107. stBtiim. t vmm. i «*. n. "!• hib. XLIX. lito. .Slovenski Narod" Telfa po peitt: za Avstio-Ogrsko: . za Nemčijo: ćelo leto skupaj naprej • K 25*— I celc leto naprej . . . . K 30 — četrMrt. I 2 I I I ^ŠO I M Am^ik<> m vse druge dežele : na mcsec . , . • % 230 ■ ćelo leto naprej . . . . K 35.— Vpra^nim glede Inser2tov se na; priloži zi odgovor dopisnica ali znaraka. tTpramUtTO (tpodaj, dvorile levoj, banova mlica *t 5, t#i«loa 4L85. liha]a Tsak da* s*rt«r Icrseaitl aedtlfe ta prazafke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za <^nkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavmštvu naj se pošiljajo naročninc, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari, •—^— Poumeini Stevllka velU 10 vlcar|e¥. ■ Na pismena narobila brez iMođol^ne vposlatve naročnine se ne ozira. pHarodn« tlskarna" telefon *t 89. .Slovenski Narod* velja v L[iibl|aal na dom dostavljen: ćelo leto naprej . . • • K 24*— pol leta n • • • • » 12*— četrt leta . ..... 6'— na mesec .. * • • • ■ 2*— v upravništvu prejeman: ćelo leio naprej • , • • K 22*— pol leta „ • • • • » U*— četrt leta „ • • • • • »5*50 na mesec - » . • • * 1"93 Dor-is! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. CretlaićiTO i KnaHova olica &t 5 (" pritličju ievo,) telofon st 34. Amerika vzela nisi noto i znan??. Kakor je bilo pričakovati. je Amerika vzela nemški odgovor na znanje. Nikdo ni trdil, da se bo zgodilo to brez pridržkov in brezpogoj-no in sebeprevara bi bila smatrati nemško amerikansko zaaevo že za popolnoma poravnano. Amerikanska nota tolmaei neniški odgovor iako ekstenzivno. Mada Zcdinjenih držav smatra, da se hoče Nemčija omejiti v bodoce zgolj na bojevanje proti bojnim silam Četverozveze. da bodo tore] njeni podmorski čolni v bodoce torpedirali le vojne ladje in (toliko Amerika irienda že prizna, akoravno tega izrecno nepove) le take druge ladje. ki neppsredtio služijo sovraž-nim vojnim silam. Nemško napoved pooštrene podmorske vojne z dne 4. februarja 1915. smatra amerikanska vlada za preklicano. Xemškega pri-drika glede Anglije ne priznava, tem-več ga zavrača v precef oštrih be-sedah. Z amerikanskim odgovorom je nastalo v snoru med Zedinjenimi dr-žavami in Nemčijo nekako diploma-tično premirfe. Upajmo, da se posreći doseći med obema državama trajni sporazum. London, 9. maja. fKoresp. ur.) Peuter noroča iz Wa5hingtona: A m e r i š k a vlada 5 e včeraj odposlala odgovor N e m -č i j i. Nota v s c b u J e I e 200 b e s e d. Besedilo anteriškega odgovora. London, 9. maja. (Koresp. urad.) Peuter javlja iz \Vashingtona: Amc-riška nota • Memčiji se glasi sledeče: Vinda je noto cesarske vlade z dne 4. maja skrbno preudarila. Vzela jo je z 1 a s t i na znanje k o t n a z n a n i I o. da h o-če cesarska vlada nai-s k r a j n e i š c s t o r i t i. da se omele vojne operacije za Č2S vojne na bojevanje proti bolnim silam vo-juiočih se držav in da je sklenila, vsem svojini mornariškim pov,£]jm-kom naložiti omejitev, ki jo zahte-vajo prednisi mednarodnega prava in kar je vlada Zedinjenih držav v vseh teh mesecih zahtevala, odkar je cesarska vlada dne 4. fcbrar. 1915 napovedala ono vojno podmorskih čolnov, ki jo sedaj k sreči 0 p u š č a. Pri svojem potrpežljivem trudu, spraviti kritična, iz one politike izvirajoča in dobre odnošaje med obema državama ogrožajoča vprasaiija k prijateljskomu sporazumu, se je dala vl^da 7cdinjeni!i držav neprestano vesti in zadržavati cd prijateljskih čnstev. \T 1 a d a Zedinjenih držav se zanaša na to. da se bo ona izjava v bodoče vestno izvrše-v a 1 a. Sedanja izpremeniba politike cesarske vlade more odstraniti p o g 1 a v i t n o ne v a most z n prekinjenie dobrih od-n o š a i e v med Žcdinjcnimi drža-vami in Nemčijo. Mada Zeđinjenih dr2.iv smatra za potrebno, ''ziav'ri. da smatra za gotovo, da Nernčua ne namerava vzbudfti dcnTrievonja, da je vzdrža-vie na novo snorc^ene ooliiike. na ksterikc!! načfn oc!\isro od peteka a?i i»Lpeha d'ploniatič-jih pc^a.uinj med Zedinjenlmi drž?vami ;n kate-rokoli drugo v vc^ni se nahsia^oČC vlado, dasiravno bi se dale nekatere točke v noti cesarske vlade z dne 4. maja tako to^mačiti: Da se na prepreci mcTimcs< porečajo iz VVashingtona: Poluradno se daje razumeii, da bo zavzemal VVPison napram vsakemu mirovne-mu gibanju isto stališče, kakor do-slej. \Vils-on da bo mogel intervenirati le tedaj, če bosta to obe stranki želeli. (To angleško poročilo je oči-vidno naperjeno proti onemu pasusu nemške note, ki govori o možno-sti miru. Op. ured.) K predzgođovini nemške note. Berlinski oficijozni »Lokalanzei-ger- objavila dne S. maia članek »K predzgodovini nemške note-, ki vsebuje zlasti radi jasnih aluzij na odstopivsega državnega tajnika za momariške zadeve Tirpitza v vsej Nemčiji veliko senzacijo. Članek pravi: Z nemške strani se je vse storilo.da se prepreci prelom z Amerike. Odgovorni nemški možje so iz-brali to pot. ker so nas naši sovraž-niki hoteli notisniti na nasprotno — v vojno z Ameriko. Ali se nam bo posrećilo, ostati na tej poti, ne bo odvisno le od nas. Tuđi razvoj veli-kega boja nas lahko prisili, da krenemo zopet v drugo smer. Zaei!kr?,t pa je*odločitev naših državnikov brezdvomno pravilna. Odločitev bi bila seveda lažia. ako b! ne bili ne-odgovorni liudjc vplivall v drugi smeri rsa javno muenje ter je raz-greli. Velik pegrešek je bil. da snio začetkom leta 1915. z velikimi bc-sedami naznanili boi naših podmorskih čolnov proti trgovskim ladjam in da snio predpisaii mlađemu orožjti uspelie. k» se nišo dali dossči. na-pačno je bilo tuđi. propagirati v jav- nosti podmorski boj kot edino učinkovito sredstvo proti Angliji. S pompozno napovedjo nove vojne metode se je splašilo nevtralce ter se je brez potrebe vrglo v nervozno debato nove iii težavne probleme. Dobcr organizator je lahko slab politik. S tem. da se je vzbujalo prepričanje, da je treba le brezobzirno torpedirati, , pa bo Anglija kar precej uni-čena, ne da bi se Amerika vmesala, se je gojilo mistične govorice, da se sovrsiniku preveč prizanaša. da so odgovorni faktorji preslabi itd. Na ta način je nastala nesložnost in ginc-valo ie zaupanje v vodilne državnike. To je bilo tem'bridkejse. ker ima vendar tuđi armada svoj slavni dc-lež v boju proti AngHji in ker srno ponosni na svoje podmorske čolne. ki bodo tuđi v bodoce izvrševali svoje sijajne čine. zlasti če se iih se enkrat pok^Če. da nai brczohzirno postopaio. Pa tuđi v sedaj omejenem de!o"krc!ru se bndo naši podmorski čolni pokazali kot mojstri. Boji na morju. POMORSKA BITKA MED DVEMA! NEMŠKJMA TORPEDOVKAMA IN 5 ANGLEŠKIM! RUŠILCI. B^rolin, 9. inaja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Dogodki na rnorju. Povodom .jzvidne vožnje sta imeli dve naš! torpedovki severno od Ostenda, dne S. mala dopotdne kratko bitko s 5 angteškimr rušilci, pri čemer .fe bil en rs^šilec težko poškodovan od naše ^artiljerije. N?.š! torpedovSi! sta se v dobrem stanju vrnili v prista-nišče. Šef rnornariškega adiniralskega štaba. VOJNA NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. »Temps- poroča, da Je neki spanski parnik pripeljal v pristanišče Villa Garcia 18 častnikov in mornar-icv franeoske jadniice »Marie Moli-nes', ki 'c bila bajc 3. maja od neke-ga nernškega podmorskega čolna potopljena, ko je dobila en četrt ure časa. 2iv!j§!?]e ie vojna. iDalje.) Med Ijudrni ni bilo nikake solidarnosti in r.obena človeška pamet ni mogla še pojmiti mnogo tisočletij pozneje rojenih naukov: Ljubi svojega bližnjika; če te kđo udari po levem licu, nr.stavi mu se desno itd. Srca so bila trda in neusniiljcna. Pre-livai kri svojih sovražnikov, svojih tekmecev in tuđi svojih nai^Iižjih, će ti je to keristno. sicer bodo drugi prelivali tvojo kri — to je bilo vo-dilno življenjsko načelo omh časov. In poteklo je toliko krvi. da bi bilo z njim lahko napolniti cela mora. Vse. kar je živeio. se je takorekoč redilo od krvi svojih žrtev. Močnei-si je ubija! slabejšega žc davno pred-no je bilo rečeno človeku: Vsako drevo, ki rodi, bo tvoja hrana, ti baš gospodoval nad ribarni v morju in nad pticami pod nebom in nad vse-mi živahni, ki so na zemlji. Kaj po-meni tako neomejeno gospodstvo? Smrt vseh drugih bitij! Nihče ne ve, kako doigo dobo je trajalo to neusmiljeno vsakdanie ubijanje in kako dolgo časa ie trajala, predno so začeli liudje sploh ž e-1 e t i, da bi postalo drugače. Misli se počasi porajajo iz dolgoletnih nejas- nih hrepenenj. A vendar je napočil Čas. ko je v Ijudch vznlamtelo spo-znanje. da bi morala na rnesto bru-talncga gospodstva sile ^t^piti pravica i n u s m i 1 j c n j c. Clovck }e začd obraćati poglede k nebu. Clovck je brodi! v krvi, je ubija!, da bi zivcl. uli zadesili svojemu hrene-nenju ro nuiščevanju in kaznovaiiiu, a obeneni je gradil temelje Ijubozni. iskal največje usmiljenje- v daljnjih nebesih in pošilial gor goreče molitve, ker ni imel moči. da bi s.i-.m uveJjavii pravico in Ijubczcn. Tuđi egoizem prema?anccv se je obrnil k Tiebu; premr.