CENA 120 SIT J POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA- ISO Ti kil BOJ ZA TURISTIČNO POGAČO ■v bolj kot za željo po kreiranju politike razvoja turizma. Kako sicer razumeti, da nobena od teh inštitucij ni vsebinsko razpravljala o gradnji apartmajskih naselij, turističnih središč tipa aqualandija, o urejanju prometa in o poteh po podeželju, končno pa ni nihče od njih nič povedal o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo hitra cesta na hitro odpeljala 99 odstotkov turistov mimo Izole v vse bližjo Istro. Kljub takšni organiziranosti ostaja vseizolski turizem še naprej bolj ali manj v rokah zagnancev in tistih, ki znajo pripraviti dovolj drugačne dogodke, ki tu in tam v mesto privabijo kakšnega drugačnosti željnega turista. Vinska cesta, vendar takšna prava, ob kateri bi bilo mogoče vsakih sto metrov popiti kozarček domačega in odrezati kos pršuta, bi zagotovo lahko bila atrakcija posebne vrste. Žal smo zaenkrat dobili šele cesto Istrskih vinogradnikov, čemur bi lahko rekli: povpraševanje je, ponudbe pa še ni. VTOD TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel.: 066/ 646 -608, 645-778 fan: 066/645 -779 ATNA OPREMA Adriatic m VAŠA ZAVAROVALN SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770 - 328, 770-fax: 066 / 770 - 329 (Mef) Prav nenavadno je, da Izola pri vseh ljubiteljih in pridelovalcih vinske kapljice nima niti ene vinske ceste. Dobro, imamo cesto v vinograde, vendar si z njo nimamo kaj veliko pomagati, vsaj v turističnem smislu ne. Prav turizem pa je zdaj spet na tapeti, saj so skozi meglo občasno posijali sončni žarki in smo se spomnili, da bo sezona prav kmalu potrkala na vrata. Turizem bo v Izoli nedvomno organiziran tako, da bolj organiziran ne bi mogel biti. V kratkem bomo namreč imeli vsaj tri večje organizacije, ki bodo skrbele zanj: Javni zavod za turizem, GIZ za turizem in Turistično’ društvo, ki se ponovno postavlja na noge. Če k temu dodamo še obrtno zbornico, ki se tudi vključuje v turistične tokove, pa komisijo za prireditve in dogodke ter končno vse turistične agencije, hotelirje in gostince, potem je jasno, da je ta ubogi turizem pod dobrim nadzorom. Pa se občasno le zazdi, da gre pri vseh teh ustanovah predvsem za željo po nadzoru porabe turistične takse, {C Banka Koper KTi fi L ROZMAN IMA PAPIRJE / PRILOGA OBČINE IZOLA OD KOD MEGLA? (Prejšnji teden nas je spet obiskala megla, tista ljubljančanom značilna siva mrena, ki prekrije hiše in ceste, vlaži avtomobilska stekla in nas spravlja v slabo voljo. »To ste nam prinesli vi, Ljubljančani« skušamo običajno naprtiti krivdo turistom, ki ob koncu tedna pridejo na sončno obalo in nam potem pripovedujejo, da je cela Slovenija v soncu, le obala se utaplja v megli. Vremenarji imajo bolj natančne odgovore, vse skupaj pojasnijo s toplotno inverzijo in z vplivom morja, potem pa dodajo še to, da je vsega krivo pomanjkanje burje. »In zakaj burje ni več toliko kot je je bilo« vprašamo mi, pa nam pojasnijo, da tudi Kras ni več tisto kar je bil, da ga vse bolj prekrivajo gozdovi in da se je mikroklima v pol stoletja pač spremenila. Borja se izgubi tam med novozasajenimi borovci in preprosto nima moči, da bi razgnala meglene oblake, ki nastajajo ob srečanju toplega ozračja in hladnega morja. Megla je lahko tudi nevaren pojav, posebej za udeležence v cestnem prometu, zdaj pa postaja nevarna tudi za tiste, ki uporabljajo morske poti, o čemer pišemo na zadnji strani. Lahko pa je tudi koristna, tako lpt v legendi, ko je megla Izolo skrila pred osvajalci iz Genove, ki so namesto našega mesta napadli Piran. Pred kom nas bo obvarovala zdaj? IZOLSKA VINSKA CESTA PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. NAMESTO OZNANILA V uredništvo smo prejeli kar tri odgovore na zapis, ki je bil objavljen v eni od številk Oznanila. Logika stvari nam je sicer narekovala nasvet, naj se prizadeti pač obrnejo na urednika tega lista, ker pa je medtem menda nehal izhajati, prizadeti pa bi o svojih stališčih radi obvestili izolsko javnost, smo jim odstopili prostor v naši pisemski rubriki. Hvala za razumevanje. Uredništvo NEUTEMELJENE OBTOŽBE Glede na to,da nismo bili pripravljeni finančno podpirati pisanja v OZNANILU (podobno kot marsikateri neopredeljeni Izolani), smo prisiljeni objaviti odgovor v Mandraču na neutemeljene obtožbe objavljene v OZNANILU št. 9, saj je medtem OZNANILO prenehalo izhajati. V zadnji številki »pokojnega« skrpucala z imenom OZNANILO je g. Goljevšček na račun SDS in nekaterih drugih opozicijskih strank ter njihovih predstavnikov napisal več navadnih laži. Glede na to, daje slog g. Goljevščka kritiziranje in vulgariziranje vseh drugače mislečih, predvsem pa tistih, kateri niso finančno podpirali izdajo omenjenega skrpucala, ter na dejstvo, da v bodoče na take napade ne bomo reagirali, demantiramo vse navedbe kot neresnične. Glede na dejstvo, da je bil Goljevšček v prejšnjem -totalitarnem sistemu pomemben član zveze komunistov, bi lahko vedel, kdo so bili njegovi partijski tovariši, če pa je medtem , ko je postal zelen, pozabil svojo preteklost mu svetujemo, da svoje navedbe predhodno preveri pri bivših tovariših. Tovariša Goljevščka želimo opozoriti, da je navajanje neresničnih podatkov kaznivo dejanje. SDS se prizadeva za prijaznejše okolje v našem mestu in okolici, zato smo v okviru stranke organizirali ekološki forum, v katerega vabimo vse ekološko osveščene ljudi. Za članstvo v ekološkem forumu ni potrebno biti član SDS. Ovčerejo pa prepuščamo za to usposobljenim strokovnjakom- pastirjem. Marino Mohorčič O oljkah (in olivah) (vsega so krive »vulke« ali prispevek iz Slovenske Istre k slovenskemu jezikoslovju) Slovenski jedci oljk (sladokusci) iz vse Slovenije in jezikoslovci, ki navadno »uzakonijo« jezikovna pravila v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Slovenskem pravopisu, so - ne prvič - pozabili, da oljke (drevesa in sadeži) v Sloveniji rastejo samo v Slovenski Istri. Niso se pozanimali, ali imata tako drevo kot sadež besedno ustreznico kar doma, v Sloveniji. Torej so »pozabili« na slovenske istrske govore (ki so bili sistematično raziskani šele po 2. svetovni vojni po zaslugi prof. dr. Logarja in prof. dr. Orožnove), ki tako za drevo kot za sadež uporabljajo termina oz. besedi oljka (v narečju vulka - mimogrede: tudi ogenj je vogen, osel pa vosu ali voso). Ker se torej v slovenskih istrskih govorih nikjer za sadež drevesa oljke ne uporablja izraz oliva (to je italijanska citatna beseda, ki ima torej že več stoletij ustrezen izraz v slovenskem narečju, to narečje pa je ena od socialnih zvrsti slovenskega jezika), bi se moral tako za drevo kot za sadež uporabljati isti izraz - oljka. Torej si bomo solato raje belili z oljčnim in ne z olivnim oljem (Moja »nona in nonič« bi rekla »vulje ut vulk«.). Prav tako kot tresemo ali trgamo orehe z orehov, hruške s hrušk, marelice z marelic, breskve z breskev (jabolka pa z jablan!). Naj se vsaj kaka beseda v slovensko knjižno besedišče »prerine« iz Slovenske Istre, če jo tu že imamo! Tujk imamo v slovenščini že tako preveč. Jelka Morato-Vatovec, prof. slovenščine MAlUPR/lC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola_________ OZNANILO in OZNA (niLO) Bralcem Mandrača naj povem, da nisem nikogaršnji večni kandidat, ampak sem bil na nadomestnih volitvah kandidat pomladnih strank in na minulih volitvah kandidat svoje stranke. Na žalost pa kljub začetnim pogovorom o sodelovanju strank slovenske pomladi o skupnem nastopu na lokalnih volitvah v Izoli, do tega ni prišlo. Ker smo vedno bili za sodelovanje, nam še do danes ni jasno, zakaj in kdo je to sodelovanje preprečil. Neumestna se mi zdi trditev, da sem s svojo kandidaturo podpiral Pečanovo. Metode so precej prozorne, zato mu predlagam, da mu ob morebitni izdaji novega oznanila le-tega preimenuje v OZNA(ni LO). Ivan Bizjak ČIGAV JE KDO ? Očitno je, da sem sam in občinski odbor SDS Izole tisti, po katerih je potrebno trenutno zlivati žolč in strup. Vendar nam to ne bo vzelo poguma, saj je naša vest čista. Ali je tudi tvoja Frane Goljevšček? To kar mislimo tudi povemo, pri tem pa ne širimo o drugih laži in ne obrekujemo po sistemu » baba rekla- baba kazala«. Za večjo kredibilnost je potrebno biti marsikje prisoten, tudi pri glasovanju, zato da se ve, kdo je glasoval za, proti in bil vzdržan. Nesramno je pisati, da smo glasovali kot ZLSD o neki stvari, če je celoten Občinski svet glasoval soglasno s celotno opozicijo vred. Informacije morajo biti točne, sicer so to dezinformacije oziroma laži. Glede direktorja Komunale pa sledeče: na javni razpis za delovno mesto se lahko prijavi vsak svoboden in opravilno sposoben državljan Slovenije. Pri tem mora izpolnjevati zahtevane pogoje (izobrazba, delovna doba, izkušnje, itd) Tako sem se prijavil tudi sam. Priznam pa, da smo se takoimenovana opozicija o morebitni koaliciji pogovarjali leta 1994 z LDS g.Janezom Jugom in županom g.Gasparinijem. Pri tem smo vztrajali na izvedbi našega programa. Do koalicije ni prišlo in tudi direktor nisem postal. Enako smo obnovili pogovore za imenovano koalicijo po tem, ko je g. Gasparini postal poslanec in je bilo potrebno spremeniti statut občine. Pri tem smo zopet izhajali iz programa, kjer si sodeloval tudi ti Frane. Pa iz vseh pogajanj ni bilo nič. Ce si že uporabil Leonarda da Vincija: »Kdor hudobije ne kaznujejo podpira.