je bolezen pognala v smrt. "!!!T'!!"' (^•'iiiiiifliMiriii MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek £ Din Aleks. OBLAT, g veletrgovina vseh vrst čevljev \\ se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 •' POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din . li.iRiitiil'liiii.i: n STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer, šolnina zelo nizka Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame ta gospode. Cnristofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1443 RAzno Oeseda 50 par Najmanjši davek posebej 8 Din KLIŠEJE EN V£ *Ba2V ML JUGOGPANKA >■» prTCA NASIPA USPEH! Inserlrajte V „SLOV. NARODU14 Po kratki mučni bolesni, previden s tolažili sv. vere, je umrl v 52. letu starosti nas ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod Vladimir Vajda MISTERIJ žene, ki se NIKDAR NE POSTARA trna ona25a]i401et višji kontrolor dr*. ssL ia rea nik EO. kL, odUkevaa s rado Pogreb blagega pokojnika 17. t. m. ob 4. url popoldne srnartinska c. 62 (rumena hisa na pokopališče k Sv. Kriftu. LJUBLJANA, dne 15. Julij Globoko tala BOGDAN, Sil c. vis. vojni časovni sv. Save V. ki. bo v nedeljo, dne izpred hiše žalosti, . za tovarno kleja), soroda Ho Nobene gube. nobene bresde v Si letel Gladka, Jasna m čista kosa kleta! Videti Je kakor čude*, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so msrtčni učinki »Btocetec — pressnstijivsaa odkritja (fcmajsfceaa vesoctbsca dr. Stej-B^oc**! Je dragocen nsrevnl ki ga mora imeti vsaka gladki napeta koza. Zdaj Js v vsaki babi Tokalon ter Vam redi m pomlajuj« ko spite. Vsako Jutro, ko ss m Od ni mastna), to jasno, da to vso nesnago kose. let in ostanite mladi! ohlapnim mišic poM. Pridobita si k dekliške dob«. /8 LOVEN 8 K 1 NAKUD« petek. !■» julija Pevski odsek „Sloge" v Srbiji Prisrčen sprejem v Kragujevcu — Na Opleneu in t carskem Skoplju Djubljana, 15. julija Pred dobrim m< sečem se je odločil odbor pevskega odseka, da povede tuda letos svoje članstvo na izlet in sicer to pot v Srbijo. Proti majhneanu plačilu (kar bi komaj zadostovalo za napitnino, če bi kdo sam ve tjp prepotoval), se nas je prijavilo nad 40 članov mešanega zbora. Točno po programu, določenem že prej, smo se v soboto 2, t- m. ob 20. odpeljali v svojem vagonu (na razpolago smo imeli vagon I. in H. razreda) vsi prav dobre volje proti Beogradu. Ob slovesu se je zbralo na ljubljanskem kolodvoru mnogo naših znancev in prijateljev, pa tudi pevk in pevcev, ki niso mogli z nami ponaj-več zato, ker niso dobili dopusta. »Srečno pot in na svidenje!« so bile zadnj- besede in že so nam izginili izpred oči! Točno 5mo dospeli v Zagreb in takoj nadaljevali pot proti Beogradu, kamor smo prispeli zjutraj z malo zamudo. Odšli smo na zajtrk v Dečansko ulico, kjer ima svoj dom Zadruga državnih name-ščeroev. Tu smo imeli poleg kosila in večerje tudi prenočišče. Ostali smo ves dan v Beogradu in sd dodobra ogledali mesto. Pri tem sem doživel tudi dogodek, ki mi bo še dolgo ostal v spominu. Bilo je v nedeljo popoldne, ko se je nad Beogradom pripravljala nevihta. Ravno v tem času -rem odšel s svojimi znanci slovenskimi ^Beograjčani« na Kalemegdanu. Ko sem si ogledoval znameniti Meštrovi-čev cipom-od najbližje drevesce. Grot\~ken je bil pogled na spomenik, ki se je dvigal še bolj zanosno skozi novihto. Bil je to zares dogodek svoje vi ste Drugi dan v pon del jek je bilo v Beogradu precej hladno. Ob 11. dopoldne ;mo se polni lepih vtisov odpeljali dalje. Na postaji Lapovo so odklopili naš voz in ga priklopili za Kragujevac. Ob prihf>du v Kragujevac so nas prijetno presenetili s prisrčnim sprejemom. V trmi mestu obstoja že deseto leto slovensko društvo »Triglav«. Z lepim požaravčkom in šopkom V roki se je pojavila pred nami mala deklica v ime-u tamkajšnje slov nske mladine. V imenu društva »Triglav« nas je pozdravil mesra predsednik g. Josip StaniC, želeč nam dobrodošlico z željo prijetnega bivania med njimi. Njih moški zbor nam i zapel pr>zdravn0 pesmico: »Zadeni nam. zadeni .