^anec je pričakoval za svoje slabo življenje na zem'ji vcč-» no srečo. Kako naj bi bi! drugace prenesel svoje trpljenje, da ga nišo tolažile idealne vizije in slatika upa-nja, ki so tuđi vir moči. Morda imajo tišti zgodovinarii prav. ki trde. da se je 7godil eden najznamenitejsih nanredkov v civilizaciji tedai. ko so Ijudjc nehali ubijati svoje nasprotnike in tekmece ter jih samo z a s u ž n j i 1 i. Toda ta veliki napredek ni nastal iz spošto-vanja do človeškega življenja in ne iz usmiljenja ali iz Ijubezni do bližnjega, rego iz ?role d o b i č k a -ž e 1 i n o s t i. Clovek ?e človeka za-sužnjil iz spoznanja, da mu bo pre-magančevo delo več koristilo, kakor bi mu koristila njegova smrt. Na me-sto ubijanja ie stopilo izkoriščanje. Zmagovalec je izkoriščal gremagan-^ ca, kakor vrola ali kravo in razloček med živino in meci clovekoin - suz-njem ie bil samo ir, da so na koncu vola in kravo z:* H in snedli. č!o-veka^- sudnja pa : ) pustili urnreti. Zivljenjske razmerc so sčasoma \/budile v človeku se nov čji. Zo-net ne vc nihče. koliko krvi je poteklo, predno se ie to zgodilo. Nastalo je iz življcnjskih rnzmcr spozna-\ anjc: poina^ai d r u jr i ni, da 1. o cl o tuđi drugi tebi pomagali: daj, da bos tuđi ti dob'!. Med čiitoiTi, bodi dobe'r. da brxjo tuđi s tci."»oj dobri, ter med tire-roiicnicm po brezo>zirnem izkori-ščanju ic pa ostalo večno nasprotje izza pradavnih časov do naš'li dni; človek je ludi dandmes sedaj dober, sedaj trd in ncusiniljen. , Civilizacija se ne širi enakomer-np po svetu. Kdai je že ponehal ka-nibalizem v deželah. ki j-h imenuje-Tiio danes kulturne, kdaj je tod ze konec sužnosti, a vendar so se sedaj pokrajine, kjer Ijudje drug drugega ubijajo. Sele nekai let je tega. kar je neki franeoski misijonar zašel v Ou-bangi v Afriki in na svoje oči videl, kako so na trgu proxlnja1i sužnje, kakor prašiče. Kdor si ni mogel kupiti celega sužnia, si je izbra! en kos njegovega telesa. Ta je zahteva! p!e-če, ta stegno, druscri roko. Prodajafec je na sužnje vi koži zaznamenoval-dotične kose in ko ie bil ves suženi razprodan, ga je zaklal in njegove ude izročil kupcem. In suženj se ni niti čudil. saj je sam tako delal. do-kier je bil moenejši od drugih. In v Ameriki so v južnili državah se do lciii 1S64. ubeglim sužnjem odseka-•vali roke. iztikali oči in jih trpmčili z razbeljenimi kleščami. O. človek je grozen in ir.ia krvoločno dušo. Sužcnjstvo se js zdelo Ijudem popohioma naravna uredba, doklcr se ni po-rodilo spoznanjc. da ima človek pravico, razpolaga-ti s v o b o d n o s svojim t e 1 c-s o rn. V tistem trenotku je bilo su-ženjstvo pač obsojeno, a vendar so iiiorala zepet poteci stoletia in sto-letja krvoprelitja in trpljenja, rredno je inotjla roka storiii to, kar je učil razum, nredno je razbila suženjske verige. Tu se zepet vidi, kako strasno počasi se izvrše v Človeštvu evolucije, koliko časa noteče, predno se uresniči kak napredek. Sužnosti je sledilo nevoljništvo. Kmet ni bi! več živina, nego samo podložnik zemljiškega posestnika. A njegova usoda je bila kruta, posebno kadar se je uprl krivici. Poleg ne-voljniStva pa je nastalo tuđi svo-bodno delo. Človek je bil svo-boden. a je moral delati Kakor žival za najslabso hrano in naiskromnejšo p!ačo. Suženi in nevoljnik sta morala delati. ker ju je v to silil gospodar, svobodni človek pa je moral de-b.ti. ker ga je silila v to potreba. Tu-di življenje svobodnega delavca je bilo življenje vednega boja. Moral se jo bojevati s krampom in kladivom, da ni zapadel smrti in deloda-ialec ga je izkorisčal do unicenja. Sužnost, nevoljništvo in tlaka ter končno svofcodno delo za plačo, to so vse etape ^ razvoju in napredovanju človeštva in sicer važne ter pomembne etape. Toda. naj se titdi niočno razlikujcjo druga od druge, vendar slone vse na eni in isti pod-lagi: da je slabejši podvr-žen močnejšemu in damoč-nejši izkorišča slabejše-g a. Cvolucila" ie pač predrugačila pogoje in oblike življenjske vojne, toda boj je osta! kar je v bistvu bil vedno. Izžeti iz svojega bližnjega zase kar naj-v e č fc?o r i s ti — to je bilo tako vodilno načelo kanibalov kakor last-nikov sužnjev in fevdalnih baronov ter je tuđi se dandanes veljavno načelo. Človek ni nehal biti predmet kupčijskega izkoriščanja in je tuđi dandanes z leoninskimi pogodbami priklenjen na trdne verige. Direktno klanje in ubijanje se zgodi v naših časih pač le še v vojnah in pri izbru-hih individualne pobesnelosti, toda ncusmiljenost v obliki brezObrazne-ga egoizma ie ostala pri ljudeh v ve-ijavi. Vojna z orožjem meri na ubijanje, dočim ne dela ekonomična vojna tako kruto in hrupno, a vzlic terr^t nič manj metodičm). Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD*, dne 10. maja 1916. 107. §tev, Iz Amsterdama poročajo 9. t. mM da se parnik »Cymric« (13.096 ton) potaplja. »Cvmric« ni imel potnikov ter se je vračal z mešanim tovorom iz Amerike na Angleško, Bil je ba)e Od nekega nemškega podmorskega čolna v Atlantskem oceanu torpediran. Iz Bresta poročajo, da je neki nemški podmorski čoln potopi! an-gleški štirijambornik »Jalgate«; 2 častnika in 10 mož rešenih, 14 rnož pogrešajo. Sovražnl podmorski $oin l«đ »Matin« poroča 9. t. m. rt Aten: Neki ententni podmorski Čoln je po-skusil izsiliti vhod v Dardanclc. Turske baterije so pričele streljati na čoln. »Matinc ne pove. ali je bil podmorski Čoln uničen, pač pa zatrjuje, da so Turki poškodovali neko lastno stražno ladjo. Vojna z Italije NAŠE URADNO POROČILO. DunaJ. 9. maja. (Kor. urad.) Lfradno se razglaša: Mkjer nobenih posebnih do-godkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e rt fml. • • * 1TALUANSKO URADNO POROĆILO. 6. maja. Ljuti artiljerijski boji in infanterijske praske na obronkih Nozzola v Judikariji, v gorenji dolini Astico in na Marmolati. Sovražnik je imel povsodi občutne izgube. V Kar-niji so obstreljevali sovražni topovi srednjega kalibra kraje Palunza v gorenji dolini Buta, napravili pa so le neznatno škodo. V odgovor je obstre-Ijevala naša artiljerija Mavten v Zilj-ski dolini. V bovškem odseku je pod-vzel sovražnik z močnimi silami tr-dovratne napade na naše pozicije na Kukli, bil pa je vsakokrat skoro na vsej fronti vržen nazaj. Samo na desnem krilu se mu je posrećilo, da se je držal v jednem naših jarkov. Vzeli smo mu 43 mož, med temi jed-nega častnika. V goriškern odseku se je opažalo, kako se je jedno sovraž-no letalo, katero so obstrelievali naši odbijalni topovi, med sovražnimi črtami blizu mesta naglo spustilo na tla. Dne 7. maja precej ljuti artiljerijski boji v odseku pri Plaveh. kjer je sovražnik zadel jedno naših sanitet-nih naprav. Na Sabotinu je zadel naš dobro merieni ogenj mainen sovražni fort opetovano. Manjše infanterijske praske z dobrim izldom za nas na Marmolati, v dolini Vidente in na Vodili!. Sicer nikakih pomembnih do-godkov. Beji na hribu Sv. Mihaela. Vojnoporočevalski stan, 8. maja. Ob Soči so lokalni šunki zo-pet dali uspehe. Dočim so Italijani znova jako ljuto obstreljevali goriško mostišče, so izvršile c. in kr. čete v ozemlju hriba Sv. Mihaela na dveh mestih energične akcije. Na vznožju hriba se je posrećilo zapadno Sv. Martina z veliko razstreiitvijo z mi-nami jjonišili moćno italijansko pozicijo, la pozicija ie bila za branitelje severnega vogla visoke planote v tdiko neprijetna, ker je tvorila bazo za napade na južno pobečje Sv. Mihaela. Pri zadnjih poskusii Italijanov, da bi vzeli ta hrib, so se vsula krde-Ia napadalcev iz tega prostora proti avstro - ogrskim jarkom. Razvaline v Sv. Martinu so bile takrat priča krvavih bojev. Začetkorna je omogo-čil strašni italijanski ogeni jurišajo-čim kolonom, da so držali za nekaj časa malo terena, kateri so osvojili, potem pa so bili s pogutnnim navalom ogrskih čet napadalci zopet po-gnani nazaj in pri ponovnem napadu se je posrećilo že koncem aprila, uničiti velik del jarkov pri Sv. Martinu. Takratni uspeh je s sedanjo veliko razstreiitvijo, pri kateri je bilo ubitih obilo Italijanov. znatno razšir-jen. Tuđi na severnem pobočju se je posrečil včeraj hiter sunek: neko italijansko oporišče, ki se je nahajalo v neprijetni legi pred c. in kr. poziciia-mi, je bilo izpraznjeno in zasedeno. Ita!i!anske oficirske izgube. Budimpešta, 8. maja. Iz vojnopo-ročevalskega stana se poroča: Po-vsem zanesljiva, skoro pa prenizko računajoča privatna statistika o italijanskih oficirskih izgubah, ki se vodi po italijanskih listih, doseza sedaj število 3000; med temi je 5 generalov, 62 polkovnikov in podpolkovni-kov,»104 majorji, 544 stotnikov. Italijanska lažniiva poročila z Adrije. Dunaj, 8. maja. (Kor. urad.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: »Agenzia Stefani« javlja: »3. t. *n. so štirje torpedolovci ugledali inzasledovali v gorenji Adri-ji deset sovražnih torpedovk, ki so tako], ko so videle, da so jih odkrili. pobegnile v smeri proti Pulju. Naši torpedolovci so jih zasledovali vse do kakih ZO inilj pred Puljem, vedno ob-streljavajoč sovražnika, in so ustavite preganjanje sele tedaj, ko so pri- spele večje vojne ladje v obrambo preganjanih torpedovk. Sovražna po-vodna ietala so zastonj poizkušala metati bombe na te naše torpedolov-ce. 4. t. m. popcldne je pet sovražnih letal metalo bombe na Brindisi. Stvarna škoda je neznatna. Najbolj prizadeta je bila bolnišnica, kjer so sovražne bombe usmrtile štiri bolni-ke, pet pa jih ranile. Na drugih krajih so se poškodbe oseb omejevale na nekoliko ranjencev. Tuđi včeraj je franeoski podvodnik ^>Bernui!le« v ćolnji Adriji torpediral in potopil ne-kega sovražnega torpedolovca.