« ti moram povedati, da so te volivci že kaznovali, saj zelenih v občinskem svetu v Izoli ni več. Jaz te ne bom kaznoval, vendar s tem ne razumeti, da te podpiram. Glede Cankarja in Avstrije pa bi te popravil, ni se sesula Avstrija ampak Avstroogrska. Na koncu pa bi končal z obletnico. Mineva pet let od ( prva petletka) znamenitega govora Kučana v Novi Gorici, kjer je govoril o diskreditacijah in likvidacijah, če je potrebno tudi fizičnih. Tvoj način izražanja me zelo spominja nanj. Zato sedaj z zanimanjem pričakujem Depalo vas tudi v Izoli, saj gre za že znan scenarij. Kljub uspehu na nadomestnih volitvah s tem, daje Bizjak prišel v drugi krog, je na minulih volitvah doživela opozicija neuspeh, saj je dobila manj kot pred štirimi leti. Krivca za ta neuspeh pa si lahko občani poiščejo sami. Uspeh prve petletke imamo pred sabo. Lepo pozdravljeni. Bojan Zadel BORZA ZNANJA - IZOLA Tel. 066 647 530, e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si IŠČEMO: -Osebo za konverzacijo v španskem jeziku -Nekoga, ki zna igrati na citre in bi to bil pripravljen naučiti 9 letnega dečka -Informacije o ladji REX in železniški progi »LA CHERSIANA« ( na relaciji Trst-Poreč ) -Osebo za inštrukcije računovodstva in statistike za ekonomsko fakulteto PONUJAMO: -Pomoč pri prevajanju tujih jezikov v slovenski jezik ( italijanski, angleški, francoski in nizozemski jezik ) -Inštrukcije pri učenju tujih jezikov: italijanski, angleški, francoski, nemški in celo nizozemski jezik -Pomoč pri učenju matematike, zemljepisa za osnovnošolce in srednješolce -Inštrukcije na področju računalništva: WORD, EXCELL, CorelDraw, FOXPRO, INTERNET -Pomoč pri učenju za osnovnošolce ( vsi predmeti ), pa za take z učnimi težavami, ustvaijalno učenje -Svetovanje pri brezposelnosti, samozaposlovanje -Vas zapimajo organizacijski vidiki zadružništva ter postopek ustanavljanja? IN ŠE: -Bi radi znali igrati šah? -Vas zanima grafično oblikovanje, risanje ali slikanje? -Sanjarite, da znate igrati klavir? -Potrebujete pomoč za oblikovanje darilnih ovitkov, nakita, čestitk, mask? POKLIČITE NAS ALI PA NAM POŠLJITE e-mail ( ime in priimek, telefonska številka, čas dosegljivosti ) IN VAS BOMO POKLICALI MI. Možnosti so skoraj neomejene..nadaljevanje je sf ar vaše domišljije, potreb in želja. Za začetno segrevanje so sprejeli Odlok o kategorizaciji občinskih cest, ki natančno določa za katere ceste skrbi občina sama. Skupno je v občini 117,404 km javnih cest. Nato so se lotili še spremebe Odloka, ki zadeva ustanovitev Stanovanjskega sklada za zgradnjo neprofitnih stanovanj in sicer po hitrem postopku. Direktor Sklada naj bi svojo fukcijo opravljal nepoklicn, tega pa Odlok sedaj ne omogoča,saj bi ga morali izbrati z javnim razpisom. Po novem pa bo direktorja imenoval ker upravni odbor Sklada, to funkcijo pa naj bi opravljal kar eden izmed predstojnikov obinskih Uradov. CIZ ALI TURISTIČNI CENTER Po pričakovanjih se je zapletlo pri 4.točki dnevnega reda, ko so svetniki odločali o osnutku Odloka o ustanovitvi javnega gospodarskega zavoda Turistični center Izola. Glavni razlog za ustanovitev takšnega zavoda je v tem, da lani sprejeti Zakon o pospeševanju turizma omogoča pridobivanje sredstev iz državnega proračuna ter iz sredstev nacionalne turistične organizacije le občinam, ki imajo status turističnega območja. Za pridobitev tega statusa je poterebno tudi, da ima občina lokalno turistično organizacijo, katere ustanoviteljica je. Občina Izola tega pogoja zaenkrat ne izpolnjuje, četudi v občini deluje GIZ, ki pa je posebna oblika gospodarske družbe, ki temelji na prostovoljnem članstvu, občina pa ni njegova ustanoviteljica, temveč le ena izmed članic, težava je v tem, da GIZ ne more konkurirati pri pridobivanju omenjenih sredstev iz državne malhe. Sicer pa Izola izpolnjuje vse ostale pogoje za pridobitev tega statusa, kot npr. 500 ležišč v gostinskih obratih pridobitne narave, 40.000 prenočitev turistov ter 30.000 dnevnih obiskovalcev v predhodnem koledarskem letu. O smislu obstoja dveh vzporednih organizacij se je vprašal svetnik Dino Dodič (DeSUS), meatem ko je Marlona Kovačiča (SKD) zanimalo, če bo odslej s turistično takso razpolagala le ta organizacija. Razloženo je bilo, da bodo kot doslej sredstva iz turistične takse razdeljena med različne uporabnike, med njimi pa bo tudi ta nova organizacija. Seveda ni šlo brez vprašanje glede obveznega članstva, ki ga predvideva zakonodaja. Člani organizacije morajo namreč biti pravne osebe in posamezniki, ki imajo sedež v občini in katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, za sobodajalci ter tisti kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Natančno opredelitev teh dejavnosti podaja vladna uredba, ki ne govori le o gostincih in hotelirjih, temveč tudi o trgovcih in drugih. Seveda bodo morali člani plačevati članarino, ki po določilih zakona znaša najmanj 20.000 tolarjev, kriterija za določanje pa sta skupina dejavnosti v katero sodi posamezna dejavnost ter obseg prihodka. Sicer pa ima občina možnost, da minimalno članarino zniža ali pa določene člane, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih občina sama določi, popolnoma oprosti plačevanja članarine. Svetnik Bojan Klančič iz vrst LDS se je tako vprašal, ali ne bo takšna dodatna obveznost povzročila tega, da bodo pravne osebe preseljevale sedeže podjetij iz občine. Po njegovi oceni, bo vsaj polovica subjektov obveznih članov te organizacije, neposredne koristi od tega pa jih bo morda imelo le kakšnih 10 odstotkov."Odločamo o stvareh, ki bodo imele za občane dolgoročne posledice,” ie zaključil Klančič. Kljub tovrstnim pomislekom so svetniki osnutek Odloka izglasovali in osnutek je dan v 30 dnevno obravnavo svetnikom. Občina se je pri tem zavezala, da bo v tem času organizirali javni posvet na to temo. REŽIJSKI OBRAT ALI KONCESIJA ? Občinski svet je sicer sprejel Poročilo o poslovanju režijskega obrata za upravljanje z javnimi parkirišči za leto 1998, pret tem pa je bilo slišati tui predloge, da bi še enkrat preverili ali je gospodarneje, če s parkirišči upravlja občina sama ali pa naj to počne koncesionar. Nekateri svetniki iz vrst LDS so predlagali, naj občina pripravi primerjalno analizo, kjer bi soočili prednosti in slabosti omenjenih dveh načinov upravljanja tudi s finančne plati. Ta predlog je županja dala na glasovanje, vendar ni bil sprejet. Na prihodnji seji pa bodo svetniki odločali o tem, ali bo režijski obrat iz začasne oblike organiziranosti prešel v stalno obliko. Sicer pa je lani upravljanje parkirišč prineslo 22,5 milijona tolarjev prihodka, medtem, ko je bilo odhodkov za okrog 17,8 milijonov tolarjev. Presežek prihodkov nad odhodki je tako znašal 4,6 milijonov tolarjev, ki pa dejansko ni povečal salda v občinski blagajni, saj so ta denar že porabili za ureditev in opremljanje parkirišč. Lani sta bili namreč na novo osvetljeni parkirišči za Pošto Društvo upokojencev Izola vabi upokojene ljubitelje petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Moški pevski zbor deluje že preko 20 let, ženski in mešani pevski zbor pa preko 11 let. Zato vabimo vse tiste, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se nam pridružijo in tako bomo skupaj z vami tudi v prihodnje gojili našo lepo slovensko pesem s katero smo v preteklosti in želimo tudi v prihodnje, nastopati na javnih prireditvah. Vse zainteresirane vljudno vabimo, da pridejo v pisarno društva v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah in sicer v sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 15. do 17. ure zaradi dogovora. Z veseljem Vas pričakujemo ________Društvo upokojencRV ter za Lonko, parkiriščniki so dobili nove uniforme, v poletnem času pa je bilo poskrbljeno tudi za enomesečno nočno varovanje parkirišča za Ladjedelnico. Svetnik Vinko Gregorič (ZLSD) je ob dilemi koncesija da ali ne dejal, da se je takšno upravljanje izkazalo za učinkovito in ga ne kaže spreminjati, kasneje pa je predlagal, da se cena mesečnih dovolilnic za stanovalce zniža za 30 odstotkov, saj finančni rezultat to dopušča. Glede na lanskoletne podatke bi se prihodek na ta način zmanjšal le za okrog 450 tisočakov, stanovalcem pa bi to veliko pomenilo. Ker je šlo le za sprejem Poročila o tem prelogu seveda občinski svet ni glasoval, zagotovo pa ni za od met. IMENOVANI ČLANI KOMISIJ V okviru naslednjih dveh točk so svetniki najprej sprejeli sklep, da bo podpisnica odlokov odslej županja, pri čemer pa je šlo le za uskladitev z zakonodajo. Pritrdili so tudi sklepu, da se poslovnega in programskega direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve izbere z javnim razpisom. Svetniki so nato potrdili skoraj vse predlagane člane komisij, odborov in svetov. Zataknilo se je le pri kandidatu