« Za lep pozdrav in sprejem se je v našem imenu zahvalil naš prečrsakovega »Otče naš« Nobeno oko pevke, pa tudi pevca ni o talo suho. Skrivnostno, obenem pa veličastno o 'z-zveneld akordi zadnj ga »Amin«. Sloga je Paul Bonnetain: Brzojavka Ko je mornariški poročnik Henrik Robe-line zvedel, da je poslana njegova ladja »Francis Garnier« na Kitajsko, kjer so se pripravljali boji, si je očital v duhu, zakaj se je udeležil te ekspedicije, kajti pomislil je takoj na svojega sinčka in drago ženo. Pred meseci se njegov sinček Marcel ni počutil dobro. Zdravnik je naročil, naj dobro pazijo nanj. Robeline si je pogosto očital, zakaj se ni oženil pozneje. Pred leti, ko se je vračal iz Divjega Nigera, se je bil seznanil s siromašnim dekletom Berto Ferar-dovo in se poročil z njo. Takrat ga je bila napadla težka bolezen tako, da je kazalo, da ji bo podlegel. Berta mu je stregla z veliko požrtvovalnostjo in nego tako, da je kmalu okrevaL Deset mesecev pozneje je bil Robeline zopet zdrav ko riba Toda mali Marcel je bil podedoval njegovo bolezen, ker se je bil rodil tam doli v Afriki na bregu velikih rek, kjer je doma tropična mrzlica. Gospa Robelinova je nestrpno pričakovala vesti, kako bo z odhodom ladje. — Kaj od potu ješ? — je vpraševala moža. — Cez štirinajst dni Bila je zelo potrta. Privila se je bila k svojemu možu in skušala S svojimi poljubi zakriti solze. — Očka, — je dejal Marcel, — saj me vzameš s seboj? Na ot Robeline ni odgovoril. Mornar si je bil uredil dom daleč od pustega Toulu-na v Tamarisu, v prijaznem kotičku daleč proč od vetra, v krajih, kjer je imel Ml-chal paša svojo poletno in zimsko leto- postavila na grob lepo okrašeno svečo z napisom. Ogledati smo si cerkev in hišico, v kateri so številni venci, trakovi, žare in druge dragocene poklonitve blagopokojnomu kralju. Vae to je nepopisno. Desetkrat, sto ali tisočkrat rečeno, da je leP°, j« premalo! Videti moraš sam! Vse drugo bo počasi skozi leta Šlo iz spomina, toda sveti Oplenac nikdar! Po približno polurni vožnji smo se pripeljali v Arandj lovačko banjo. Prav prijeten kraj. Od tu smo se zapeljali še na Venčac, ki ni znan le po svojem krasnem marmorju, nego tudi po izvrstnem vinu. Raz kazali so nam v dve nadstropji segajoč© klet, v katero spravijo lahko 1 milijon 500.000 1 vina. Po t no urnem odmoru smo se vrnili v Kragujevac na kosilo. Pozno v večer se je zavleklo prisrčno slovo od »Triglavasev« in bratov Srbov. Na- J slednjega dne smo ob 4.45 že nastopili pot proti Skoplju. Naša železna kaca se I Predlanskim je poseuio japonske Kinematografe 330,000.000 ljudi. To je že lepo število in zanimivo je, da domači filmi na Japonskem niso posebno priljubljeni, čeprav so med njimi zelo dobra dela. Toda Hollywood si ni pridobil simpatij samo v deželah, kjer prebivajo belokožci, temveč tudi drugod. Statistika najuspešnejših filmov na Japonskem kaže, da so na prvem mestu ameriški filmi. Njim na čelu je Mr. Deeds (»Strahotni dogodek«) s Harry Coo-perjem in »Pasteurjevo življenje« s Pau-lom Munim. Chaplin je v Tokiu in Yoka-hami prav tako priljubljen, kakor recimo v New Yorku. Lrondonu, Parizu ah Pragi. Japonski film poskuša zdaj obdelati tipične japonske motive v taki obliki, da bi vzbudili zanimanje tudi drugod po svetu. Najuspešnejši film predlanskega leta je bila drama >Gio No Kyodaj Sloge« Povsod, kamor amo priSH. smo bili lepo sprejeti Hrana Je bila vseskozi prav dobra. Nikomur izmed udeležencev m" bilo zal. da se je udeležil tega lepega izleta, daari