« — Kak je bil drzni lov italijanskih rušil-cev na naše brodovje v resnici, je razvidno iz nasiednjih dejstev: Ko so se italijanski rušilci pojavili kakih deset milj od italijanske obali, so naše pomorske enote, ne da bi bile ča-kale na združenje z oddaljenimi, za-plule z vso silo proti sovražniku, ki se je. ne da bi se pomišljah okrenil in se urriaknil proti obali. Topovski ogent je bil zaradi velike razdalje na obeh siraneh popolnoma brez učinka, in se je ustavil po kakih desetih mi-nutah, ker naše kroglje nišo več cio-segale znatno hitrejšega sovražnika. Naša flotilja je opustila brezuspesni lov ter je krenila na levo počasi proti vzhodu. pri Čemer je znižala hitrost vožnje na 20 vozlov. Italijanski rušilci so krenili za našimi in so vozili za njimi vedno v paralelni crti na le-vi. To je bilo seveda videti kot nekako zasledovanje. Ker je sovražnik razpola^al z najmanj 30 vozli hitro-sti, torej z 10 vozli več, kot pa je plu-lo naše brodovje odtlej. bi bil mogel, če bi bil hotel, priti bliže v najkraj-šem času. Rajši pa je ostajal vedno v tako spoštljivi razdalji. da nobena njegova kroglja ni udarila v količkaj nevarni blizini naših torpedovk. Edi-no »Scharfschiitze«, ki je sele sedaj v obrambo flotilje zavozil v nasprot-nem kurzu med obe crti. je imel priliko, da je na kakih 6000 metrov od-dal nekaj skunin strelov. Druga skupina je pokrila druge^a rušilca v italijanski crti. Kakor da bi ga bil pičil škorpijon, je butnil iz crte v levo in ie sele čez nekaj časa krenil zopet v crto. vsled Česar je zelo verjetna na-vedba »Scharfschiitza« in nekega le-talca. da je strel zadel tega rušilca sredi krova. Kakih 20 pom. milj pred PiiHem je naše brodovje naenkrat v hitri vožnji pravokotno krenilo proti sovražniku. Tako omogočeno hitro približanje pa očividno ni bilo po okusu drznih lovcev, kajti krenili so prav tako hitro v stran in so razvijali tako čudovito hitrost, da je bifo po preteku četrt ure komaj še videti njih dim. Tako se je končal slavni lov Italijanov na naše ladje. Kar se tiče potopitve nekega našega rnšilca po franeoskem podvod-niku »BerniTflle«, je vest agencije »Stefani« ze!o pretirana. »Csepal« je bil 4. t. m.. popoldne južno Kotora torpediran po podvodniku. a ne potopljen, temveč samo poškodovan. Spravili so ga brez težave v prista-nišče. Upamo, da je tuđi vest agencije »Stefani«. v kateri se omenja. da so bombe naših letalcev v Brindisiju usmrtile štiri bolnike in ranile pet bolnikovr, ravno tako zTa?ana. kot vse drugo, kar je objavila doslej o vojni v Adriji. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V Milanu so aretirali dramatično pevko grofico Marijo Labia. ki je de-lovala v'Berolinu na komični operi, ker je osumljena vohunstva. »Idea Nazionaie« poroča, da so vlade četverozveze sklenile te dni z Avstralijo pogodbo za dobavo 1.50.000 ton pšenice tekom maja in junija. Polovico dobi baje Italija. »Corriere della sera* poroča. da je bila pri napadu naših letalcev na Raveno uničena velika tovarna v Ravagli, ki je delovala v glavnem za armado. Ogenj je vpepelil vso to-varno z vsemi obsežnimi napravami. Piisf opalte kot članl k „Rdečemn kriinu! Zapadno bojišče. BOJI ZA VISINO 304 Berottn, 9. maja« (Kor. urad.) VVolffov orad poroča: Veliki glavni Zapadno bojišče. V zvezi z uspehl na visini 304 smo naškodili več sovražnih Jarkov južno od Termitskega vrha iužoo od Haucourta. Sovražni poskus z uporabo moćnih sil zavzeti na visini 304 izgubljeno ozemlje nazaj, se ie s tež-kirai izgubami za njega ponesrečil. Ravno tako malo uspeha so imeli franeoski napadi na vzhodnem bregu Mase v okolici pristave Thiaumont. Število franeoskih vjetnikov od tam se ie zvišalo na 3 častnike. 375 mož in 16 ranjenih. Vpleniii smo 9 strojnih pušk. Z ostalih front ni porocati niče-sar posebnega, ražen o patruHskih podvzetjih, ki so bila za nas uspešna. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 6. maja popoldne. V okolici Lassignvja smo izvršili nenaden napad na nemške jarke pri Orvalu, vje-Ii nekaj mož ter prizadejali sovražniku izgube. V Champagni je naš artiljerijski ogenj poškodoval neko nem-ško baterijo ter je morala ta ustaviti streljanje. V Arg'onih smo m(5gli po nenadnem napadu na majhnem eks-poniranem delu sovražnih črt vzhod-no od Binarvilla vdreti v nemške jarke. Vjeli smo nekaj mož in vpleniii 2 strojni puški. Zapadno od Mase je trajalo sovražno bombardiranje z ve-likokalibrskimi projekti in z grariata-mi, ki so vsebovale dušeče pline, tuđi včeraj po noči ter doseglo nezasii-šano silo v odseku visine 304, kjer smo zapustili del naših jarkov na se-vernih pobočjih, ki so bili od nemškega ognja popoliioma razdejani ier jih ni bilo mogoče več držati. Naše baterije so odgovarjale nič manj silno ter popolnoma zadržale prodiranje sovražnika. Tekom noči na gozd zapadno in severno od visine 304 na-perjeni nemški napad smo z bajonet! zavrnili. Potrjuje se, da ie sovražni nanad na naše pozicije severno od visine 304 izvršila neka nova divizija, ki je imela uničujoče izgube. Sla-botno, trajno bombardiranje na našo crto Mort Homme - Cumleres. Vz-hodno od Mase* močno aniljerijsko delovanje v okolici Vauxa. 6. maja z \re č e r. Czz dan je bilo obstreljevanje zapadno od Mase, zlasti v okolici viline 304 in dohodov do ceste Haucourt - Esnes nadalje zelo živahno. Nobenega infanterijske-ga boja. Na ostali fronti od časa do časa prenehajoč artilerijski boj. 7. maja popoldne. Južno od Somme so izvedli Nemci po krepki artiljerijski pripravi včeraj zvečer napad na naše jarke južno od Lihon, sa. Zadržali smo jih s svojim zapornim ognjem. Njih napad se je razbil, predno je dospel do naših žičnih ovir. V okolici Verduna je prevladovalo po noči trajno, silno artiljerijsko streljanje v okolici visine 304 in v okolici Haudromonta, pri pristavi Thiaumont. Južno od St. Mihiela smo zavrnili močen izvidni oddelek, ki nam je hotel vzeti neko našo majhno posto-janko vzhodno od Bislesa. V Lota-ringiji smo presenetili neko patruljo, ki je bila blizu Lanfricourta, jugovz-hodno od Nomenyja, prekoračila Se!;lo; 14 mož smo vjeli. Tekom nekega viharja se je predvčerajšnjem odtrgalo kakih 20 naših priveznih balorov. Nekaj jih je zaneslo v nemške crte, drugi so padli v franeoske crte. Većini opazovalcev se je posrećilo s pomočjo padala despeti v naših vrstan na tla. O nekaterih ni nobenega poročila, zaneslo jih je v sovražno območje. 7. m a j a z v e č e r. Na levem bregu Mase je sledil izredno silnemu obstreljevanju, ki traja brez presled-ka že 2 dneva v okolici visine 304, danes močen nemški napad na našo fronto med visino 304 in Mort Iiom-mom. Zavrnili smo ga na vseh delih z resnimi izgubamu ki smo jih prizadejali sovražniku s svoji mi strojnimi puškami in ognjem naših baterij, ki rnočno obstreljujejo nemške crte. Na desnem bregu Mase so izvršili Nemci po silni artiljerijski pripravi več zaporednih napadov na naše jarke med gozdom Haudroraont in fortotn Douaumont. Na zapadnem delu te fronte se je sovražni napad v širini kakih 500 m ustalil v naši prvi crti. V centrumu in na vzhodu te fronte smo razbili vse napade. V Woevru močno delovanje artiljerije v odse-kih ob vznožju višin ob Masi. Z ostalih front ni porocati o nobenem pomembnem dogodku ražen o navad-nem delovanju artiljerije. .Y Belgiji slaboten artiljerijski boj v odseku Dixmuiden, kjer so naši topovi obstreljevali tovorne čolne v kanalu Bandzene. 8. maja popoldne. Na levem bregu Mase so trajali boji čez noč z vso Ijutostjo. V okolici visine 304 so se zlomili besni sovražni poskusi pred našim odporom ter prizadejali Nemcem izredno velike izgube. 2i-vahen protmapad naših čet je pre-gnal sovražnika iz zveznega jarka vzhodno od visine 304, kjer se je bil včeraj ustalil. Vjeli smo kakih 50 mož. Na desnem bregu Mase v pokrajini južno od, gozda pri liaudro-montu smo tekom ćele vrste bližin-skih bojev vrgli Nemce iz večjega dela odsekov prve crte, v katero so bili včeraj vdrli, ter vjeli kakih 30 mož, med njimi 2 Častnika. Potrjuje se, da so stali včeraj na fronti nad 2 km med gozdom Haudromont in fortom Douaumont izvršeni napadi sovražnika velike žrtve. Na ostali fronti je potekla noč mirno, ražen v okolici gozda pri Cumieresu in pri Jurvju, zapadno od Porft a Mousso-na, kjer je posebno delovala artiljerija. V zracnem boju smo zbili 2 nem-š^i Ietali v okolici Verduna; eno je padlo v okolici Orchesa na tla, drugo, ki je bilo resno poškodovano, se je moralo južno od Azamesa spustiti na tla. 8. m a j a zvečer. Na levem bregu Mase je trajalo obstreljevanje gozda pri Avocourtu in vse okolice visine 304 z isto silo. Tekom popol-dneva na naše pozicije na visini 287, zapadno od visine 304, započeti nem-Ški napad smo s svojim zapornim ognjem in ognjem strojnih pušk zadržali. Na desnem bregu Mase in v VVoevru precej živahen topovski boj. Naše baterije so uspešno obstreljeva-le sovražna taborišča severozapadno od Euvezirja in južno od Thiaucour-ta. Na ostali fronti je potekel dan mirno. Belgijsko poročilo. 6. maj a. Živahno artiljerijsko delovanje zadnjih dni je popustilo. Danes na obeh straneh slabotno delovanje v okolici Ramscapella in Dix-muidna. 