za člana Nadzornega odbora Občine Izola Aleksandru Frantarju, ki je zbral premalo glasov. Tako bodo svetniki na prihodnji seji odločali o nadomestnem članu. Sicer pa je predsednik omenjenega odbora postal janez Jug (SF), člani pa so še Edvard Dečman (LDS), Mitja Kobal (SDS), Selene Kolarec (Sa.ita.na.skup.), Ivana Krnel (DeSUS), Denis Lovrečič (SLS), Mojmir Suhar (ZZP), Jožica Radujko (ZLSD) ter Vladimir Glavič (IDU-DDI). Glasovali so tudi o članih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga sestavljajo Marija Potočnik, Vlado Barbarič, Paola Sobana, Dolores Fischione, Tanja Tavčar, Almin Huremovič, Silvo Škrbina, Silvana Zadel ter Aleksander Krebelj. V Nadzorni svet JP Komunala sta bila izvoljena Pavle Vičič ter Davorin Adler. Pred tem je svetnik Marlon Kovačič vprašal, če sta omenjena predložila izjavo, da z tem podjetjem nista v poslovnih odnosih. Ugotoljeno je bilo, da takšne izjave nista predložila, saj za člane tega nadzornega sveta to ni predvideno. Zakon namreč določa, kdo ne more biti član nadzornih odborov in kandidati za občinski Nadzrni odbor so take izjave predložeili. V izogib podobnim nesporazumov v bodoče je Loridan Kaligarič (SLS) predlagal, naj to v bodoče velja tudi za nadzorni svet. Potrjeni so bili tudi člani Komisije, ki se bo ukvarjala s pripravo koncesijskega akta in koncesijske pogodbe za izolsko Marino: Branko Simonovič, Marino Mohorčič, Marino Domio, Tomaž Martin Jamnik,Zvone Petreš, Aleksander Krebelj in Ljubo Bizjak. V Komisjo, ki bo odpirala ponudbe in izbirala izvajalca dimnikarskih storitev v naši občini pa je bil imenovan Branko Mahne. Sledila je še informacija o načrtovanju izgradnje obalne hitre ceste, nato pa so svetniki postavili nekaj pobud in vprašanj. O tem pa na drugem mestu.(kb) RAČUNALNIŠKI PROGRAMI; • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika.) Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme ROZMAN IMA PAPIRJE? Pogovor z nekdanjim občinskim redaijem, ki smo ga objavili v prejšnji številki Mandrača, seveda ni mogel mimo brez reakcije ali vsaj pojasnila nekdanjega občinskega inšpektorja, Franca Rozmana, ki ga je njegov bivši podrejeni delavec obtožil za vrsto nepravilnosti pri delu občinske inšpekcije v prvi polovici devetdesetih let. Toda namesto dolgega odgovora in pojasnil smo prejeli kratek odgovor, ki ga lahko zapišemo v nekaj stavkih. Tako-le je povedal nekdanji občinski inšpektor in zdaj izšolani detektiv, Franc Rozman: "Neverjetno, kaoko dobro avtobiografijo si je po štirih letih, odkar je moral iz službe, napisal Zvone Jenko. Le to ne vem, zakaj je mene uporabil v naslovu, saj je opisal vse tisto, kar je počel sam in kar dokazujejo tudi številni dokumenti, ki jih še vedno hranim pri sebi. " Potem nam je pokazal zajeten kup gradiva iz katerega smo lahko dobili za objavo le dopis nekega občana, ki so mu odpeljali avtomobil na deponijo podjetja Frappe d.o.o., katerega solastnik je bil nekdanji redar, Zvone Jenko. KRAPE d.o.o. Kolarska 5 66000 KOPHR /radeva: I Iramba avtomobila I/o la, 21.06 1905 Na Vafto zahtevo o «iok.tzilu plačila ceni V .un tv jjohìuI f. kopije položnic in Vašega računa. I it-am, til jc hc 7- Medsebojne obveznosti občine in deponije so prejkoslej nenavadne. Občina je namreč zahtevala od podjetja Frape d.o.o. plačilo za opravljene odvoze vozil, Frape d.o.o. pa je račun zavrnil in ■■ i J i» • ' , $dč>.— zahteval plačilo v približno enaki višini, za stroške hranjenja vozil. Končalo se je verjetno tako, da nihče ni plačal nikomur ničesar. /k. ŠIFRA Ivan Konstantinovič s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 643 • 210 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH SE DVA KILOMETRA ASFALTA ŽUPANJI PRI STAREJŠIH OBČANIH V krajevni skupnosti Jagodje-Dobrava vztrajno uresničujejo načrt asfaltiranja tamkajšnjih javnih poti, ki so si ga zadali že pred časom. Minulo sredo so tako pripravili pravo otvoritev, saj so zaključili z asfaltiranjem ceste pod cerkvico Marije Loretske. Da je bilo na otvoritvi tako, kot se spodobi so s pesmijo poskrbeli člani ansambla Istrski vinogradniki - sicer povečini tamkajšnji domačini, ki ob vikendih pridno zabavajo goste v bližnjem gostišču jasna. Prvi je novo asfaltno prevleko preizkusil Toni Karjola alias Andrej Jelačin s svojo karjolo, ki je od zadovoljstva kar poskakovala po gladkem asfaltu. Dobravčani so ob tej priložnosti podelili tudi priznanje Janezu Žbogarju za najbolj urejen vinograd. Kdo ima najboljše vino pa so ugotavljali kar po uradnem delu prireditve. Z novim asfaltom pa so v jagodju prekrili tudi makadamsko parkirišče pred domom KS ter zarisali parkirna mesta. Asfaltno prevleko pa je dobilo tudi balinišče, za kar so poskrbeli člani kluba sami. Ob tem so v krajevni skupnosti izvedli tudi akcijo urejanja tamkajšnjega spomenika, tako, da je celotna okolica doma odslej veliko bolj urejena. Financiranje omenjenih projektov pa je potekalo po "sistemu" vsak eno trejino, tako, da so retjino sredstev prispevali zainteresirani lastniki sami, tretjino pa krajevna skupnost iz lastnih sredstev. V teh dneh so asfaltirali še cesto, ki vodi do taborniškega prostora, kmalu pa naj bi se lotili še nekaterih okoliških poti. kot nam je povedal Maks Filipčič, predsednik sveta ks, je makadamskih cest, vodovodnih priključkov in podobnih stvari, ki jih je treba izboljšati še veliko, zato se v krajevni skupnosti ne bodo ustavili.(kb) Piranska in izolska županja sta se ob vstopu v novo leto spomnili tudi starejših občanov in s svojim obiskom razveselili stanovalce izolskega Doma upokojencev. V prijetnem klepetu z upokojenci (izolski DU je namreč tudi piranski) sta se županja Vojka Stillar in direktorica piranskega Centra za socialno delo, Nives Vogrič, pozanimali o počutju v domu. Piran namreč še ne more imeti svojega doma upokojencev, zato si županja želi, da bi se piranski občani v izolskem domu počutili čim prijetneje. Zanimala se je tudi za izolske izkušnje glede dostave hrane na domu za tiste, ki so potrebni skrbi na domu. Izolska županja Breda Pečan pa je svoj obisk povezala z novo domsko pridobitvijo, vozilom Kangoo za katerega je občina Izola prispevala polovico sredstev. Tako je tudi za vnaprej zagotovljena dostava hrane na dom, stanovalcem doma pa tudi nujni prevozi do bolnišnice, ki se izvajajo preko javnih del. Županja je ob obisku dobila v pokušino priboljške pridnih stanovalk - kuharic, ki se v teh dneh veselijo prve obletnice svojega dokaj aktivnega kuharskega krožka. FRIZERSKI SALON SILVA v LIVADAH - E.DRIOLIJA 7 / telefon 648-397 SPET OBRATUJE PONEDELJEK, TOREK, SREDA, PETEK 8.00- 12.00/ 16.00- 19.00 ČETRTEK 8.00- 14.00 SOBOTA 8.00- 12.00 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! BOJ ZA TURISTIČNO POGAČO Kdo bo imel glavno besedo pri oblikovanju občinske politike na področju turizma in kdo bo odločal o delitvi turistične takse, natančneje o kakšnih 30 milijonih tolarjev, kolikor naj bi se jih letno steklo v občinski proračun iz turističnih podjetij in agencij. Takšno vprašanje v razpravi o ustanavljanju javnega zavoda za turizem sicer ni bilo postavljeno, zagotovo pa je bilo v glavah tistih, ki so vedeli za kaj v resnici gre ob sprejemanju sklepa o ustanovitvi javnega zavoda za turizem v občini Izola. Vse skupaj je seveda zakomplicirala nova zakonodaja s področja turizma, ki narekuje, da je treba v občini oblikovati ustanovo, ki bo v najširšem interesu skrbela za turistični razvoj celega kraja in občine. V ta namen je bilo pred dvema letom tudi na novo ustanovljeno Turistično društvo, ki pa se nikoli ni zares registriralo, pa tudi delalo je bolj malo in se takorekoč samoukinilo. Tako je postalo gospodarsko interesno združenje za turizem (GIZ) edini organiziran subjekt turistične politike v občini, vendar so ga redno spremljale pripombe, da gre v bistvu za organizacijo hotelirjev, ki naj bi turistično takso, ki jo hotelirji plačajo občini, vrnilo nazaj tja od koder je prišla. Ustanovitelji so to vseskozi zanikali in povabili k sodelovanju tudi druge subjekte v turizmu, končno pa seje združenju pridružila še občina Izola s tako pomembnim deležem glasov, daje dejansko lahko vodila "igro". Kot vse kaže pa je bila kompatibilnost GIZ-a z zahtevami zakona o turizmu nekoliko preveč vprašljiva, zato je v občinski stavbi nastala idela o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, ki naj bi prevzel usmerjanje turistične politike v občini, seveda ob podpori številnega članstva, ki se bo verjetno marsikje podvajalo s tistim v GIZ-u. Da bi bila zmeda popolna je zdaj slišati tudi o ponovni organizaciji Turističnega društva, seveda z novo zasedbo in z željo po aktivnem članstvu v javnem zavodu za turizem. Kdor bo na to temo pričakoval resnejšo strokovno razpravo bo verjetno razočaran. Tudi to vprašanje ima namreč močan politični oziroma strankarski naboj. Treba je vedeti, kdo je doslej obvladoval katero od področij turizma in hitro bo jasno, da prihajajo na to področje nove politične sile. Seveda brez boja ne bo šlo, toda po izidu glasovanja na občinskem svetu se zdi, daje