ravno je bil to precej doig »izprehod«. saj smo prevozili od 2. do 8. julija skoraj 3.000 km. T. M. zelo majhno. Kar pomeni zopet veliko znižanje produkcijskih stroškov. Na Japonskem so priljubljeni zlasti kratki filmi in samo tako si lahko razlagamo, da ie bilo izdelanih tam predlanskim 15.636 zvočnih in 9372 nemih filmov, torej približno toliko, kolikor so jih izdelali v HoUy-woodu v 10 letih. Iz tega ogromnega števila je pa bilo daljših filmov za predstave kakor smo jih vajeni pri nas, samo nekaj sto. Nemi film je na Japonskem še vedno zelo priljubljen in skoraj polovica novih filmov spada med neme. To ni nerazumljivo, kajti Japonska ie dežela, kjer so bile pantonvme in senčne igre že v pradavnih časih zelo priljubljene. V japonsko filmsko industrijo investirani kapital znaša okrog 420 milijonov jen. število pri tej panogi industrije T-a^oslenib delavcev in igralcev pa okrog 50.000 Posebnost japonskih kinematografov je, da imajo še zdaj tudi pri zvočnem filmu pripovedovalca, ki navadno pripoveduje dejanje filma še pred začetkom. Če zna nove da ti vsebino zelo dramatično, mu občinstvo ploska. Med predstavo pa razlaga še poedine prizore, da bi imeli večji učinek. Nam bi šlo to gotovo na živce in takega pripovedovalca bi kmalu spravili iz kina. Na Japonskem pa ne uživa nič manjšega slovesa in pozornosti kakor filmske zvezde. Nekateri pripovedovalci so celo tako priljubljeni, da se po predstavi zbere občinstvo okrog niih in jih prosi za avto-grame. Nadporočnik Novak o Httghesovem poletu Znani češkoslovaški letalski akrobat nadporočnik Novak je prispel v sredo s svojim letalom preko Nemčije v Pariz. Jutri se udeleži letalskega dne v Semiru v srednji Franciji, prihodnji teden pa v Belfortu v severovzhodni Franciji. Novinarji so govorili z njim po prihodu v Pariz in vprašali so ga, kaj meni d senzacionalnem poletu Američana Hughesa okoli sveta. Na vprašanje, če bi se tudi on udeležil tega poleta, če bi mogel, je Novak odločno pritrdil. So pa še izvestni pogoji, ki za civilnega letalca v ČSR še niso izpolnjeni. Najprej je potrebno tako sijajno letalo, opremljeno z vsemi najnovejšimi aparati, kakor ga ima na razpolago mladi ameriški letalec. Razen tega mora imeti letalec prvovrstne pomožne sile, kakor jih ima Hughes v svojem letalu. Važno je tudi vreme. Hughes je imel neverjetno ugodno vreme. Skoraj ves čas mu je pihal veter v hrbet, kar je povečalo hitrost letala in zmanjšalo ovire poleta. Tak — V torek odpotujemo, — je dejal Robeline. Berta je kriknila: V torek hočeš odpotovati! Ne odpotuj, Henrik! Nočem tega! Robeline je stopil ven, da bi vprašal, kdaj bo treba odpotovati. Saj vendar ni mogel zapustiti ladje, saj je bil kapitan, poveljeval Je na nji. In če bi ne storil svoje dolžnosti, bi izgubil čin. Ko se je vrnil domov, je slišal še besede malega Marcela: — Očka, ali mi prineseš kitajskega plemiča? »Le Francis Garnier« je kmalu zapustila obalo. Kapitan se je še zadnjič ozrl na zaliv, da bi videl belo vilo v Tamarisu, kjer je živela njegova družinica Iz Port Saida so prihajale brzojavke do Hong Konga. Ko se je poslavljal od žene jo je prosil, naj mu vedno piše, kako se počuti Marcel. Ce mu je bolje, naj mu brzojavi »Upanje«, če bi se pa bolezen poslabšala, naj mu brzojavi »Pogum«. V zadnji brzojavki je stalo »Bodi pogumen!