8. m a j a. V okolici Dixmuidna so poskusili Nemci včeraj zvečer in danes zjutraj dvakrat zopet pričeti s silnim ognjem, ki je karakteriziraj zadnje dni. Naši topovi vseh kalibrov so pričeli delovati ter hitro končali oba poskusa. ANGLEŠKO URADNO POROČILGl 7. maja. Danes po noči in čez dan obojestransko delovanje artiljerije v okolici Harriecourta, Therpva-la, Arrasa. Loosa in Ypresa. Rusi v Marseiiiu. V četrtek so prepeljali iz Geno-ve v Marseille 2000 v Italiji zbranih ruskih vojnih obvezancev. To je bil zopet nov »transport Rusov«. Kolonijalne čete na franeoski fronti. Na Francosko so dospele nove angleške avstralske in novozeeland-ske čete. Prevzele bodo odsek franeoske fronte. Uničen franeoski balon. Rotterdam, 9. maja. (Kor. urad.) Preteklo noč dospeli švedski parnik »Patria« je potegnil na odprtem mor-ju iz vode neki franeoski privezni balon. Gondola je bila prazna. POLOŽAJ NA IRSKEM. Posvetovanje irskih nacijonaiistov. Irski nacijonalisti so imeli včeraj zborovanje, ki ie imelo namen, razmotrivati raztegnitev brambne dolžnosti na Irsko in razoroženje raznih prostovoljcev, ki je sedaj tem bolj potrebno, ker so številni Sinn Fini zbežali in se skrili. Justifikacije Ircev. V Dublinu so ustrelili zopet 4 irske vstaše, 22 pa jih je bilo obsoie-nih v daljšo ječo. Asquith je izjavil v poslanski zbornici, da bodo justifici-rani samo glavni krivci irske vstaje. Kako bo vlada postopala z veliko maso vstašev. še ni določeno. Casement. Preko Amsterdama poročajo, da priđe sir Roger Casement pred navadho sodišče, ki ga bo obtožilo velerzdaje, to pa zato, ker je bil are-tiran predno je bilo na Irskem proglašeno vojno stanje. Mrtvi in ranjeni iz bojev na Irskem. London, 9. maja. (Kor. urad.) V poslanski zbornici je sporočil As-quith, da je izgubila armada, mornar-nica in policija na Irskem 124 mož mrtvih in 388 mož ranjenih. 9 mož pogrešaja Vojna z Rusije NEMSKO POROČILO Z RUSKE FRONrE. Berolln, 9. maja. (Kor. urad.) NVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo Izjave generala Brusilova. Pariški »Journal« poroča iz Pe-trograd^ da je izjavil general Bru-silov, da je položaj za entento ugod-nejši, kakor kedaj in zmaga gotova, tuđi če se vojna še zavleče. Angle-Ška blokada in nova angleška arma-da bosta konec vojne pospešila. Ruska armada proti Avstro - Ogrski je pripravljena in bogato opremljena s težko artiljerijo. General Suhomlinov. Listi poročajo, da je bil pred kratkim aretirani bivši ruski vojni minister general Suhomlinov zopet izpuščen iz zapora, aretiran pa je bil senator Zagorovski, ki je doslej vo-dil preiskavo proti njemu. Stvar vzbuja veliko pozornost in sodi se, da hočeta dvor in vlada ves ta veliki skandal potlačiti. Dogodki na Balkanu. NEMŠKO POROČILO Z BALKANA. Berolin, 9. maja. (Kor. urad.) NVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo Z makedonske fronte. Iz Soluna poročajo: Na fronti živahno streljanje artiljerije ter boji med predstražami. Nad mesto Seres je priplulo 5 nemških afcroplanov, ki so bombardirali ententina taborišča v okolici. Ponesrečen zračni napad na Sofijo. Iz Sofije poročajo: V nedeljo 7. t. m. so hoteli 3 franeoski aeroplani napasti Sofijo. Bolgarski obramb-ni topovi pa so jih že na meji zavrnili. Turska vojna- TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 8. maja. (Kor. urad.) Poročilo Agence Telegraphique Milli. Glavni stan poroča: Fronta ob Iraku. V odseku Felahie nič pomembnega; od časa do časa prenehava artiljerijski ogenj. Valovi Tigrisa, ki so stopili čez breg, so uničili na obeh straneh del jarkov. Mi smo svoje zopet popravili. V Kut-el - Amari vjeti višji poveljniki so poleg vrhovnega poveljnika generala Townshenda general Powna, po-veljnik šeste infanterijske divizije, divizijonar 'Matios, poveljnik 30. in-fanterijskega polka, generala Dal-mak in Hamilton, kakor tuđi polkov-nik Events, poveljniki 1|5., 17. in 18. brigade, končno general Smith, poveljnik artiljerijskih bojnih sil. Od 551 oficirjev nižjih vrst je skoro polovica Evropejcev, drugi so Indijcu Od vjetih vojakov je Angležev 25 od-stotkov, 75 odstotkov Indijcev. Ce-prav je sovražnik pred predajo uni-čil del topov in pušk, kakor tuđi vojnega materijala in je zmetal del v Tigris, znašajo dosedaj sešteti komadi plena, katere bo mogoče po malih popravah rabiti, 4 topov različnih kalibrov, 20 strojnih pušk, skoro 5000 pušk, k čemer je prišteti še veliko množino artiljerijske in infanterijske municije; dalje dve že pripravljeni ladji, jedna velika in jedna mala, štirje avtomobili, tri Ietala. Obilo vojnega materijala še ni seštetega. V reko vrženo orožje in municija se spravlja zopet ven iz reke. Prebivalci Kut-el - Amare, ki nišo mogli priti do nas. ker so bili vsled glađu slabi, so sprejeli z veliko svečanostjo in s sol-zami naše čete, ki so pred vsem po-razdelili živila med oblegance. Kavkaska fronta. Nič pomembnega. V vodah pri Smirni so oddali torpedni čoln in dve sovražni stražni ladji izven morske ožine Ma-kri okoli 100 strelov na okolico. V zaidnjih bojih pri Katiji in vzhodno le-žečega Divarja, 15 kilometrov vzhodno suežkega kanala, smo vzeli sovražniku 240 goved. 120 kamel in 47 vodnikov kamel, 67 šotorov, 220 se-del, 57 zaboiev z municijo, 100 pušk, 2 strojnici, 163 sabelj kakor tuđi množino bajonetov, konserv in drugih rabljivih predmetov. Carigrad, 8. maja. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan poroča: Adenska fronta. Dne 10, marca ie poskusila infant^iisfca i§) 107. Stev, .SLOVENSKI NAROD", dne 10. maja tSA6. Stran 3. kavalerflsfca sovražna četna sfla napasti naš pri Aloche severao šejk Osmana stojeći oddelek, bila pa je pregnana in je pustila za seboj mrtve in ranjene. Dne 15. in 16. marca so izvršile naše proti Amadu severnovz-hodno Sejk Osmana odposlane čete nenaden napad, ki se je popolnoma posrečiL Potem ko se je sovražnik dve uri vplral je opustil Amad in se je moral umakniti proti jugu kljub varstvu svojih iz Šejk Osmana pripe-ijanih težkih topov in vzhodno Ama-da vsidrane križarke. V tcj bitki je izgtibil so\Tažnik 7 oficirjev in nad 3000 mrtvih in ranjenih, dočim so znašale naše izgube 30 mož. Rusko poroćilo iz Male Azije. 6. maja, V smeri na Erzingjan smo zavrnili neki turski napad, ki so ga izvršili pod zaščito artiljerije. V smeri na Bagdad so vrgle naše čete Turke po bližinskem boju iz pozicij pri Sermalkerindu (južno od Kerin-da), pobili branitelje z bajoneti in zasedli pozicijo. Ob Sueškem prekopu. Kairo, 9. maja. (Kor. urađ.) Dve iovražni Ietali sta metali na Port Said bombe, a ništa napravili škode; 3 civilne osebe so biie ranjene. Kazne politične vesti. = Dober in slab mir. Nedavno smo citirali interesanten članek bivšega ministra grofa Andrnssvja. ki •e izšel pod zgorajšnjim naslovom v velikonočni številki dunajske »Neue Freie Presse«. V tem članku se grof Andrassv oštro izjavlja proti aneksijski politiki, češ, da bi bila državi po vojni v veliko škodo. Sedaj se je proti Andrassvjevim nazorom ogla-sil očividno nič manj upoštevanja vreden državnik, ki je objavil v tN. Ft. Pr.« z dne 4. maja pod istim naslovom m s podnaslovom »beseda z dragega tabora; od posebne strani« precej oster odgovor. Clankar poudarja uvodoma, da zastopa nazore, s katerimi soglašajo mnogi krogi v obeh državah monarhije in pravi: Načelu, da je aneksijo zma-govalcu prijaznih narodov odobravati, aneksijo posameznih delov so-vražnega naroda, ki je đosedaj narodno ujedinjen, pa ne, Je pritrditi s pridržkom vred. da morajo zlasti v drugem slučaju biti merođajni voja-ški obziri. Popolnoma napačno pa je Andrassvjevo stališče, da je aneksija malega samostofnega naroda, katerega rojaki žive že pod okriljem velike sosedne države, škodljiva, Češ, ker se bodo dosedanja ^ujedinjenja« spremenila le v stremljenje po *osvobodirvi* izpod tujega jarma. Grof Andrassv bi imel prav, ako bi mogel dokazati, da je nadaljnja eksi-stenca sovražne samostojne male države veliki državi - sosedi manj nevarna in veliko manj škodljiva. kakor pa aneksija te državice. Gotovo obstoia nevaraost, da anektirani narod svoje nekdanje državne samostojnosti ne bo tako kmalu pozabfl in da ne bo čez noč postal fojalen. Toda če se vprašamo, katero z!o je manjše: opasnost, ki izhaja iz revolucijonarnih idej posameznikov m posameznih strank v veliki ure-jeni. zdravo in strogo upravljani državi, ali pa opasnost ki izvira iz neprestanih subverzivnih akcii sovraž-nega, naši državni moči odtegnjene-ga soseda. odgovor ne more biti težak. Ali meni grof Andrassv, da je mogoče sovražnega malega soseda napraviti neskodljivega s carinskimi šikanami, otežkočanjem njegove trgovine in s tem, da se ga odrme od moria? Take nasilnosti ne dosežejo uspeba; povećajo marveč sovraštvo do skrajnosti — do revolverskih atentatov iu umora vladarjev. To so rezultati Andrassvjeve razresitve problema. Povrh so Andrassvjevi nazori o »podjarmljenih narodih« jako čndni in kazeto, da madžarski državnik nima jasnih pojmov o na-rodnostni državi. Zlasti ako pravi: »V XX stoletju se ne da dofgo vladati v interesu enega naroda proti drugemu narodu, oziroma brez njega.« Kakor da bi bi! kdo trdfl, da se mora v narodnostni državi tako vladati. Narobe, narodnostna država bo izvršila svojo misijo le tedaj. če bodo narodi vladali skupno in eden z drugim, seveda z gotovimi konce-sijami v prilog celoti n. pr. glede dr-žavnega jezika. Andrassyjeva raz-delitev v vladajoče in vladane narode je torej povsem napačna. Problem je seveda težak, in ako se pomnoži kompleks narodnosrnih vpra-šanj se za eno vprašanje, bo treba pač gotovih sprememb v notranie-politični strukturi države. Še ni čas. govoriti preciznejše o mirovnem vprašanju. Toda reci se srne, da bo Avstro - Ogrska se morala morda odločiti, da resi važen naroden problem sama, alf pa da gleda, kako ga bodo razresili brez nje. Nevar-nost slabega miru ne leži v tem. če-sar se grof Andrassv brani, tgojv^č , •= »Strah pred miran.