zmaga že napovedana. KAPUČINO NOGOMETAŠI SEJEJO Rokomet ženske - kadetinje BAJC DAEWOO IZOLA : PLANINA KRANJ 30:17 (16:7) Po decembrski pavzi in po novoletnih praznikih seje ponovno začelo tekmovanje v rokometnih ligah. Prve so s prvenstvom začele kadetinje, ki so igrale z ekipo Planine iz Kranja, ki je trenutno na tretjem mestu v ligi. Izolanke so s povprečno igro visoko brez težav premagale nasprotnice iz Kranja, ki so v Izoli pričakovale ugodnejši izid. Videti je bilo, da je to pva tekma po pavzi in zaradi tega je bilo tudi obilica tehničnih napak tako da igra za oko ni bila lepa. Vendar moramo vse igralke pohvaliti za borbenost in pristop k 'gri- Za Izolo so igale: Marta Škorjanc, Nina Franovič 1, Petra Adamič 5, Diana Hadžič 1, Petra Božič I, Jelena Cvorak 9, Tamara Štefančič, Anja Argenti 1, Nea Bošnjak, Nina Božič 1, Ana Petrinja 4, Katja Višnjevec 6. Članice V soboto pa se prične tudi prvenstvo v prvi ligi. Izolanke že v prvem kolu gostujejo v Luciji kjer se bodo v obalnem derbiju pomerile s Pirančankami. Pirančanke, ki so v jesenskem delu v Izoli gladko izgubile se močno pripravljajo na revanš. Polprofesionalna ekipa naših sosedje bila prejšnji teden na pripravah v Črnomlju in je na drugi del prvenstva dobro pripravljena. Nasprotno Izolanke pestijo poškodbe in so še daleč od željene pripravljenosti. Vsekakor se bodo morale v Luciji krepko potruditi če bodo želele doseči ugoden rezultat. Tekma bo v soboto 30.1.99 z pričetkom ob 20 uri v Lucijski športni dvorani. ROKOMET moški IZOLANI ZAČENJAJO V četrtek zvečer je kot prva primorska ekipa stopila na igrišče v nadaljevnju državnega prvenstva prav Izola. Proti ekipi Dobove bi v boljših časih lahko napovedali zmago, toda zaradi številnih odsotnosti (Ropotar, Dežjot, Čebular) zaradi odpovedanega nakupa (Zubak) in zaradi zamenjav v strokovnem štabu (Fredi Radojkovič namesto Karla Kastelica) je mogoče prav vse. Vodstvo kluba sicer že išče okrepitve po Jugoslaviji, vendar bo to kaj malo pomagalo, saj bodo v primeru kvalifikacij za obstanek lahko igrali le tisti igralci, ki so bili registrirani do začetka spomladanskega dela prvenstva. Kadeti MRK Izola RD Termo Škofja Loka : MRK Izola 16:20(8:11) MRK Izola: Gregorič, Božič 2, Vukovič 7(1), Cetin 7, Žeger 3, Hodič 1, Bubnič, Viškovič, Pucer, Šukljan, Vončina Potem, ko so uspešno prebrodili prvi del tekmovaja in se uvrstili v prvo kadetsko ligo - zahod, so minuli vikend izolski kadeti uspešno štartali s tekmovanjem. V dvorani Poden so prepričljivo ugnali vrstnike iz Škofje Loke. Še vedno jih je na klopi, kljub temu, daje prevzel tudi člansko ekipo, vodil Fredi Radojkovič. Izolani so začeli ligo in tekmo zelo dobro. Takoj povedli in prednost vztrajno povečevali skozi vse srečanje. Pokazali so veliko željo po zmagi in odigrali zelo borbeno v obrambi. Plod tega pa je prepričljiva zmaga, ki bi lahko bila še višja, če ne bi v končnici nekoliko popustili, potem ko so si zagotovili zmago. 10' do konca so vodili že z rezultatom 12:19, domačini pa so v zaključku uspeli omiliti poraz. Poleg obeh najboljših strelcev, Vukoviča in Cetina s sedmimi zadetki, velja posebej pohvaliti še vratarja Gregoriča. EŠ ODBOJKA 2. liga moški: ZNOVA PRESENEČENJE Vuzenica: Hoteli S. zaliv Izola 3:1 (10, -3,11, 10) Igralcem izolskega drugoligaša očitno ni dano, da bi si z nekaj zanesljivimi igrami in pričakovanimi zmagami zagotovili obstanek v drugoligaškem tekmovanju. Po izvrstni igri in presenetljivi zmagi v prejšnjem kolu so tokrat po izredno slabi igri presenetljivo izgubili proti zadnjeuvrščeni Vizenici, ki ji je bila to sploh druga zmaga doslej. Izolani so odpotovali na gostovanje dokaj pozno, mimogrede so po poti odložili trenerja, da si je ogledal naslednjega tekmeca (Granit), na igrišče so prišli neogreti in na hitro izgubili prvi niz. V drugem so se le zbrali in zanesljivo premagali domačine, potem pa so se jim pomešali vsi koncepti igre in borbeni domačini so zmagali dva naslednja niza ter vklnjižili drugi par prvenstvenih točk. Za H. Simonov zaliv Izola so igrali: Klemenc, Gasparini, Paliska, Grmača, Ceroici, Toth, Nanut in Komadina. V naslednjem kolu (sobota ob 19.00) bodo igrali v domači dvorani proti moštvu Granita. 3. liga ženske HITER PORAZ Mladi Jesenice: ŽOK Radio morje 3:0 (7,6,1) Tudi izolske odbojkarice so doživele hiter in prepričljiv poraz, ki je sledil izvrstni igri v prejšnjem kolu. Tokrat so izgubile v gosteh pri Jeseničankah, ki so eno boljših moštev te lige. Poraz niti ni tako presenetljiv, saj so zaradi poškodbe, bolezni in dopusta, manjkale kar tri igralke, tako da so spet zaigrale mladinke oziroma kadetinje. Tako je prvič v ligaškem tekmovanju za prvo moštvo nastopila Daša Gluvajič (1985). V soboto prihaja v Izolo Kočevje, ki bi ga Izolanke lahko premagale, saj so to storile že v jesenskem delu na gostovanju v Kočevju. Seveda pa bo za kaj takšnega zelo dobrodošla tudi pomoč gledalcev, ki jih odbojkarji vabijo na dvojni program in sicer: v dvorani OŠ Livade 16.30 - ŽOK Radio morje: Kočevje 19.00 - H. Simonov zaliv Izola:Granit Izolani danes štartajo proti Dobovi v novo prvenstvo. Rezultat ne bo težko uganiti, če seveda pridete na tekmo. Po menjavi trenerja je stanje v ekipi "kar veselo". Ekipa je pod novo taktirko odigrala tudi dve prijateljski tekmi. Na Kozini so izgubili doma pa premagali B ligaša Preddvor. Kot vedno, pripravljalne tekme so eno, prvenstvo pa nekaj drugega. Starih navad Frediju še ni uspelo odpraviti, tudi kakšne razpoznavne fizionomije še ni vpeljal. Potreben je čas, računica da se bo reševalo ladjo proti koncu prvenstva ni priporočljiva. Tudi morebitne igralske okrepitve (tujci) žal ne bi mogli pomagati, če se bodo Izolani znašli v play autu. Predpisi RZS dovoljujejo nastop tujim igralcem, samo če odigrajo 11 kol prvenstva. Predpis, ki so ga verjetno spregledali, torej bo potrebno obstanek izboriti na nož. Tudi dekleta štartajo, v soboto primorski derbi proti Pirančankam. Ponoviti lanskoletno presenečenje bo tokrat težje. Kako se bodo mlade Daewoojevke upirale in kakšen bo rezultat ? Naše sosede merijo kar visoko, Izolanke pa z vsemi rokometnimi in nerokometnimi problemi ostajajo "uganka". Škoda, da je takšna "sladica" kar na začetku. Vendar pa mislim, da kakšnih posebnih motivov pri dekletih ne bo potrebno vzbujati, odprtih računov je kar nekaj, tudi če ne gremo v zgodovino. Tako, začetek je tukaj. Po vsem povedanem bodo rožice cvetele bolj pozno, bodo pa zato mogoče lepše. Ne gre pozabiti, da tudi vse ostale ekipe v ligi mislijo resno. Neresno bi bilo že sedaj sestavljati prvenstveno lestvico, koliko prstov se lahko vmeša. Samo želja po zmagah bo premalo, trenutne probleme je potrebno reševati hitreje. Sicer pa, člani in članice oglejte se na mlajše. Tako fantje kot dekleta so za začetek zmagali, res so vredni posnemanja. O rožicah pa še to, potrebno jih je zalivati! POD BELVEDERJEM NOGOMET Skupščina MNK Izola Izolski mladinski nogometni klub je opravil svojo letno skupščino, ki so seje udeležili številni nogometaši, prijatelji nogometa in predstavniki občine Izola. Na skupščini so pregledali dosežene uspehe v vseh kategorijah in se posebej zadržali ob članskem moštvu, ki zdaj deluje povsem ločeno od drugih selekcij, v bodoče pa bi ga morali bolj povezati z njimi, saj seje pokazalo, da ta ekipa ni klubu v breme ampak morda edina, ki lahko tudi kaj prinaša. Opravili so tudi volitve v upravni odbor kluba, novi člani pa so postali: Denis Kozlovič, Branko Vidovič in Maks Filipčič. Predsednik upravnega odbora bo še naprej Nikola Jurasovič. Dogovorili so se tudi o skorajšnjem ponovnem sklicu skupščine kluba, saj so predlagali nekaj statutarnih sprememb, ki jih mora potrditi ta najvišji organ društva. NAMIZNI TENIS V soboto (23.1.) je bilo Velenju 2. mednarodno odprlo prvenstvo Velenja v namiznem tenisu za člane posamezno. Nastopilo je kar 74 tekmovalcev iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije, od slovenskih igralcev pa so nastopili vsi najboljši, vključujoč tudi tujce, ki igrajo v Sloveniji. Prvo mesto je zasedel slovenski reprezentant Sašo Ignjatovič, od Izolanov pa je odlično nastopil Igor Cek, ki se je iz predtekmovalne skupine uvrstil v glavni del turnirja, kjer je v šestnajstini finala izgubil s predstavnikom Madžarske, Tuborg Attilo. Tako dobra igra je vsekakor razveseljiva, saj bo Cek vsaj do konca te tekmovalne sezone ostal član NTS Arrigoni. Iztok Jerman je v svoji predtekmovalni skupini zasedel četrto mesto in se ni uvrstil v finalni del turnirja. BALOVA NA BJELAŠNICO smučarka Romina Kobal bo v začetku februarja za slovensko B reprezentanco na SDÌ in MDI Cup 84, ki bo v Sarajevu, natančneje na olimpijskem na Bjelašnici. prvi poziv za sodelovanje v reprezentanci, ki ga je doslej, nastopila pa bo v slalomu in veleslalomu. JADRANJE V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da Vasilij Žbogar, evidentni kandidat za 01 v Sidneyu, na svetovnem prvenstvu v Melbournu ni dosegel olimpijske norme. Ta informacija seveda ni točna, saj je Vasilij mednarodno normo dosegel že pred letom dni, res