« Kako more biti pogumen, ko se pa smrt sklanja nad posteljico njegovega sinčka? Vstal je, da bi pregnal grozno misel. Razburjal ga je vsak ropot, zlasti pa grobi glasovi mornarjev. Dnevi niso hoteli minevati in zdelo se mu je, da je vožnja po morju neskončna. Iz Port Saida Je dobil zelo razveseljivo brzojavko »TJpanje*. Proti Sueškemu prekopu je Robeline povečal hitrost ladje. V Adenu je dobil drugo brzojavko »Upanje«. Toda v Co-lumbu ni bilo nobene vesti. Čakal je in čakal, toda zaman. Postaral se je, jesti in spati ni mogel, večkrat se Je zaklenil v svojo kabino. Končno, v Saigonu na Kitajskem, mu Je prinesla prva kitajska ladjica vest: »Veliko upanje«. Poljubil Je papir, toda pri tem 1 polet Je pa mogoč samo, če so ga udeleženci već mesecev proučevali v pogledu meteorologije, navigacije in zemljepisa. To so investicije duševnega dela. ki jih en sam človek nikakor ne zmore, će še omenim, da so stroški poleta okrog sveta tako veliki, da jih more kriti samo reklamna organizacija newyorške svetovne razstave leta 1939, sem se dotaknil vseh pogojev, pod katerimi bi mogli tudi češkoslovaški letalci tvegati tak polet. Dve papigi Tristan Bernard pripoveduje: Vzoren mož je prinesel svoji ženi 7a god papigo. Komaj je bila papiga v kletki, že se je jela dreti: — Proč s taščami, smrt taščam, naj poginejo vse tašče.. 2 en a je bila vsa iz sebe. — Možiček, čez teden dni pride k nam moja mati in imel boš velike sitnosti. — Jo že imam, — je odgovoril mož. — Naš župnik ima tudi papigo, ki je pa zelo dostojna. Stopim k njemu m ga poprosim, naj jo nam posodi za nekaj dni. veka. Trenutno je v Laškem nad 200 letov&Čarjev; prihajajo pa še vedno novi gostje ter bodo t»di kmalu vse sobe pri privatnikih zasedene docrm so hoteli in ponsioni ie vsi Potai. — Letošnji nabori se bodo vršili v Laškem po nastopnem vrstnem redu: Prae M. juhia za Občine Sv. Krištof in Jurklofcfcer ter dne 25. julija za oUine La^ko. S>v. Lenart ki Loka pri Zi-daneun mostu. _ Svojevrstne umetnike lahko občudujemo tudi v Laškem. Oni dan ie razstavil tukaj Celjan Kovač Rudolf v drobnopisu spisano zgodovino Jugoslavije. Vsa zgodovina te spisana na 86x54 cm veliki poli v 373 vrsticah. Vseh črk ie 375.580, ki so tako majhne, da jih razločiš samo s povečevalnim steklom. Drugi tak umetnik je brezposelni rudar Franc Razboršes:, ki je razstavil sliko Nj. Vel. kralja ter pokrajinski sliki Rab in Bled. Slike so prav lično izdelane in sicer iz samih vžigalic, katerih je porabil S0.500. tela! — je šepetal ves radosten in poljubljal obe sliki. Potem je pa vzel Bertino pismo. Kar je nekdo potrkal. — Brzojavka, gospod poveljnik. Ves raztresen jo je odpecatil. Morda čestitke prijateljev. Toda postal je bled kot zid, se prijel za glavo in čital na glas: »Marcel je zopet bolan Izgubljen je. Bodi pogumen!« — Bože moj, — je vzkliknil z groznim glasom in omahnil ves obupan na posteljo. — Kaj se vam je pripetilo, poveljnik? Ali ste bolni? Bil je sluga Noelic. Prinesel mu je bil kratko volneno bluzo, na kateri so se lesketali trije zlati in dva srebrna trakova Robeline se je obrnil, poznalo se mu je, da je plakal. Mehanično se je vrnil v svojo kabino, prebral še enkrat brzojavko in znova vzel v roke Bertino pismo. Roke so se mu tresle, nobene besede ni mogel prebrati Obrnil je nekaj listov. Na zadnji strani je Čital počasi ,posnemajoČ Marcelo-vo blebetanje: »Dragi moj očka! Odkar se čutim zdravega, me je mamica naučila pisati, da bi Ti mogel sam pisati, da Te vroče ljubim in da hrepenim po Tebi...« — Ah, Noelic! . . . Moj ubogi Noelic! Privil je k sebi Noelica, kakor da išče pri njem utehe in njegovo srce je grozno pla-kalo. Potem se je še enkrat ozrl na sliko svojega sinčka in vzdihnil otožno: — Mrtev je, Noelic, mrtev je moj mali. In ta čas, ko ga je Noelic tolažil in oblačil v volneno bluzo, je Robeline neprestano plakal in debele solze so težko padale na nove trakove. Filmska industrija na Japonskem Predlanskim so izdelali Japonci 15*636 zvočnih in 937* nemih filmov Naši romani se najbolje priporočajo tudi naš novi roman sami. To ho potrdil z nagrado Francoske akademije odlikovano delo slovečega pisatelja Georga Ohneta. Začetek JUtri! Začetek jutri!