« Ministr-ski predsednik grof Stiirgkh je mi-noli teden na Dunaju pozdravil bol-garske poslance. Med drugim je mi-nistrski predsednik rekel: »Prišli so boljsi čaši. Bolgarska je v tej sve-tovni vojni jasno spoznala, v katero skodelico ima položiti težo svoje sile. Njena slavepolna armada je do-prinesla dejanja, ki res ne zaostajajo za najsijajnejšimi združenih annad. Pa tuđi ćelo vojevanje napreduje krepko. Komaj poteče kako večje razdobje, ne da bi prineslo na kakem bcjisču nov bistven uspeh, šeie zadnje dni se je hrabrim Turkotn posrećilo, zadeti sovražnika na točki, kjer presega politična dalekosežnost nje-govega poraza na nedoglednosti njega faktični in strategični pomen. Seveda, mirnega zaključka tega strasnesa borenja še ni videti. To pa tiči v celem položaju sveto v -ne vojne. Akcije so tako raznovrstne in zapletene, postavljene sile in za-stavljene moči tako veli-kanske, da ni brez vsega pričakovati, da bi posa-rnezni udarci, naj bodo še tako mogočni in po pode-dovanih nazorih še tako odločilni mogli takore-koč mehanično izsiliti ko-n e c. Toda, konec priđe v trenotku, ko bo trezen p-eudarek nasprotni-kov primerjai cilje. za katere je bila ta vojna začeta, in uspehe. katere je prinesla. Tak hlađen račun mora rremagati to. kar je še na potu ra-metni cdločbi: strah pred mirom.« — Tako je avstrjski ministrski predsednik podučil javnost, da vzlic velikim usoehom zdru/enih armad centralnih držav. sr na bojiščih še ni dosegla nikaka odločitev. = Zakai Romunija ne more biti uznica RaMia. Dopisnik rimskega . rnale d* Italia« je imel v Buka-:^i\ razgovor z bivšim ministrskim predsednikom Marghilomanorn, ki je izjavih: Nisem prijatelj Nemcev, toda sem največji prori\Tiik Rusije, kajti Rusija je najopasnejši neprijatelj Ro-munije. Ako bi se Rusija ustalila v Carigradu, bi bilo to za Romunijo katastrofalno, kajti Rusija zahteva ab-solutno gospostvo v Črnem morju in nad Bosporom. Rusija je agrarna država, kakor Romunija. in že iz tega sledi, da sta si naravni nasprotnici. Ako bi se Rusiji posrećilo, da se po-lasti izliva Donave, potem bi postala gospodarica Avstrije, v mnogo večji meri pa še Romunije. Nevarnost, da pridejo Rusi v Carigrad, je sicer sedaj že odpravljena, toda velika interesna nasprotstva med Romunijo in Rusijo obstojajo naprej. Sedmograd-ska bi Romuniji prav nič ne koristila, dokler bi bilo besarabsko obdonav-sko ozemlje v ruskih rokah. O politiki ministrskega predsednika Brati-ana se je Marghiloman jako nezađo-volji izrazil. V ostalem smatra Marghiloman, da bo ostala Romunija do konca nevtralna. ker se bo vojna najbrž tako nenadno končala, da ro-munska armada niti prilike ne bo imela se vmešati. — Filipescu v vojnih ciljih en-tente. Kakor poroča »Pester Lloyd«, se je izjavil znani rusofilski romunski politik Filipescu, ki se je nedavno mudil v Rusiji, pri neki svečanosti v Crajovi sledeče o vojnih ciljih enten-te. »Verujem neomajno na konečno zmago četverozveze, ki pa ne bo prevelika. Sicer pa ententa take pre-silne zrnate niti ne potrebu;e, ker nima nikakih osvajalnih namenov, tem-več hoče izvojevati le pravico. Ententa zahteva zado-ščenje za Beigijo in Srbijo, za Francijo, Alzacijo in Lo-taringijo, za Italijo le nekoliko več, kakor je Avstrija že itak ponujala. Rusija zahteva morske ožine. Pod temi pogoji ima Nemčija lahko takoj mir. Romunija si mora z žrtvami pridobiti hvaležnost ^ entente, ozemlje pa, ki ga hoče irneti. si mora z Iastno armado osvojiti, sicer ne bo imela od svetovne vojne nobene koristi. = Struve o vcjnfh ciljiti Rusije. Znani ruski učenjak in politik Struve je napisal v »Birževija Vjedomo-sti« članek o konečnih vojnih ciljih Rusije. »Politična in socijalno - kulturna mise! vseh narodov — pravi Struve — se bavi Že sedaj z oblikami zopetnega mirnegasodelovanja evrop skih narodov. Toda dokler se Nemčija ne odreče svojim ciljem, ki si jih je postavila pred vojno, tako dolgo se o miru sploh ne da govoriti. Nem-čijo je treba torej poraziti. Baš radi tega (Struve je torej z ozirom na vojni položaj centralnih držav vsaj nekoliko objektiven) pa bo evropejska vojna še dolgo trajala.. Pod kakimi pogoji se bo torej sklepal mir. Vojno so povzročili nemški proti aliirancem naperjeni nacrti. Vzajemnost med Nemčijo, Avstrijo in Turčijo ogroža obstanek Rusije in Anglije. Nemčijo je treba potisniti nazaj v mele, kl li pri-padajo in ki so v skladu z življenjski- držav. Zato morate Rusija in Anglija definitivno resiti avstro - ogrsko in tursko vprašanfe. Avstrija kot zve-sta trdna opora Nemčije se mora razrušiti. Dardanele morajo postati za vedno ruska last. Le na ta način se za vedno preprečiti, odo 8 zapjenjenih nemskih parni-kov predelnli ter vzeli v službo nortngalškejra vojnega brodovja v Lisaboni. ^ Vnoklic? v AmerTki proti Mefilki. !z \Vashhingtnna pornča korcsponderični urad dne 9. maja: \Vflson je \ToKiical čete držav Te\as, Arizona in Nova Mehika. Te čete tvorijo z dvema nadaljnjima pol koma regularni čet, ki sta ze na potn. bojno silo 7000 mož. Vojni mi-nister Barker je izjavi!, da so bi!e te čete vp^klicane. Ja ščitijo mejo pred nadalinjimi vpadi. ČetrSo valno posolilo. Zadnje vojno posojilo je najela država lansko jesen. Poteklo je od tedaj sedem meseeev. To so bili me-seci štedljivega življenja in marlji-vega delovanja. Industrijalci trgovci in producentje so imeli v teh me-secih sijajne zaslužke in samo iz-kazi denarnih zavodov pričajo, da se je v teh sedmih mesecih zaslužilo mnogo novih miiijonov. Hranilne vloge pri bankah, pri hranilnicah in pri posojilnicah so se v teh sedmih mececih pomnožile za kakih šeststo rnilijonov krcn. Vlaganje pri neka-terih denarnih zavodih je bilo tako veliko, da je večina velikih bank dosegla mejo, do katere srne po svojih štatutih sploh sprejemati tuj denar. Te banke so bile prisiljene, prositi za razširjenje svojih pravic, da jim ni bilo treba odklanjati nove vloge. Tuđi so mnogi zavodi znižali obrest-no mero. ker se je v njih nabralo toliko denarja, da ga že ne morejo obrestonosno oddati naprsj. Vojno posojilo daje možnost, da lahko vsakdo svoj denar še za večje obresti naloži, kakor jih more dobiti v denarnih zavodih. Kdor kupi drž. rento, ki se bo amortizirala, bo do-bival 6Vs odstotne obresti in če bo njegov papir kmalu izžreban, tuđi 7 odstotkov. Kdor nrevzame za večji znesek blagajniških izkaznic, dobi 63/8 odstotkov. To so ugodnosti, ki jih sedaj ni dobiti pri nobenem denarnem zavodu. Naj tore] vsakdo porabi ugodno priliko in naj podpiše, kar more naj-več vojnega posoiila. 5 tem bo koristi! sebi in celokupnosti ter bo povrh še pomagal. da se hitro in sreč-no konca seđanja vojna. IV. vojno posojilo. tefi iz HimU fctt Imenovanja. Računski svetnik Karei P e t e a n i pri primorski oblasti je imenovan za višjega račun-skega svetnika, računski revident Fran Maček za računskega svetnika- Za pravice slovenske tržaske okolice. »Edinost« priobčuje iz slovenske tržaške okolice dopis, iz katerega ponatiskujemo: »Vsa naša iz-ključno slovenska okolica je v vsem in povsod, kjer je imel le količkaj be-sede mestni magistrat, kazala izključ-no italijansko lice. In takoje tuđi ostalo sedaj, ko je že sko-raj leto dni, kar je avstrij-ska burja odnesla kamora-ške pleve tja onstran nior-j a. Izginila je kamora, izginili pa nišo na zunaj vidni znaki njenega dol-goletnega, vsem zakonom v obraz pljuvajočega potvarjanja slovenskega značaja naše okolice. Tujec, bodisi vojak ali nevojak, prihaja dandanes v našo okolico, mora po vseh teh znakih smatrati našo okolico za itall-janska tla in naše slovensko prebi-valstvo za pristaše tistih, ki so še pred nedavnim časom gospodarili v Trstu. Da imajo take zmote lahko neljube posledice, je pač umljivo, in pristojne oblasti ne bi storile nič drugega kot pametno, pravično, zakonito, velepatriotično delo, če bi po-skrbele kar najhitreje, da dobi trža-ška okolica na zunaj svoje pravo lice, slovensko! Ne zahtevamo torej prav nič pretiranega, temveč edino ono, kar nam gre po zakonu. Vsa okolica je slovenska in njen slovenski značaj se mora videti tuđi na zunaj, v napisih, kjer gre slovenščini kot jeziku prebivalstva prvo, če ne že edino mesto. Naj se pristojne oblasti zato ne boje očitka poslovenjevanja, kajti kar je slovensko, je slovensko, in slovenske tržaske okolice pač ni treba šcie poslovenjevati, temveč jej le dati ono, kar jej gre po državnih zakonih. Sedaj, ko imamo v tržaški mestni hiši namesto nekdanje kamo-re cesarskega vladnega komisarja, upamo, da ta naš apel na priznano pravičnost in nepristranost pristojnih oblasti ne ostane glas vpijočega v puščavi, posebno ker se da stvar urediti tako lahko, z eno samo pote-zo. Naš slovenski okoličanski narod daje z največjo požrtvovalnostjo ce-sarju, kar je cesarjevega, na] torej cesarske oblasti tuđi našemu sloven-skemu okoličanskemu narodu dajo, kar je njegovega!