pa je, da mora svojo dobro formo potrjevati vse do olimpijskih iger, ko bo slovenski olimpijski komite ocenil, kateri športniki naj bi odpotovali na 01 v Avstralijo. Pogovor z Vasilijem Žbogarjem pripravljamo za naslednjo številko Mandrača. DVE POJASNILI V prejšnjem Mandraču se je avtorjem priloke Otok zapisalo, da lahko prispevate za slikarski material, ki ga pri svojem ustvarjanju uporablja Vuka Kumar Hiti. Njeni otroci so nas obvestili, da takšno zbiranje pomoči ni potrebno, saj ima Vuka pokojnino, pa tudi sami prispevajo tisto, kar ji morda zmanjka. Pred mesecem dni smo v članku o novoletnih prireditvah v Kortah zapisali, daje avtor članka Nada Morato. Prejeli smo popravek, da Nada Morato ni avtorica tega teksta, pač pa je to Bojana Turk. Za napako se obema opravičujemo._____________________________________________ Kraška 8, Izola, tel.: 645-375 ZNIŽANJE! ZNIŽANJE! ZNIŽANJE! ZNIŽANJE! on o/ OBUTEV in oblačila ■O U /0 ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS KAJ PA PRI TABORNIKIH ?! Po uspešnem propagandnem taboru so taborniki Rodu Jadranskih Stražarjev iz Izole, oktobra meseca pričeli z njihovim delom. Za tiste, ki ne vedo, so pri tabornikih razdeljeni v skupine imenovane "vode" V vode se delijo glede na starost in spol. Glede na starost dobijo tudi taborniško rutico različne barve. Vsak vod ima tudi svojega vodnika, ki poučuje o taborništvu oz. življenju v naravi nasploh. Enkrat tedensko se srečujejo na vodovih sestankih, kjer se poleg izobraževalnega dela, tudi poigrajo ali kaj zapojejo. Mesečno se odpravijo na kakšen izlet ali pa pa organizirajo t.i. čajanke ali pa tabore na njihovem tabornem prostoru nad Jagodjem. Tako seje tudi zgodilo v soboto, 24.10.1998. Organizirali so spoznavni tabor. V jutranjih urah so se zbrali pred taborniško sobo v Livadah. Vsi skupaj so se polni dobre volje odpravili na njihov prostor, ki se nahaja nad Petrolovim benzinskim servisom ob izolski obvoznici. Odložili so osebno opremo in takoj odšli v dolino Dobrave, kjer so nabirali kostanje, zaslišal seje glasen "auuuu" !? Kaj seje zgodilo ? Nič, samo en malček se je zbodel v kostanjeve bodice. Ko so napolnili vreče, sicer s drobnimi kostanji, so se vrnili k taborniški hiši, kjer jih je čakalo kosilo. Mljask. Popoldne so potekale razne dejavnosti. Otroci so se lahko naučili postaviti šotor, pri lokostrelstvu so se nekateri lahko pohvalili, da imajo center, ali pa samo srečo in tudi pripravi tabornega ognja so lahko sledili. Igrali so se tudi razne igrice, kot so potres, odbojka, gnilo jajce ali pa se skupinsko pomerili na poligonu pri premagovanju ovir. Ob mraku so se vsi zbrali ob ognju. Prisotni so bili tudi nekateri starši. Večer so otvorili s taborniško himno, nato je načelnik RJS iz Izole spregovoril nekaj besed. Sledila je podelitev rutk novim članom in pa članom, ki so prešli v višjo starostno skupino. Prav lepo je bilo videti toliko nasmejanih in srečnih obrazov. Rutka je namreč simbol vstopa v taborništvo, nosimo jo na vseh izletih, akcijah, tekmovanjih in sestankih. Za tem so se vodi predstavili. Visoko v zrak so ponosno dvignili vodove zastavice, katere so naredili na vodovih sestankih in pa na kratko so se predstavili s kakšno pesmico, točko ali s kakšno prisrčno domislico. Tabornikom domišljija vsekakor ne manjka ! Levi, Ogenj, Termiti, Žabice, Kisle Gliste, Kres ... Vsi vodi so se zvrstili en za drugim. Vmes so peli in se posladkali z vročimi kostanji. Nekaj pred 22h so nekateri odšli domov, drugi - bolj korajžni, pa so prespali pod milim nebom - v šotorih seveda. Po nočnem dežju, so naslednjega jutra po zajtrku najprej počistili prostor (pobrali papirčke in očistili ognjišče), nato pa zadovoljni odpravili domov ! RJS Izola (V.Č.) MALI OGLASI IZDELUJEM PUSTNE KOSTUME Originalno krojene in vrhunsko izdelane pustne kostume lahko naročite na tel. 643 137. Cena: od 1.000 - 5.000 tolarjev. MINI MARKET na Šaredu oddajamo V NAJEM. Poslovni prostor je velikosti 60 kvadratnih metrov in v glavnem opremljen za takojšnje opravljanje trgovske ali kakšne druge tihe dejavnosti. Tel.: 68 - 096 ZIMA JE ŠE VEDIMO MLADA In mi imamo še vedno veliko izbiro oblačil za smučanje in bordanje znanih izdelovalcev. «Mil ■AIA Manziolijev trg 1 tel. 648-844 VEČ KOT BANKA Banka Koper ima v Izoli eno poslovno enoto, dve ekspozituri, tri bankomate in nedvomno največjo tradicijo med slovenskimi bankami, saj je šele pred nekaj leti s poslovalnico A banke dobila kolikor toliko primerno konkurenco. O tem, kako živi z Izolo in kako sploh posluje izolska izpostava Banke Koper se je vodjo poslovalnice, xxx yyy, pogovarjal P.M. - Lahko rečemo, da v Izoli ni prave konkurence med različnimi bančnimi družbami, saj tu deluje poleg vaše le še ena bančna družba. Tako zagotovo večina Izolanov opravlja bančne posle pri vas. Čutite to kot prednost ali morda kot pomanjkljivost? Se Vam zdi, da to vpliva na kakovost vaših Dejstvo, da sta v Izoli prisotni le dve banki, še ne pomeni, da na tem področju ni konkurence. Zato si, sicer kot vodilna banka na tem območju, nenehno prizadevamo povečevati kakovost naših storitev, s čimer želimo tudi upravičiti zaupanje naših komitentov do nas. Spremljanje njihovih potreb in želja ter vzpostavitev dolgoročnega partnerskega odnosa je le en vidik naše tržne naravnanosti. Pozorno spremljamo tudi poslovanje konkurence. - Za Izolo velja, da ni ravno bogato mesto. Izolsko gospodarstvo in obrt sta po nekaterih ocenah prej šibka kot ne. Kako M gledate na to s stališča banke? Govoriti o bogatosti nekega mesta je zelo relativno, odvisno s katerim drugim mestom ga primerjaš. V Izoli je kar nekaj podjetij, ki močno prispeva k razvoju in promociji mesta, ne samo s poslovnega vidika, temveč tudi z vidika kulturnih in športnih prireditev, ki so razpoznavne širom po Evropi. Poleg tega, pa tudi na področju turizma, Izola še ni povedala svoje zadnje besede, kar se kaže tudi v različnih iniciativah posameznikov in nekaterih podjetij. - V poslovanju podjetja skorajda ne gre brez najemanja kreditov. Podjetja in obrtniki se obračajo tudi na vašo banko. Kakšne možnosti jim nudite? Ponudba posojil podjetjem in obrtnikom je zelo različna, od kratkoročnih posojil do dolgoročnih. Lahko so gotovinska za obratna sredstva ali namenska za investicije v osnovna sredstva ali poslovne prostore. Odplačilna doba je odvisna od namena posojila, obrestna mera pa od bonitete posojilojemalca. V lanskem letu smo v sodelovanju z Občino Izola in Območno obrtno zbornico Izola, ki sta subvencionirali del realne obrestne mere, namenili podjetjem in obrtnikom posojila po ugodnejših obrestnim merah. Prav tako smo pripravili izredno ponudbo ugodnejših posojil za pripravo na turistično sezono. Banka Koper sodeluje tudi s Skladom RS za razvoj malega gospodarstva pri kreditiranju projektov malega gospodarstva. Tako je bilo tudi na podlagi tega sodelovanja odobrenih nekaj posojil po ugodnejših obrestnim merah. Tudi v letošnjem letu načrtujemo nekaj podobnih aranžmajev. - Ali imate kaj novosti za tiste, ki želijo privarčevati kakšen tolar? V Banki Koper in s tem tudi v naši poslovni enoti lahko komitenti zbirajo med Namenskim in Rentnim varčevanjem. Slednje je v zadnjem času zelo aktualno, pa tudi od ostalih oblik varčevanja se ločuje predvsem po tem, da komitenti privarčevana sredstva lahko prejemajo več časa. Tako si ustvarijo lastni vir denarnih sredstev, ki lahko predstavlja dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok ali pa stalni in zanesljivi vir denarnih sredstev za zaposlene v svobodnih poklicih in s tem povečajo svojo finančno varnost v prihodnosti. - Nekateri bi radi, da bi bila vaša poslovalnica na Kristanovem trgu odprta tudi ob sobotah? Zaradi zniževanja stroškov poslovanja smo v Banki Koper zaprli nekatere agencije ob sobotah, ki so v neposredni bližini sedežev poslovnih enot. Nov delovni čas v agenciji na Kristanovem trgu smo uvedli, ko smo agencijo preselili v prenovljene prostore. V te prostore smo postavili sodoben bankomat z depozitno enoto, na katerem lahko imetniki tekočega računa poleg dviga gotovine opravijo tudi polog gotovine in plačilo položnic. Še več, komitenti se lahko poslužijo tudi s storitvijo "Banka na domu", ki jim poleg plačevanja položnic in virmanskih nalogov nudi še prenos sredstev med računi, naročanje pokojninskih odrezkov in naročanje blanketov. Tudi za trajnik se vedno več ljudi odloča, saj jim omogoča plačilo stalnih mesečnih obveznosti in s tem se nedvomno izognejo čakanju v vrstah. - Omenili ste vrste. Le-te so pred okenci še vedno. Ja, žal imamo pred bančnimi okenci še vedno vrste, kar pomeni, da moramo še bolj poudarjat in promovirat prednosti naših storitev, ki posameznikom omogočajo, da se vrstam izognejo. Kot sem že omenila lahko storitve kot so "Banka na domu", "Trajnik" ter "Bankomat z depozitno enoto" močno prispevajo k zmanjšanju vrst. Zadnje dni decembra smo tudi začeli z akcijo "Zakaj samo za nekatere?", s katero želimo dodatno opozoriti komitente ter jim podrobno predstaviti vse prednosti, ki jim lahko nudijo omenjene storitve. Ob petnajsti in petinpetdeseti obletnici smrti KORTEŽANSKA IN KRKAVŠKA ČEDERMACA Pisatelj France Bevk je napisal povest Martin Čedermac. V njej opisuje boj duhovnika za ohranitev slovenske besede na Primorskem v času fašizma. V Kortah in Krkavčah sta vlogo Čedermaca opravljala: že pred fašizmom proti potujčevalni Legi nazionale in do izgona, Notranjec Matej Škerbec (1893 1923, umrl v Kranju 19.3.1944), nato pa Tržačan Karel Esih (1925 -1984; umrl v Kortah 27.1 .1984). Prav je, da ob 55-letnici Škerbčeve in 15. abletnici Esihove smrti obudimo vest čedermaštva in tako izrečemo spoštovanje dalekovidcem, ki niso bili le dušni, ampak tudi narodovi pastirji. O Mateju Škrbcu obsežno piše Armid Novak v 3. številki Brazde s trmuna. O Esihu sem napisala nekaj v knjigi Bojane Žokalj - Jesih: Bili so Čedermaci Nekaj drobcev je tudi v spodnjih vrsticah. Ljudje pravijo, daje bil gospod Karel Esih, župnik v kortežanski fari edini izobraženec, ki je v času fašizma v javnosti celo za ceno svojega življenja ohranjal in privzgajal ljudem slovensko besedo. Aprila 1928 je prejel od civilne oblasti pismo, v katerem je bilo v cerkvi prepovedano peti samo slovensko. Ker se pevci niso vdali, da bi peli laško, so nekaj časa peli brez voditelja in orgianista kar verniki sami. Pritisk na župnega upravitelja je bil vedno hujši, zato so začasno vpeljali nekaj laškega petja in branja. Ker je bilo to prisiljeno in je vernike med mašo motilo, so to petje opustili. Kortežanskega gospoda Esiha, ki so ga italijanske oblasti dolžile, da odvrača farane od njih, je krepko branil pred cerkvenimi in posvetnimi oblastmi v svojem govoru, 17. julija 1928, na birmi v Izoli, sam škof Fogar. Maja 1929 je župnik Esih začel upravljati tudi krkavško faro. Tam so nekateri domačini nalepili na križev pot italijanske napise. Esih je naročil, da jih odstranijo. Kot nam že to pove, se župnik ni hotel pokoravati, zato so ga 12. novembra 1929 klicali na prefekturo v Pulj na zagavor z obtožbo "Per essere imputato d’ aver ostacolato fazione dei poteri dello stato." (Predno je šel tja se je javil svojim predstojnikom v Trstu). Med dolgim zaslišanjem na puljski kvesturi, mu je fotograf rekel: '"Vidite, gospod, postanite Italijan in boste gotovo prišli v nebesa". Iz Pulja sa ga poslali v Trst, od tam v Benetke, Ferraro in v Potenzo. Ker so se njegovi nadrejeni zavzeli zanj, so ga oblasti morale izpustiti, a prej sa ga opozorile z besedami: "Signore, la politica la fa il capo dello stato." (Po Kroniki Karla Esiha (*1900,+1984) in po njegovem pripovedovanju.) Nada Morato - Kako je Vaša banka pripravljena na poslovanje z Evrom? Uvedba Evra za enkrat ne prinaša velikih sprememb. V prehodnem obdobju bo za varčevalce le dodatna tuja valuta. Imetniki deviznih računov lahko svoja sredstva spremenijo v evro že od 1. januarja letošnjega leta. Sicer pa bodo nacionalne valute še vedno zakonito plačilno sredstvo, evro pa bodo uporabljali knjigovodsko kot knjižni denar. Za varčevalce je zelo pomembno dejstvo, da se bo gibanje vrednosti nacionalnih valut Evropske denarne unije do tolarja izenačilo, tveganja, ki nastopijo zaradi medvalutnih razlik pa bodo odpadla. Tudi podjetja se bodo pri plačilih v tujino lahko odločali za transakcije v evru ali pa nacionalnih valutah članic unije. Naj povem še to, da razlik med prodajnim in nakupnim tečajem pri zamenjavi valut članic EDU v evro ne bomo zaračunavali, zato našim varčevalcem priporočamo, da svoje devizne vloge že zdaj pretvorijo v evro in se nanj postopoma privajajo. - Kakšne novosti pričakujete napodročju notranjega plačilnega prometa? Prenos celotnega plačilnega prometa z APP na banke je vse bliže. Na ta prenos se v Banki Koper sproti pripravljamo. Tako smo v lanskem letu: - vpeljali sistem bruto poravnav v realnem času za plačila velikih vrednosti - vpeljali žiro kliring za plačila malih vrednosti in - zgradili sistem za izvajanje plačilnega prometa v banki. Trenutno potekajo priprave na prenos žiro računov pravnih oseb v banke. Predvidoma naj bi se prenos začel sredi tega leta. Največjo prednost pri prenosu plačilnega prometa v banke vidim v celotni bančni ponudbi na enem mestu. - Kako vidite vpetost Banke Koper v širša družbeno-politična, kulturna, športna in druga dogajanja v Izoli? Banka Koper s številnimi oblikami sponzorstva in donatorstva že vrsto let vrača zaupanje svojim komitentom in okolju in s tem tudi Izoli. Iniciativam posameznikov, ki želijo dvigniti nivo mesta, bodisi z raznimi kulturnimi ali športnimi prireditvami, se tudi sami, sicer z omejenimi sredstvi, večkrat pridružimo. Mnenja smo, da ni le dovolj, da v nekem kraju obstajaš, temveč da z njim tudi živiš. Izola je v zadnjih nekaj letih doživela kar velik vzpon, predvsem na športnem in kulturnem področju. Kot Izolanka moram reči, da tu ne gre le za posamezna tekmovanja ali pa predstave, marveč za pomemben prispevek k razvoju turizma na tem območju in s tem kraja samega. Skupaj lahko naredimo marsikaj. Kulturno društvo Korte želi pomladiti svoje vrste z mladino, zato, v skladu s tradicijo kraja in prav ob našem že več stoletij starem prazniku, vabi ljubitelje petja v novoustanavljajočo mladinsko pevsko skupino. Dijaki in študentje, izkažite se, korajžno v prve vrste.! Prijavite se pri zborovodji Danijelu Grbcu, Korte 36 a, tel. 68681. Fokloma skupina pa vabi na svoje vaje v pevsko sobo vsako soboto ob 13. 30 uri. OBALNO DRUŠTVO KERAMIKOV vabimo Vas na retavo KERAMIČNIH IZDELKOV društva otvoritev v četrtek 28.1.1999 ob 19. uri v MARTINOVEM HRAMU ( poleg PARANGALA) društvo prijateljev glasbe koper 3. koncert škrlatnega abonmaja Riccarda Bassi sopran Ivan Sokolov, klavir Program: A.Vivaldi, W.A.Mozart, F.Liszt, L.Delibes, E.Satie, 0. Respighi, E.M. Bossi, X. Montsavatge četrtek, 28. januar 1999, ob 20. uri DVORANA PALAČE GRAVISI KOPER Gallusova 2 Predprodaja vstopnic po ceni 2000 sit v agencijah Bele skale v lzoli( tel. 648200) in Ideal Turist v blagovnici Soča v Kopru (tel. 38 608). Člani DPG: 1500 sit, za izven: 2200 sit eno uro pred koncertom v avli Glasbene šole Koper, Gallusova 2., info: 066 272 372 društvo prijateljev glasbe koper in Kulturni Center Izola Center za kulturo, šport in prireditve Izola KULTURNI CENTER IZOLA tel.. 645 571,643 513 V februarju napovedujemo predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja, komedijo Svetlane Makarovič : Teta Magda. V naslovni vlogi / Teta Magda/ blesti IVO GODNIČ... Vstopnice za prireditve si rezervirajte pravočasno na našem prodajnem mestu v galeriji ALGA v Izoli, med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00 / tel.: 648 439 / Prosimo, da ne zamujate predstav !!! GLEDALIŠKA DVORANA GLEDALIŠČA KOPER četrtek 4.2.1999 ob 20.00 uri Drama Ljubljana £rimož Bebler ZADETI ČAS 4 enodejanke koncert Trio "LUWIGANA" VLADO MLINARIČ klavir IGOR ŠKERJANEC - violončelo DARKO BRLEK-klarinet na programu bodo dela: M. GLINKE, L. van BEETHOVNA in J. BRAHMSA torek 2.2.1999 ob 19.30 DVORANA GLASBENE ŠOLE IZOLA PALAČA BESENGHI DEGLI UGHI ' • j . , , vstopnina 1.000 Sit • . za učence glasbenih šol vstopnine ni Comunità italiana di Isola Palazzo Besenhi - Isola Martedì 9 febbraio, ore 20.30 CONCERTO DEL SOPRANO ELEONORA MATIJAŠIČ KULTURNI DOM IZOLA Vabimo vas na ogled razstave fotografij SINIŠE RANČOVA GALERIJA ALGA Siniša Kuratov je knjigo Pluuiiisko (ailjc snoval - fotografiral več let. K pisanju je pritegnil avtorico Tanja Žigon, knjiga tudi sam oblikovni in nad njo kot grafik bedel ori postavitve do zadnjega odtisa. : •> N« ogled Ivi izlair fotografij ' omenjene monografije. } „ S ptflpetki planinskega polja je Rančov .> zagotovil vsem veliko užitka ob gledanju, kajti njegove fotografije povedo marsikaj, česar besedilo ne more. Razstava bo na ogled v galeriji Al CA yod 15.1.99 do 10.2.99. Galerija je odprta vsak dan med KUK) jOO ter med 17.00 in 19.00. soboto je galerija odprta med KUK) in 12.00. CLUB ACID JAZZ IT Si VAL SOBOT GALERIJA INSULA razstava slik IGOR BRAVNIČAR KINO ODEON IZOLA Četrtek 21.1. TAKO JE LJUBKA romantična melodrama ob 18. in 20. uri Petek 29.1, Sobota 30.1. in Nedelja 31.1. «I PEPELKINA LJUBEZENSKA ZGODBA zgod.romanca ob 18. in 20. uri Torek 2.2. ŽAMETNE NOCI glasbena drama ob 18. uri Sreda 3.2. ELIZABETA zaod. snnktakel ob 18. in 20.15 uri_ USTAVNEMU SODISCU O VOJAŠČINI Po elektronski pošti smo prejeli naslednje anonimno, vendar zanimivo pismo, ki seveda sodi natanko na to stran. Če vas zanima avtor se pozanimajte na e- maii: anonimno@gov.si Najprej bi se vam rad opravičil, ker sem za način obveščanja javnosti uporabil nenaročeno pošto. Na izbiro pa nisem imel drage možnosti, saj me slovenski javni mediji niso podprli. Slovensko javnost bi želel upozoriti na krivice, ki so zapisane v naši ustavi in zakonih. V nadaljevanju pisma je objavljena tudi ustavna pritožba, ki je bila poslana na dva elektronska naslova ustavnega sodišča (ame.mavcic@usd.sigov.mail.si, robert.mozina@usd.sigov.mail.si). Ustavna pritožba mora biti vložena pisno, nikjer pa ne piše, da je ne morem vložiti s pomočjo elektronske pošte. Javno jo objavljam zato, ker bo brez vaše podpore enostavno preslišana. USTAVNA PRITOŽBA Vlagam ustavno pritožbo, saj menim, daje v ustavo in zakone zapisana krivica, ki se izvršuje nad vsemi moškimi državljani. V ustavi je zapisano: 14. člen: (enakost pred zakonom) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drago osebno okoliščino. 