« Barzilai o tržaškeni »Piccolti«. Ko je prišel Iastnik in izdajatelj >PiccoIa«, Mayer v Rim, so ga tam slovesno sprejeli in Barzilai mu je takrat poslal brzojavko, v kateri je proslavlja! »Piccolo« za organ, k i je tekom zadnjih 25 let Avstriji v Trstu več ško-doval, kakor en armadni zbor. Barzilai priznava, da je ita-lijanska vlada za časa zveze z Avstrijo pospeševala in podpirala »Pic-colovo« delovanje. Slavnost v poča-ščenje Maverja. je pokazala v svet li luči skupno delovanje italijanske vlade z izdajalci v Trstu in je znamenit prispevek v označbo morale rimskih državnih krmilarjev. In koliko so trpeli primorski Slovenci zbog teh razrner! V Renčah je umri in bil tam pokopan narednik pri postajnem po-veljstvu v Volčjidragi, Fran Ćopi, skladiščui upravitelj mednarodne družbe spalnih vozov. Umri ie v vojaški bolnišnici v Zagrebu Mihael Zi mic, posestnik v Desklah pri Plaveh. Med vjetniki so izkazani nadalje poleg seznamov izgub: Blažij Sancin iz Trsta, enoletni prostovoljec, v evak. bolnici v Tambovu, AvguŠtin Sedmak iz Trsta v Astrahanu, tam je tuđi Anton Sfiligoj z Ooriškega, drugi Anton Ffiligoj je pa v Cistopo-Iju, Anton Simec s Tolminskega. če-tovodja, je v Tatarsku, Demeter Sini-goi iz goriške okolice, v Cistopolju btefan Širok tuđi iz okolice je v vaši Mjelnični, gunernija Akmolinsk, Josip Skomina tuđi iz okolice, je v Ku-roku, Stanislav Stanič iz Kanala je bil v bolnici v Svilanjcu v Srbiji, Anton Stepančič iz goriške okolice je v Cistopolju, Ivan Strnad je v Sarapu-lu. desetnik Makso Strukelj s Tol-minskega je v Orlu, Anton Suban iz okolice v Lomovu, Valentin Strukelj iz okolice v Moskvi, Avgust Susič iz Gorice v Cemajevu, Ivan Svetek iz Cerkna v Krasno - Uvinskem, Josip Tausani iz Gorice v Hvalinsku. An-drej Trlikar s Totailnskega v Sara-pulu, vsi Lir 27. Kdo kaj ve? Peter D e v e t a fc, črnovojnik pri k. k. L. W. K. 15/36 »Graz« v Sigmundsherbergu, Iz Dfr la, občina Opatjeselo, glavarstvo Gorica, stanujoč v Starancanu pri Tržiču (Monfalcone), i§če svojo družino (ženo Frančiško Devetak s 4 otroci), ki je ostala, ko je izbruhnila vojna, v Starancanu m od takr^l W Mestna aprovizacija je uvedla prepotrebno akcijo za preskrbo ubožnfli rodbin s cenenimi živili4 Doslej je izbranih že 561 rodbin, ka^ terim se že oddajajo živila 40—60%] pod Iastno nabavno ceno. Ustanovi! se je v to svrho poseben fond, v kaW teri so prispevali doslej polejg mestJ ne občine dežela in nekateri denarni zavodi. Na ta način nabrana sređ-i stva pa utegnejo zadoščati le za pan kratkih meseeev in le za zelo ome« jeno število potrebnih rodbin. Ako naj torej prepotrebna akcija ne usahne predčasno, ako hoćemo vj resnici pomagati vsaj preko najte^ žjih meseeev onim, ki bi morali sin cer zapasti najhujši bedi, tedaj mora1 priskočiti na pomočvsab imovitejši someščan, če^ tuđi le s skromnim priw s p e v k o m. Visoko c. kr. deželno predseđ-« stvo je spričo tej nujni potrebi do-volilo podpisanemu za dobo 5 me* secev razpis prostovolinega davka na krušne in sladkorne izkaznice na ta način, da se bo od 15. maja počenši sprejemal pri krušnih korrri^ sijah prosto voljni prispevek 10 vinarjev od vsake? posamezne izkaznice. Obvezan in prisiljen y ta prispevek ni n i h č e, na-^ ravnost oproščeni so pa samo po sebi umevno vsi krogi, ki sami težko izha-! jajo v boju zoper dra-* g i n j o. Kdor pa brez občutne težave zniore ta skromni prispevek, ta naj se mu ne odtegne! Deležen bo do^ brega in plemenitega del a!. V tem smislu apelujent na srca someščanov! V Ljubljani, dne 9. maja 1916., 2upan: Dr. Ivan Tavčar I. r/ . Dnevne vesti. — Sekciiski šef grof Rudolf Chorinsky je včeraj s svojo gospo soprogo zapustil Ljubljano in odpcK toval z brzdvlakom ob pol 12. na Dunaj. Na kolodvoru so se pošlo-vili od njega bivši deželni predsednik baron Schwarz z gospo sopro-go, novi deželni predsednik gro! Attems z vsemi uradniki deželne vlade, dalje zastopniki deželnega odbora, župan dr. Tavčar, kakor tuđi razna druga gospoda. — Veliki admiral Anton Hauv Avstro - Ogrska pozdravlja z vese^ ljem svojega prvega velikega admirala. Njegovo ime je bilo že v mirnih časih visoko cenjeno, doma in vu inozemstvu, odkar je izbruhnila voj^i na z Italijo, slovi po vsem svetu- —j Anton Hans je bil rojen 13. junija 1853 v Tolminu, leta 1869. je. vstopil v mornarico kot kadet, leta: 1882. je postal poročnik linijske lad-j je, kot kapitan je ob nemirih na Kiu! tajskem poveljeval ladji »Cesarica in; kraljica Marija Terezija«. Njegovei1 izredne sposobnosti v službi na mor-^ ju. kakor v predstojništvu prezida-; jalne pisarne mornariškega oddelka, ki so mu dale obilo priznanj in odli-; kovani, so se pokazale v drugi mirovni konferenci v Haagu, kjer je svojo nalogo kot delegat mornari-škega poveljstva rešil z največjo spretnostjo. Leta 1913. je bil imenovan za mornariškega poveljnika, nato za admirala, sedaj za velikega admirala. Anton Haus je v mornarici nadvse priljubljen poveljnik. Z našo deželo ga vežejo mnoge zveze. Veliki admiral Haus govori in piše tuđi prav dobro slovensko. — Češka tndustrfjalna banka fe podpisala za lastni račun 4,000.000 na IV. avstrijsko vojno posojflo (to-' rej na vse štiri posojila skupaj za lastni zavod 10 miiijonov kron). Od strank se je med drugim subskribi-rafo: Osrednja zveza čeških kmet društev 1,000.000 K; H. B. d. d. 1,000.000 K; moravska đežema blagajna 400.000 K; češko - moravska tovarna strojev 200.000 K; L. Mah-ler 100.000 K; D. d. mlinov 100.000 kron; Stein & WiUet 100.000 kron; E. Willet 50.000 K; hranilnica Pel. hrunov 100.000 K; Matouš 6: Krem-lička 50.000 K; mestna hranllnica. Blovice, 60.000 K; »S. B. V.* 100.000 kron: Josip Liman 62.000 K: Arch.; Nekvasil 50.000 K: K. M: 50.000 K in mnogi dr.; pri ljubljanski podružnici se je podpisalo: Mestna hranilnica lnibljanska 200.000 kron; J. Z. 37.000 K; knezoškofijski ordinarijat ljubljanski, tu, 7000 kn>n;' K. W. 20.000 K: M. Rosner fai drug., tu, 20.000 K: okrajna hranilnica m posojilnicA, Skofja Loka, za lastni račun, 25.000 K: za Rafael Thaler, posestnik in trgovec, Škofla Loka, £*> *r'*m.*' ..aaja^itt^"^-« t "Jm*<&dtti-«L* Stran 4. »SLOVEN'SKl NAftOOVanej 10. maja 1916, 107. štev. vrh, 1000 K; gosp. I. N. Kocea. Škof-ja Loka. 500 K; gde. llse Hallada, Skofja Loka, 100 K; Mihael Kržišnik. Bukovi vrlu 300 K; A. Guzelj, Škof-ja Loka, Kartovec, 2000 K; E. Š„ Ljubljana, 1000 K; A. M. 300 K; J. S. 400 K; Konrad Pccher, trgovce, Skcija Loka, 1000 K; Ivan Savnik, trgovec. Kranj, 2000 K; Miči Malle, Bied, 5000 K (skupaj 10.000 K); Fr. Kalan, Skofia Loka, 1000 K; Kat. Mušič, Tran, 2000 K: K. Mrak, Vol-če, 1400 K; Fr. Bemik, Skofja Loka, r00 K; I. Babnik, Dravlje, 200 K; I. Kcšir. Skofja Loka, 1000 K; M. Br-toncelj, Godišče, 200 K. — IV. avstrijsko vojno posolilo so med drugimi podpisali pri Podružnici c. kr. priv. avstrijskega kreditne ja zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani; Gospa Melan. Luckmann, 30.000 K; g. Josip Schneider, veletr-govec, Ljubljana, 20.000 K; g. Vilj. »Treo, arhitekt in mestni stavbni moj-ster, Ljubljana, 10.000 K; g. Anton Stacul, Ljuhljana, 10.000 K; g. ing. Hanno Luckmann, Jesenice, 10.000 kron; ga. .Tosinina Flerin, 2užem-perg. 6000 K; g. ccs. svet. J. C. Roe-£er, Ljubljana. 3000 K (na vsa 4 voj. posojila 15.000 K); g. dr. E. Miihlei-oen, c. kr. fin. tajnik in c. kr. nadpo- ! roCnlk, Novo inesto, 4000 K (skupno 10.000 K); g. Ferd. Schmitt. veletr-govec. Ljubljana, 10.0C0 K; g. Janko PopoviČ. trgovec, Ljubljana, 5000 K. j — Vojno pesojilo. Njegova pre-svitlost Hugon knez \Vindischgratz je podpisal pri c. kr. priv. splošni prometni banki cn milijon kron IV. avstrijskega vojnega posojila* in si-cer polovico pri podružnici tega za-vcia v Ljubljani in polovico pri podružnici v Gradcu. — Rđeči križ. Ker stopiio rumene legitimacije električne cestne že-leznice v Ljubljani iz veljave, iziđe tem potom na vse p. n. opravnike Rdeče^a križa (dame in gospode) vljudna prošnja, te legitimacije v osrednji pisarni deželnega in gespej-rega pornožnesra društva Rdečega križa za Kranjsko v II. državni gimnaziji, Strossmaverjeva ulica št. 1, soba Št. 51 v I. nadstropju, v času med 15. in 25. majem 1916 proti novim legitimacijam v rožnati barvi zamenjati. — Tedei? »Rdečega križa«. Zbirka za teden Rdećega križa je imela U a c. kr. II. državni gimnaziii zelo po-Voljen uspeli. Na nabiralne pole se je zbralo vsega skupaj nič manj kot 2195 krcn 20 vin.: društvenino je pa priglasilo 95 društvenikov in sicer iva kot u stanovnika po 100 K, dva To 10 K, eden 6 K. dva po 5 K, 53 po 4 K. eden 3 K, 4 po 2 Kt skupaj 579 K. cd kuterih so trije udnino 11 K tuđi že vplačaH. Skupni efekt zbirke na zgoraj omenjenem učnem zavodu znaša torej 2774 K 20 vin. Vsa čast in hvala ravnateljstvu, profesorskemu zboru in soudeleženemu dijaštvu, ki je nabiralo po hišah doneske in pri-£lasitve. — Župani in predsedniki žetvenih komisij ne bodo vpoklicani. Z Dunaja noročajo: Poljedelski mini-ster Zenker je v pogovoru z zastop-n:ki avstrijskih poljedelcev naznanil, da po odločitvi vojnega ministrstva župani in predsedniki žetvenih ko-misii ne bodo pritegnjeni k črnovoj-niškemu slu/bevanju. Tišti pa. ki so že biii vpoklicani. se bodo potom reklamacije oprostili vojaške službe. — Pogreba se Josip Š e b e n i k, posestnik iz Garčarevca pri Logat-tu. Siužil je pri 97. pešpolku, 9. stot., pozneje pri 2. stotniji; dne 6. julija 1915 je piša! zadnjikrat. Kdor kaj vć, kje da se nahaja, naj sporoči proti nagradi Frančiški Šebenik, Garčare-vec rri Logatcu. — Imenovanje. PisarniŠki predstojnik pri okrožnem sodišču v No-vem mestu Henrik Abram je imenovan za višjega pisarniškega predstojnika istotam. — Deželno pomožno društvo za holne na piiučih. V seznamu odbornikom ki smo ga včeraj priobčili, je pometoma izostalo ime gospoda Jean Schreva. svetnika trgovske zbornice. — Velik umetniški uspeh Jos. Krfžaja. Te drri so imeli na zagreb-škem odru operno noviteto, moderno glasbeno komedijo Riharda Straussa »Kavalir z rožo«. Glavno meško vlogo Ochsovo je pel naš rojak gosp. Josip Križaj s prav posebnim uspehom. — »Agramer Tag-nlatt« piše: Ochs pl. Lerchenaa je bil gosp. Križaj, ki se je z jako finim čutom izognfi vsem opasnostim le bufirane wotanske partije; bil Je čudovit v -intonaciji in muzikalni zrelosti ter je fzvedel grobo poltno figuro s svojim!, nikdar prefinimi potezami. Križaj ni ustvaril le figure, nego — kar je ceniti še vršje — tuđi muzikalno možnost. »Narodne Novine* pišejo: Gosp. Križaj je rešil najtežjo naloga Muzikalno je pre-nagal vse težkoče z neko posebno umetniško lahkoto in ž:vo se je po trudil, da je tući igralsko rešH za-res velike j&atueve. >Hryai^ka* gtf^ vi: Napol Falstaff, nappl Don Juan si