32. člen: (svoboda gibanja) Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Tujcem se na podlagi zakona lahko omeji vstop v državo in čas bivanja v njej. 53. člen: (zakonska zveza in družina) Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim državnim organom. Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v družini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon. Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. V zakonu o vojaški dolžnosti je zapisano: 1. člen: Vojaško dolžnost izvršujejo v mira in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske. 31. člen: Služenje vojaškega roka se na nabornikovo prošnjo odloži -1. odstavek, 7. točka: naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaški službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka njegova dužina zašla v težak materialni položaj, dokler te okoliščine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let; 38. člen: Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo. Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika. Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30 dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja. Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot pravi 14. člen ustave, so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. S 1. členom zatona o vojaški dolžnosti pa država dela razlike med moškim in ženskim spolom, saj vojaško dolžnost izvajajo v mira in vojni moški državljani, skladno z zakonom pa lahko sodelujejo tudi ženske. 38. člen zakona o vojaški dolžnosti omogoča tudi civilno služenje vojaškega roka, kar pa ni nič dragega, kot prisilno delo, saj mora delo posameznik opravljati proti svoji volji in brez ustreznega finančnega nadomestila. Država s tem priznava, daje prostovoljnih vojakov premalo, če ne kar nič. 53. člen ustave pravi, da država varuje družino, v 31. členu zakona o vojaški dolžnosti pa piše, da se služenje vojaškega roka lahko odloži, če je vojaški obveznik edini hranilec družine, zaradi tega pa bi njegova družina zašla v težak materialni položaj, vendar najkasneje do konca septembra. In kako varuje država družino po septembra? Vsakemu človeku, ki proti svoji volji služi vojaški rok (kar po naši zakonodaji ni mogoče za ženske), so strnjene naslednje krivice: - omejevanje svobode; - vsiljevanje proti volji posameznika;- izguba prihodka. Torej problema ni mogoče rešiti na način, da bi uvedli obvezno služenje vojaščine tudi za ženske, saj bi s tem število ljudi, katerim je bila storjena krivica, le povečali. Zato predlagam sledeče spremembe v ustavi in zakonodaji naše dižave: _______________________ - vsak posameznik se lahko prostovoljno odloči za služenje vojaškega roka; - država organizira profesionalno vojsko. Predlagam pa še naslednjo rešitev, kako financirati profesionalno vojska Država lahko uvede poseben davek na NEsluženje vojaškega roka, katerega bi plačevali vsi državljani (ne glede na spol), ki (še) niso služili vojaškega roka. Ta rešitev je pravična, saj je državljan, ki se je odločil za služenje vojaškega roka, utrpel izgubo prihodka - se pravi je svoj čas (čas pa je denar), poklonil državi in tako ta davek plačal v enem kosu. Na ta način bi vsi državljani prispevali k obarmabi države - na tak ali drugačen način, imeli pa bi svobodno voljo izbire. Seveda pa tisti, ki prostovoljno odslužijo vojaški rok, ostanejo v rezervni sestavi vojske in so zaradi tega doživljensko oproščeni plačevanja tega davka. Na ta način bi sredstva za potrebe profesionalne vojske porazdelili na ramena vseh državljanov (in to na obroke in ne v enem kosu), razen na tiste, ki se odločijo za služenje vojaškega roka (oziroma so ga že odslužili) - za te pa novi zakon ne bi predstavljal nobene razlike glede na sedanjega. Na ta način torej ne bi posamezniku ničesar vsiljevali, njegova svoboda ne bi bila omejena (kdor bi se odločil za služenje vojaščine, bi se prostovoljno), financirali pa bi vojsko vsi državljani enakomerno. Država bi imela profesionalno vojsko, ki bi bila toliko večja, kolikor manj državljanov bi se odločilo za prostovoljno služenje - sredstva pa bi bila zagotovljena, saj bi se s tem avtomatsko povečalo tudi število plačevalcev davka na nesluženje vojaškega roka. 1.1.1999 v Sloveniji, Vojaški Obveznik št. 32 msmassss^mssmaaaaa^:: ; - «Ste». §jfi - ***■ f ■ l&r -■ : . ZEMLJIN KRIK /KUPINE /PIRIT/ Spirits, zagotovo najbolj znana izolska rock skupina mlajše generacije, je dočakala izid svojega prvenca z naslovom Zemljin krik. Ker gre za skupino, ki je pred izidom plošče preigrala skoraj vse obalne, večino primorskih in tudi nekaj slovenskih koncertnih prizorišč, rock publika že pozna njihovo glasbo in pesmi, ki so našle svoj prostor na CD plošči, ki je izšla v samozaložbi društva Spirits. Spiritsi so posneli in natisnili osem pesmi in sicer: Narava kot jaz, Ponavljanje, Zemljin krik, Kokica, Sončni hotel, V svetu mir, Program in Jutri bo, že naslovi pa povedo, da gre za angažirano plošče saj v pesmih prevladujejo ekološke teme v vseh pogledih. Plošča je ostra, energična in ni priporočljiva za stare mame, malo tudi zaradi nekaterih izrazov na njej, zelo pa jo priporočamo tistim, ki so bili doslej prepričani, da so Aqua in Zmelkoow začetek in konec sodobne glasbe. PROMOCIJA V KULTURNEM DOMU V petek, 29. januarja ob 20.36 bodo Spirits v izolskem Kulturnem domu pripravili PROMOCIJO svoje plošče. Denis, Siniša, Gaber in Rudi bodo seveda zaigrali, zapeli in napolnili ušesa tistim, ki hočejo slišati. Druga pa bodo ostali doma in čakali na Baywatch. Lahko bi se reklo, da še obstaja življenje po smrti. Po (skoraj) enem letu se prebujamo in vstajamo iz krste, v kateri smo prespali ves ta čas.ftffil namreč še ni obupal nad sabo, kar lahko preverite tudi sami, in sicer v Egona, 1999 v naših novih prostorih na lokaciji stare ,sl(e osno,,ne š®le Dante Alighieri na M d>0dnaše ^ vn irešnje otvoritve je minilo leto in par mesecev in loKral pohajamo z manj burna, ampak vsaj Za začetek si boste lahko naslednji petek ogledali razstavo fotograiij mlade avtorke m katere dela so ____pred kratkim (v času volitev) razstavljena na piranski gimnaziji. Ker pa seveda brez koncerta ne gre, lokacija pa ni najprimernejša za kaj glasnega, bomo (in z nami upamo tudi vi) slišali tudi OgMBgšft feŽM&Našlo pa se bo še kaj, nekaj malega za vsakogar, ki bo to hotel videli. DARILO ZA NUJNE PRIMERE Darko Filiput, ki ga sicer poznamo kot predsednika Kluba borilnih veščin TEA KWON DO iz Izole je zasebni zdravniški ambulanti dr. Andreja Dernikoviča podaril prenosni komplet za predhospitalno pomoč oziroma urgentne posege ob težavah z dihanjem. Gre za opremo s katero zdravnik v nujnih primerih ohranja življenske funkcije v katerem so pripomočki za intubacijo, kisikov aparat in nekatera sredstva za urgentno diagnostiko. Kot je že znano bo na obali marca začela delovati posebna predhospitalna urgentna služba v kateri je od izolskih zasebnih zdravnikov vključen prav dr. Dernikovič, njena naloga pa bo posredovanje in nudenje prve predhospitalne pomoči v urgentnih primerih kjerkoli na obali. Kot je povedal donator, Darko Filiput, seje za podobne akcije odločil že nekajkrat. Pred tem je prispeval za obalno bolnišnico, potem za izolski zdravstveni dom, zdaj pa bo skušal po svojih močeh pomagati tudi zasebnim zdravstvenim ambulantam. Ob tem je pripomnil, daje ob tej priložnosti deležen vsaj minimalne pozornosti, saj se mu za nekatere prispevke niso niti zahvalili. Pa bi to lahko storili, saj njegovi prispevki niso bili skromni in tudi komplet za predhospitalno pomoč, ki gaje uvozilo izolsko podjetje STAR 2000, je vreden blizu 300.000 tolarjev. S pomočjo direktorja podjetja, Bojana Klančiča je pri nakupu dobil nekaj popusta, vseeno pa je darilo še vedno vredno okoli 2.500 DEM. "Nekateri se za takšne donacije odločijo takrat, ko imajo osebno izkušnjo s področja zdravstva, drugi pa zato, ker so nagnjeni k kvaliteti življenja" je pojasnil dr. Andrej Dernikovič in namignil, da gre v tem primeru za odločitev, ki je povezana z napori za zdravo življenje in zdravje nasploh. Mimogrede povejmo, da se je tudi dr. Dernikovič uvrstil med donatorje, saj je obema izolskima veslaškima kluboma (VK Argo in VK Izola) podaril sodoben pulzometer, ki ga veslači ob treningih še kako potrebujejo. PEVCI UPOKOJENCI ! Društvo upokojencev Izola vabi upokojene ljubitelje petja, da se pridružijo našemu pevskemu zboru. Moški pevski zbor deluje že preko 20 let, ženski in mešani pevski zbor pa preko II let. Zato vabimo vse tiste, ki imajo posluh in veselje do zborovskega petja, da se nam pridružijo in tako bomo skupaj z vami tudi v prihodnje gojili našo lepo slovensko pesem s katero smo v preteklosti in želimo tudi v prihodnje, nastopati na javnih prireditvah. Vse zainteresirane vljudno vabimo, da pridejo v pisarno društva v Izoli, Plenčičeva 3, ob uradnih urah in sicer v sredo od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure ter v petek od 15. do 17. ure zaradi dogovora. Z veseljem Vas pričakujemo Društvo upokojencev ŽENSKE, ZAKAJ BI ČEPELE DOMA ?!? Vsaj ob četrtkih zvečer se raje razgibajte v prijetni dražbi ob veseli glasbi. Vsak četrtek Vas ob 20.00 uri vabimo v plesno dvorano izolskega kulturnega doma na RAZGIBALNO TELOVADBO. Za informacije pokličite Center za kulturo, šport in prireditve, tel.: 645 - 571. HRANE IN DENARJA ZMANJKUJE Izolski Rdeči križ je, ludi s pomočjo nekaterih Izolanov dobrega srca, lani omogočil nekaterim povsem obubožanim Izolanom, da so prišli vsaj do toplega dnevnega obroka. Seveda gre posebej za tiste naše občane, ki imajo težave z državljanstvi in sploh težave z uveljavljanjem svojega statusa na Centru za socialno delo. Najbolj v nebo vpijoč primer te vrste je Gojko Njegič, ki je ostal brez rojstnega kraja, brez domovine in brez državljanstva ter tako nima nobene možnosti do kakršnekoli uradne pomoči. Rdeči križ Izola in Mandrač sta lani pomagala pri zbiranju denaija za plačilo toplega obroka, zdaj pa denarja na OO RK enostavno ni več. Če bi radi prispevali za topli obrok hrane za Gojka in druge s podobnimi težavami, potem lahko kakršenkoli znesek nakažete na Žiro račun št. 51430 - 678 - 80298 Rdeči križ Slovenije - območno združenje Izola, Ob starem zidovju 15a, s pripisom: Pomoč Njegič Gojku. Imena darovalcev bomo objavili v Mandraču, ki bo tudi sam prispeval nekaj denaija v ta namen. VSEM ŽE VNAPREJ HVALA. NAGRADE ZA NAROČNIKE Napovedali smo, da bomo ta teden izžrebali deset nagrad za tiste, ki ste do 20.1. poravnali naročnino za leto 1999. Žal so bili nekateri naši sponzorji na dopustu, brez njih pa ; tega enostavno nismo mogli opraviti, Prosimo Vas še za teden dni potrpljenja. p.s. Če še niste naročnik pa bi to radi postali pokličite 600 010 (600 015 fax.) Plesni klub TITTY DANCE' Izola / Slovenija 6311 Jagodje - IZOLA Mladinska ulica 43 Ljubitelji akrobatskega ROCK'n" ROLL - a Izolski plesni klub "TITTY DANCE" organizira BREZPLAČNI ZAČETNI TEČAJ v ROCK'n'ROLL-u (8 vaj) v Izoli s pričetkom v četrtek 4.2.1999 in v Piranu s pričetkom v sredo, 3.2.1999. KJE? KDAJ? V Izoli na OŠ V.Šmuc - vsak četrtek; mala telovadnica___________16.30 -18.00 V Piranu na Gimnaziji Piran - vsako sredo; trim kabinet 16.00 -17.30 Prijavite se lahko do začetka plesnega tečaja na zgoraj navedeni naslov (na dopisnico napišite vaše ime in priimek, datum rojstva, naslov, telefonsko številko in šolo, ki jo obiskujete) ali na telefon 066/647-020, Mirna, med 13.00 in 14.00 od ponedeljka do četrtka. Plesni pozdavček, _______ __________ Mirna Veselinovič KRIMINALIJE Klasičnih dogodkov, ki pridejo zapisani v policijski dnevnik, je bilo tokrat malo, zato pa so policaji zapisali nekaj takšnih, ki se ne zgodijo ravno vsak dan in zaradi katerih je tudi policijski poklic težji, kot se morda zdi na pni pogled. Dokler gre za buške in bolečine še nekako gre, ko pa gre za življenje je policijsko delo vse prej kot zavidanja vredno. Ta teden smo imeli v Izoli kar dva takšna primera. USODNO PREČKANJE Prešernovo cesto sta na poti od Livad proti Izoli, mimo prehoda za pešce, prečkala 82 letni F.T. iz Kopra in 71 letna S.Z. iz Izole. Takrat je mimo pripeljala 23 letna I.D. iz Kopra. Pešca sta trčila v levi bok avtomobila in padla po vozišču. Moški je med prevozom v bolnišnico podlegel poškodbam, hudo poškodovano S.Z. pa so zadržali na zdravljenju. SMRT MLADEGA ČLOVEKA Zmeraj je hudo, ko se zgodi kaj takega in nihče nikoli ne ve, zakaj se je sploh zgodilo. Kakorkoli že, Izola bo brez Boruta Eržena bolj prazna kot doslej. PRETEP PRED NIKOLI VEČ S sobote na nedeljo je bilo zelo živo pred News barom pod stadionom, kjer so se spoprijeli Izolani in varnostniki. Nevamostniki so namreč v Nikoli več pub-u razbili nekaj kozarcev, zato so posredovali varnostniki. Končno so posredovali še dečki in po pogovorih ter zbranih podatkih zoper nekatere udeležence napisali kazenske ovadbe. TO ŠE SPIJEMO PA... V lokalu Zalivček v Simonovem zalivu pa je alkohol trem Štajercem tako razburkal kri, da so morali lastniki poklicati policiste, ki so zoper enega od »veseljakov« napisali prijavo sodniku za prekrške. Malo kaneje pa je isti »veseljak« preveč vijugal po cesti s svojim kombijem in so ga dečki ponovno ustavili ter napisali še prijavo sodniku za prekrške, tokrat z drugačno vsebino. GOSPA JE KAR ŠLA V Cankarjevem drevoredu je prišlo do prometne nesreče, ki jo je povzročila voznica iz Izole, ki pa je s prizorišča odpeljala ne da bi se pogovorila z gospodom iz Italije, ki je bil njena »žrtev«. Kasneje sojo dečki izsledili in bo razloge za takšen odhod morala pojasniti sodniku za prekrške. NOŽ MED REBRA Vnedeljo popoldne so policaji dobili obvestilo, da se je v Smrekarjevi ulici nek moški zabodel. Ugotovili so, da je partnerica svojemu partnerju pokazala vrata in ga prosila naj se izseli. Možakar pa je vzel nož v roke in si ga potisnil v levo stran prsi, med rebra. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so poskrbeli zanj in je izven življenske nevarnosti. VZGOjA NA STARA LETA V uredništvo je prišla starejša ženica in povedala, da je bila na stara leta deležna prometne vzgoje, ki jo je stala 2.500 tolarjev in kar nekaj slabe volje. Gospa Silva, ki sicer stanuje v ulici Oktobrske revolucije je bila namreč med tistimi pešci, ko so prejšnjo sredo prečkali drevored 1. maja mimo prehoda za pešce in so presenečeno obstali pred policistom, ki jim je zaračunal kazen za ta prekršek. Zakon je zakon in prekršek je prekršek, pa tudi varnost je pomembna, vendar se zdi, da je bila akcija policistov vendarle premalo taktna, še posebej če upoštevamo, da je bila izvedena v času, ko gredo po opravkih v glavnem upokojenci z dokaj praznimi žepi. Pa še nekaj moti: Namesto kaznovanja pešcev, ki so nedvomno storili prekršek, tako kot sto drugih, ki vsak dan na istem mestu storijo isto, bi bilo prav enako koristno, če bi pešce le opozorili na nevarnost, saj je šlo v glavnem za generacijo, ki še spoštuje oblast in policijo kot njen del. Mimogrede pa bi policaji lahko izvedeli, da gre po tisti poti, s parkirišča za Lonko mimo slaščičarne do banke, vsak dan izredno veliko pešcev, ki bi morali za prečkanje ceste do glavnega križišča ali do prehoda pri kinu. Morda bi veljalo razmisliti, da bi na tistem delu cestišča postavili en sam prehod in ga morda opremili celo s semaforjem za pešce. Kakorkoli že, gospa Silva si je prekršek še kako zapomnila, saj je dobro posegel v njen mesečni proračun, drugi pa od akcije nismo imeli kaj dosti. Vse dokler ne bomo tudi mi ob prehodu zaslišali policijsko piščalko. POLJE 9b IZOLA Tel.: 066 / 21 - 680 CORDOBA CORDOBA VARIO IZGUBLJEN V MEGLI Vest o tem, kako so pomorski policisti nekaj ur iskali Izolskega ribiča, ki se je izgubil v megli, je že stara slab teden, ker pa je lahko koristna za vse tiste, ki se odpravljate s čolni na morje bo morda kar prav, da na kratko opišemo, kaj se je pravzaprav dogajalo. V torek, 19 januarja okrog 14. ure se je mladi ribič, Marcel Grčič odpravil na trnkarjenje s svojo štirimetrsko pasaro na kateri je imel tomosovo desetko in zadostno količino goriva. Pravzaprav je imel na čolnu vso potrebno opremo z izjemo kompasa, ki ga tudi sicer ribiči z manjšimi čolni redko imajo s seboj, čeprav sodi med obvezno opremo. K sreči je imel s seboj GSM telefon, ki se je kasneje izkazal kot najpomembnejše sredstvo za srečni razplet zgodbe. Odplul je kakšnih 15 minut daleč, miljo in pol od Izole, okoli treh pa se je nad zaliv spustila tako gosta megla, da iz krme čolna ni videl niti do špice, kar pomeni, da je bila vidljivost največ 3 metre. Seveda je na ta način izgubil orjentacijo, zato je poklical po telefonu na obalo naj mu povejo od kod piha veter. Sporočili so mu, da piha od Trsta proti Izoli, zato se je odpravil počasi z vetrom, vendar je po 25 minutah vožnje spoznal, da obale ni od nikoder, zato se je ustavil. Veter je namreč pihal od Trsta proti Savudriji in nosilo gaje v tisto smer. Vrgel je sidro, poklical ribiške barke, vendar ni bilo nikogar v bližini. Tako ni ostalo drugega kot da pokličejo pomorsko policijo, ki pa ga ni odkrila niti z radarjem. Pravzaprav so se našli tako, daje ribič sledil zvoku motorja policijskega čolna, ki je pač priplul v njegovo bližino. Še sreča, da je bilo ozračje razmeroma toplo za ta letni čas in ribič ni bil premražen, saj je iskanje trajalo do nekaj minut po polnoči. Zgodba seje srečno končala, nauki pa naj ostanejo. TURISTIČNA - APP/ 4+ 2 ROGLA AGENCIJA Prosto tudi še za šolske počitnice - Francija / LA JOVE DU LOUP prevoz + namestitev + smučarska karta 37.000 SIT Istrska vrata 7, Izola tel./fax: 066/ 646 5 53, tel.: 066/ 648 630, E-mail: laguna@siol.net Četrtek Petek Sobota Nedelja sP «P del.oblačno mrzlo del.oblačno del.oblačno max.6 max.3 max. 5 max. 6 min.1 min. 0 min. -1 min.-1