je zaslužil gosp. Križaj največjo hvalo. S to partijo ves »Kavalir z rožo« takorekoc stoji in pada. Gosp. Križaj je oblaiil marsikaj, kar bi odbijalo. Iznenadilo nas je, kako se zna ta mladi pevec izpreminjati, kakor nas iznenadja tuđi njegova muzikalna zanesljivost in vzdržnost. Tako pišejo vsi hrvatski dnevniki, da je naš rojak, bivši član slovenske opere in gojenec ljubljanske »Glasbene Matice«, z največjo in najtežjo partijo moderne Straussove opere do-segel najlepši uspeh. Tuđi Slovenec ^osp. L e v a r, bariton, je v manjši vlogi Faninala briljiral ter gledalce navdušil s svojim pttjem in igro; končno omenjamo še gosp. R. B u k-š e k a, ki se odlikuje vedno lepse ter je kot pevec vedno na mestu. Poleg gospe Polakove, tvori torej še troje vrlih Siovencev - pevcev moćno stebrovje hrvatske opere. — V ostalem je uprizornev Straussove^a Kavalirja z rožo« v Zagrebu dokazala, da je pcsta'a zagrebška opera enakovredna vrstnica najodlič-nejših opernih odrov. Kritika pravi, da je bila premijera »Kavalirja z ro-žo« umetniško najsijajnejša in naj-popolne'ša uprizoritev za^rebške opere. Nositeljice glavnih vlog jrdč. Koroščeva (rodom Slovenka), gospa Kramer - Trautnerje-v a (Slovenka po sopregu) in gospa E n g e 1 o v a so dosegle v svojih nastopfh umetniško visino, za kate-ro kritika ne more r?ajti dnvolj po-livalnih be noćno službo in za one gozdne delavce. ki se po svojem pokliču mude vec kakor en dan od svojega bT*va!:šČa. Tuđi bolne in v zćravilišču se nahaiaioce osebe bodo smele po zđ-avnikovi odredbi porabiti večje množine sladkorja. — Društvo slovenskih profesor-jev v Lfub'jani vabi svot? člane k občnemu zboru, ki se bo vrši! v nedeljo. dne 14. maja 1916 ob 10. dopoldne v risalnici c. kr. I. državne gimnazije v Ljubljani. Dnevni red: Porocilo odbnrovo. Dopclnilne vo-lit\'e za dobo vojne. — Umrla ie v Ljubljani na Sv. Petra cesti gospa Ivanka G o r j a n c po daljši bolezni. Naj počiva v miru! — Umrla ie v Ljubljani zasebni-ca r. Ema Einspieler.v starosti 32 let. Pogreb je jutri ob 4. uri iz Strelfške ulice 20. Na$> sožalje! — Umri ie v starosti 72 let pi-sarniški oficijant deželnega odbora s. Miroslav Koren, nekdaj velepo sestnik v Planini. — V Grossieghar-ten na Nižjem Avstriiskem je umrla ^ospa Miči Paternoster. sopro-j^a gospoda blagajnika, sedaj c. kr. stotnika Milana Patemostra. — Šolska vodstva po Sioven-skem opozarjamo na krasne Marol-tove »vojaške narodne pesmi«, ki se bodo v šolah začele načeloma gojir. kakor smo izvedeli od merodajne strani. — V ljubljanskih boln?cah bodo uvredli posebno pripravo za pobiranje masti s pomij. Ta priprava se imenuje Fettabschneider ali Fecff:ir*ger sistema Bovermann. Pobrani mast se-veda ne bo za hrano, nego se bo rabila za druge namene. — Ustanova za baJo. Oddala se bo Friderik VVeittenhillerjeva ustanova za dekliško balo za leto 1915 v letnem znesku 106 K 40 vin. Pravico do ustanove imajo žene. ki so dobro vzgojene in revnih staršev ter so se poročile v letu 1915. S po-ročnim listom, z izkazom o ubožno-sti in z nravstvenim spričevalom | opr^nljene prošnje je treba vložiti do 10. junija 1916 pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Razne nezgode. Pri popravljanju strehe v kemični tovarni je pa-del Petru Verhuncu železni drog na levo nogo in mu jo nevarno poškodo-vai. Neki neznan kolesar je pred »Leoniumc podrl llletno deklico Marijo Rojšek, ko je peljala ročni voži-ček, ter ji prizadel take okvare, da so jo morali oddati v bolnišnico. — V Vimolu je 22 let stara Ana Majetič vlačila na njivi z voli vpreženo brano. Pri tem se ji je pa žival splašila, dekle je padlo pod brano in si zlomi-lo levo roko. — Delavec Franc Oto-ničar je sekal na Radleku drevie. Po nesreći ga je podrlo drevo, kar je imelo za posledico težko poškodbo. Vincenc Ovca« nasajal v gozdu koso; pri tem delu mu je pa izpodleteia kosa in mu odrezala dva prsta desne roke. V Savi sta se igrala dva dečka v drvarnici posestnika Ivana Trčaja in sta zažgaia smeti. Ogenj je uničil drva in še mnogo drugih reci, tako da je škode 3000 K. Kresnica v maju. Piše se nam: V noći od 6. na 7. maja napravil sem majnikov izlet iz Kranja na Štoržiče-vo pobočje k Sv. Lovretu, do blizo koder še segajo letos — snežene riđe. — Na tem potu naletel sem tako ob cesti, kakor ob obronkih gozdov, li-vadah itd.na krasno se bliščeČe kres-nice. Gotovo za zgodnji pomladni čas — vsekako redka — tem bolj za-nimivra krasna naravna prikazen! V Ilirski Bistrici na Notranjskem je umri ondotni gostilničar in posestnik gospod Avgust Kregar v starosti 40 let. Prizadetim rodbinam naše sožalje! Z vlaka ie padel blizu postaje Le-žeče neki vojak in obležal mrtev. Dramatično društvo v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor, dne 21. maja ob 8. uri zvečer v restavra-ciji »Narodnesa doma«. Ker bode ta občni zbor posebne važnosti, se tem potom vabi vse člane Dramatičnega društva v Mariboru, da se zborova-nja po možnosti v polnem številu udeležijo. Ce bi občni zbor ob napo-vedani uri ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje občni zbor ob vsakem številu članov. Kino ) Ideal« je predvajal sinoči prvikrat z velikanskim uspehom film: PsIIanoer se poroci. Tej veselo-igrri z Valđemar Psilandrom v glavni viogi je že radi tega uspeh zagotov-!jen, ker apelira na zanimanje dam-skega vela publike, o katerem se lah-ko po pravici trdi. da je kazalo vsik-dar največje zanimanje ob nastopih Psilandra, in katere.ea je očarala nič manj njegova mamljivo lepa zunanj-nost, kakor njegove umetniške zmož-nosti .Nekako v gledalkah spečo lju-bosumnost zadovoljivo pomiri zaključni amizantni prizor. Tuđi ostali spored je prvorazreden In se predva-\a !e še danes in jutri 11. t. m. v kino ;>Idea?u«. Zrano restavracilo »pri levu« v LjfubUani na Marije Terezi je cesti št. 16 sta prevzela zakonska Peter in Josipina K o š a k. Kavka, ki tuđi nekaj malega govori, je ušla iz Studentovske ulice št. 11. Kdor bi jo vjel, naj jo odda tam. Mm stvori * Mestni zastop na Reki je izvoli! ogrskeea ministrskega predsedni-ka grofa Tiszo in reškega guvernerja terora VVickenburga za častna me-ščana. * Načelnik tajne policije - vodl-teli vlomiicev. Listi poročajo, da je bil načelnik tajne policije v Vilni, Gri-gorjev. vodja družbe vlomiicev. ki iz po evakuaciji mesta izvršila brez števiia vlomov in tatvin. Stvar je pri sodni obravnavi prišla na dan. * Par volov za 10.000 K. Plzen-ski mesar Blažek je kupil na živin-skem trgu dne 1. maja par volov za 10.000 kron. Nezaslišano visoka ceri a je največja za govejo živino v sedanji vojni dobi. Škoda, da se ne poroča tuđi. koliko sta vola tehtala. * Poskušeno oropanfe pismono-f e. Du.najsko izjemno sodišče je obso-dilo 21 let starega visokošolca Ru-dolfa Bankowskega in njegovega 23 let starega brata Severina Bankow-skega, bivšega praktikanta pri na-mestništvu v Lvovu na osem oziroma štiri leta težke ječe. ker sta s pona-rejeno poštno nakaznilo poskusila zvabiti pismonožo Lunzia v svoje stanovanje, da bi ga oropala za 6000 kron, ki jih je imel pri sebi. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočlji-v\h *=rečk z zajamčenim! dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva* v Ljubljani. Darila. Upravništvu naših Hstov so poslali : Za zavod za ▼ voW odtpele vojake: Gosp. Franc Drobnfe a in kr. narednik, z bojiSča, 1 K. Za Ctrfl • Metodovo drutbo: Q. dr. Josip Rakež, okrožni rdravnik iz Smarja pri JelSah, 20 Kf mesto ven-ca na grob svojega priiatelfa in rr> jaka dr. Stefana Krauta; dr. Tone Gosak, nadporočnik, z bojllča, 20 K. nabrano med slov. častniki in pra-porščaki 27. črnovoj. pešpolka; Ivan Poč, mornariški uradnik, m Pulja, 2 kroni in Rudolf Pompe, artilj. četo- \ vodja. z visokih ledenih Dolomitov. i J i^este vmm mstm mm*' Ijem in znancem v mili slovenski domovini. Skupaj 47 kron. Za Rdeči križ; V restavraciji Krvarič v Ljubljani za izžrebani slani rožiček 10 kron. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 4. maja: Fran Paar, domobranski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v MarijanišČu. Dne 5. maja: Marija Grum. žena železniškega uslužbenca, 54 let, Kuhnova cesta 21. Dne 6. maja: Valerija Kvirina Stransky, hči trdnjavskega nadognji-čarja, 4 mesece, Franca Jožefa cesta 7. — Marija Bramor, služkinja, 62 let. Kongresni trg 17. — Ivan Szol-losi, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 7. maja: Marija Schmidt, vdova okrajnega tajnika, 70 let, Resljeva cesta 12. — Alojzij Selak, c. kr. davčni upravitelj, 52 let, Mestni trg 17. — Janos Gafger, honved-ski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 8. maja: Ivanka Gorjanc, trgovka, 39 \et, Sv. Petra cesta 18. — Mihael Marzolini, bivši kavarnar in mesčan. 86 let, Sv. Florijana ulica 30. — Elizabeta Kačar, posestni-kova hčf, 11 let. Cerkvena ulica 17. današnji list cbsega 6 shm Izdajatelj Li odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastn'na in tisk »Narodne tlskarne«. Ako naročite ___ in to nemudoma storitc, _ 1 sretko »striukega rdrfeci kr:a 1 srečko ogrskeaa r^eiega in-fža 1 dobitni list 3° o zemli. srrtk i! leta 1880 ; 1 ds!:itni list 4° o ogrsk. hii irečk ii L 1884 Mesefni ot-rok za reh pet sreck ol ' ifcbitniii li-stoy samo 5 kros. mmmmm^ 12 irebaB} vsaks lete, glavni dobitiri 630UGQ L mmm CaObste igralno pravico do dobitkov ene turske srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj. Pojasnila In fgrslnl BAfirt pofH}a brespliifiao Srečkovno zastopstvo l.t Ljubljana. ^Izborno me Je «bne«U zm ▼•- ^ 4 Jak« ▼ ▼oJ»kJ in spl«h sa ▼••-< kefft kot najbolji« bol obiažajcče mazanje pri prehlajenju reamatisnm, gihto. influenci, prsni, vratni in boleoti v hrbtu Dt. Eicbter-j» Sif!rc-LJnifneol.vS ž^r„ Sidro-Pala-Eipeliar. St^kJecicA kron. — a». 1 40, S.~. Dobiva se v lekaraah »U direktno ▼ Dr. Richt«r-J» lekaraJ „Pri zlatem levn*1, 1 Praga, I., Elizabetna cesta 6. ^. Dnem« raspošlljanje« Vojaške narodne peii za §tiii glasove. Ixd«|fttell 127S Fran Marolt, učitelj, £jub!jaia Vezane K 1*50, v platna B 1*80. Naroča se pri izda jate! ju in v knjlgarnah. Sopln prostorno z vrtom v LJnbljaaU Ponudbc na upravn. »SloT. Nar.« pod „z vrtom 1521i(. 1521 TapelnišKi poni dobi taboj trajno đelo. Naslov pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 1529 Denar za Vas 3 Poi&čite v svojem stanovanju vse stare in pogrešljive volnenine, koŠČke sukna, suknene odpadke itd. skupaj in poSljite iste v poštnih zavojih k 5 kg nefrankirano na —— Izđelovalnlca volnenin -^~ Ivan Konradv & Ko. Dnnaf VU.V Eaiserstrasse 89/26« Takoj ko povzamemo, prejmete po poštni nakaznici denar do najviš. zneska 2—6 Kza kg. Prešernove slike prodaja io pešilja po pošleei ioneije Iv. Bonač v Ljubljani. Ceaa slikl 5 kron. 372 Vabilo k „Centralne posojflnice" reglstrov. zadmge x ometeno zavezo v Gorici, začasno ? Ljubljani, ki se. bode vršil 1526 v četrtek, dne 25. mala 1916 ob 10. uri ziutraj v nrađiiih proste- rlh, Praiakora ulica 3. II. nađsfr, s sleđečSm đsevnim radom: 1. Poročilo naoelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. a) potrjenje račueskega sklepa za upravno leto 1915, b) določba o uporabi đobička« c) dcločba visine obresti deležem, 4. Morebitni predlogi. Ifaćelstvo. Umrla je ponoči na 10. veiikega travna 32 let stara zasebnlc* Ema Eišispieier. Pogreb bo v četrtek II. t. m. ob 4. uri pop. iz StreliSke ulice St 20, na pokopališče k Sv. Križu. Venci odklonjeni. Priporočamo zamrlo v blag spomin in molitev. LJUBUANA, 10, vel. travna 1916. 1523 talnjoii ostali. 1524 Potrtim srcem naznaajamo tužno vest sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naS iskreno ljubljen i oče, soprog, sin, brat, zet, svak in stric, gospod Avgust Kregar foafllaitar ta posestnik v n. Bistrio! v starosti 40 let, po kratki mučni bolezni, previđen s tolažili za uraira-jočc, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnega se vrši v sredo ob 11 uri dopoldne Iz niše žalosti. IL BISTRICA, dne 8. maja 1916. rmettka Krfffar roj. Kovačlč, soproga. - Mimici, BUlka, Vertoi, itavko !■ Joiko, otro.i. — Teresl|a Kreger, mati — Josip, Frano, Beni, bratje^—jOtto Barilll, svak. - Otto, Berta. ««• Sm«, nečaki. - MUmi Sovacl«. Sorotec, Stadlerp Lampr^. 107. Ste*. .SLOVENSKI NAROD*, dat 10. maja 1916. Stran 5. Priporočamo našim n gospodinjam n KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske ^ tovarne v Ljubljani Zeleznato 1090 j Ilekarnarja Piccolija v Ljubljani, rrekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno naznanjeno količino železa in ima nesporno ! medirinično vrednost \ Staklenica stane 2-40 K. ' i Slivovka i tropinovec brin|ev@e Ihiuiševee I yjPe3iH:kc?fac*{ | ^Planine*' grenfci in sladki I rum konjak in „Vermut vino-' v najboljšr kakovosti ter v mno- žinah od 56 litrov naprej dob: se po nizkih dnevnih cenah pri I. NIKI I U. L'tibljana —— po$tn! prcđal tO. —— Aa/mjj: cene/ Dobfo blago/ /-: 'ouso uf oujo} vjjnnjooj /-, Jtfodni salon A fiarborič ^ Jftildner nasiscL Ljubljana, Jrfestni trg štev. ?. priooroča svojo veliko saiogro dunafsfah modziov svilnafih ftobukov, slamni^ov. fančanih in pravnih oblik, cvetlic, pereš '• t d. Iedno relika izbera i a Inih kiobukov. i Sprejmem j 15 let stsro, zmožDa tuđi nenvČTne, v msnulakt. trgovino ANTON OSH^, Ncro niC£t3. 149J Gostilna na HOtOdvoru, na re\o prometnem , kra u, S€ takoj odda zaradi red-i bin?kih ra^mer rnt rgičnt mu, kav~i*e Izmožnemu gostilničarju na račun« j Priirerco za begunce z Gonske j Naslov pove uprar. »S!ov. Naroda«. i * 1509 ' __m_>^_>^_*-_ ___^____ ^^^^^^^^^^^^^_^_ Zelo dober % f' : sž ^ > i i n % i \ s Frsrnc Ftlatli0ls9 Eggenberg pri Gradcu. FsfboM zznlmiv fn nn^oljii slov. ilustravaa! lednlk so: ki priobču]ejr> vsak teden mr*C7« sficif?32TUi sli'i z bojiift in o drugih va'nih aktualnih < -nač h in tujih do^odkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, |aio sa&iraiv,' lep r:-ektivfiki roam, noučne č!anke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike ;:: sploh vseli strok roljudnega znanstva. ' 118 rTEDEXSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvećen le zabavi in poukr:. * „TEDENSKE SLIKE" bi naj imela narocena vsaka rodb:m, vsaka postflna, kavama, briv-rica, vsako društvo itd. Zahievajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. ^ „TEDENSKE SLIi'S" stanejo Cetn !cia K 3— pol leta K*6.- in ćelo leto K 12—. N.iročniki dobe kot ca?ra^o velik ilustrovan koledar, s?ike Preserna, Jurčiča, OregorČiča in A Verca ter tuđi ^pe z*an im ive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" tako]! Novi naročnikl c.oe £e vse ietošnje številke. PcSIj te nam svoj naslov in pofljemo Vam 1 številUo „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in pj^tnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Ljubitana, Irančiška^ska al!ca 10 L Na prodaj ima za kuho brinjevca v poljubnih mno-žinah. — po nizld ceni, — tvrdka ten ]Blofžn y Ljubljani. ! Gesioktein. s ; Nainovejše izkušeno sredstvo j proti kapavcu (triperju), belem ! toku, cystitid», črevesaemu in j ■ meliurnemu katarju i. t. d i Brez vbrizeavanja. O Goookteinu piše: VViener Medici ni?che \V ochenschrift [ let. 19 3 štev. 7. \ Ka koncu rekapitulirajmo v kratkem dobra svojstva Gonok- ; le'na: j 1.) Jemlje se prijetno, ter ne ; povzroča niti pri daljšem lečenju potežkoč, kakor drugi preparati, k-akor podrigivanje, izguba teka, ! toksični egranteni, draženje ledvic, driska in podobno. 2.) Odstranjuje neznosoo pe- i kočo pri vodi in orr.ejuje bolne erekcije ter manjsa »cedek. 3.) Krajša čas lečenja, ako se ! iemlje takoj v začetku "vnetnega procesa, zakaj uničuje Gonokoke, a za tem gre glavno lokalno f lečenje. 4.) Ne zahtera od bolnika ve- •. likih denarnih žrtev, ter se zaradi ; tega širi tuđi med manj premož-nimi bofniki, ker zadostujejo na dan tuđi 4 kapseli. Zaradi teh važnih lastnosti, s i katenmi je prvi med vsemi pre- j parati, zasluži Gonoktein, da ga toplo priporočamo zdravnikom, ker smelo lahko trdimo, da je to zdravilo, ki v resnei pomaga, karbo!niki sami radi pripoznavajo. D bi se v vseh večjih lekar-r.ah. Škatljica K 6'—. Zahtevajte literaturo in prospekt. Ljubliana: Lekarna Trokozcy. Zagreb : „Salvator", Jelaćiče¥ trg. Proizvaja: Farmakološkokemični laboratorij ,.r!ERAu Prara - Vršo viče 552. DobavHeli To;aega mtnistrstva in | Vo no - zdra »tvtnega i4rwi«nfa. MA IZBIRO pošilja tuđi na jleže'o: K asne 2C52 BLUZE plašče9 joplce, kri2a9 kostume, noćne halje, pe-rilo. modne predmete, Aportno klo- buke in steznlke. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljnbljaaa, Stari trg 9. Lastna hifia. Fine otroške oblekce i: in krsine oprave. :: Orehe lepe, zdrave, tenkih luščin, 144J kupuje v vsaki koli£irii Franc Matheisf Egganb«rg pri Oradou. Ozira se le na ponudbe z vxorci. Proti prah aj em, lnskinam in izpadanjn las đelnje najboljie prlzna.il* TiDO-cMii Wm katrra okropčuje laslščo, odstranjuje lueke in preprečuje Izpadanja las. 1 iteklenlea z itstvotlom It 1*2C«». Raipošiija se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vteh pretzkušenih zdravi!, rnadlc. irU, medicina!. vlnv špeoflall-ta^ najfmeJSih parfumov, klrurgiiklh obvez, svežlh mineralnih vod lid. Dsž. leknrna Milana Leusteko tLiubljanl Rssljeva cesta si, I, polepf novoKgraLjenGga Fran Joicfovega jobli. mostu. 18 V te] lekarnl dobivalo sđravila tudl član! bolnift&ih blagajn {vine ieleznice, c kr. tobaćne tovarne In okr. bolEf^e blagajne v Liubllani. Msliisiiii krnilln zn živino razpoSilja đežeina centrala I krmi], Ljubljana, Turjaški j trg Stev. 3. V vrečah po I 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. bolfša moč se sprejme tako] ali pa poznaje o traouino s sneceriisliiin bisioniti Poandbe na tirdko v LjubBfani. U7tA Eščem ufrolepisko-sfOfloorannSo z daljšo prakso. Pcnudbe na pisara© đr- Prana vova'is. _______^ \b\h Via 1\A \J b*j itlen, vsako rnnczino, v sodih po 50 kg, takoj dobavno, 1525 Josef Pfann. C-radcc, Keplerctrasse 35, II. St. Korespopđento nopolnama samostoinefa, eTent ^or esp osiđ ©ntinjo !e prve moći) ve§< ega korenspondeoce 'c strojepisja, se sprejme takoj- Ponudbe pod 9f]iorS3pcndeiit t527** na upravn. »Siov. Narodu«. 1527 Stisfa €@aar2!li log K 1069017.740-62. Glavnica 49,000.000 PODPISUJTE r«, evstrijsko vojno posolilo ari ČEŠKI INDUSTRIJALNI BANKI podružnici v LJUBLJANI. Na oficijelni subskripcijski kurz 93.— resp. 95.50 do¥Oljujemo vsakemu subskrlbentu % °|0 bonifikacije. Lalg»sttii državno posojilo amort. v 40 letih pO Čistem kurzu 92.50 blagaj. nakaznice vračljive If6. 1923. po ČlStem kUfZU 95.—. Strm «. »JLOVENBKi imuutr, dat trn aujfc na 10/. «tev. r—----------------------- T«l«lba AV^ai fla\_ I WPWi V*)Wa IV« Vaafa^aM a^aaaL 1B« 144 w ^^aj™^^™War^^a aB^BBBa"a/fM. "l^aj^O a>^a^w »atfhao M—, Vrsta, Sara|«va ia C«l|a, . aprejetnajo prijave nat četrto B%°lo avstrijsko vojno posojilo ■a artalnaflaiili ••■•Jlh. 5 V/. 4#lcta« d. f. utmt drt. fmtjfk po B M.M MMa m K lit.— iiaiMlf, S Vi % 1^ dith ji«Ut 1921 mONc drttf»e akteMce po ■ 9S.— aotio xa K 199.— aomliale. •mhmkHfMitm mm vr« m* 17. a|N-ila do imkl. 18. maja MM.