Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
Št. 3.
V Ljubljani, dnč 2. februarja 1899.
Leto XH.
„Baša straža".
Slovenci so že mnogo prestali. Najhujše menda je bilo takrat, ko so Turki divjali po naših krajih, ko jc tekla po naših goricah kri, kakor v potokih. Naši predniki so imeli tedaj groze in skrbi polno življenje, saj ni vedel za koga seje in žanje, ali zase ali za turške konje in za pogorišče. Kolikrat so se zbrali slovenski fantje in možje, poskrivši deco in žene, ter pričakovali z mečem in koso tujih roparjev,
—	bila je to prva naša slovenska straža, ki je branila in stražila domačo zemljo in domače ljudi.
Časi so 8e izpremenili. Turki živijo v svojem kotu, Slovenci imajo hvala Bogu mir pred njimi. Ali Slovencem se ne godi za to mnogo bolje. Pač je nehala teči kri, žene in otroci, slovenski rod se ne mori in davi očito, — časi so se izpremenili, a moritev se še vedno nadaljuje, toda ne po turški, marveč po evropski navadi ^omikanih" narodov. Turki so se pri-drvili v naše kraje in hoteli s silo podjarmiti Slovence; dandaneB je drugače. Tiho pod plaščem miru in ljubezni trgajo tujci — Nemci, Lahi, Mažari, židje
—	Slovencem počasi materno zemljo izpod nog; počasi, mirno in tiho, kakor izpodjeda globoka voda breg, hočejo nam podjesti tla pod nogami, tako, da polagoma postane slovenski kmet in delavec tujec v rodnem, domačem kraju. Nasprotniki slovenski so zviti kakor vrag, oni znajo kljubovati celo temeljnim zakonom avstrijskim in protipostavno teptajo naš slovenski jezik, kjer le morejo, — Počasi in tiho se to
razvija, zato pa ni nič manj škodljivo, nič manj pogubno za nas Slovence, kakor če bi delali z mečem in krvjo, kot nekdaj Turki. Da, sedaj je še hujše nego takrat, kajti sedaj nas na treh plateh ob jednem davijo: na jugu in zahodu Lah in Mažar, na severu pa Nemec. Ti naši sovražniki se med seboj sovražijo, — toda jedno jih združuje — sovraštvo do Slovencev. — Ni treba bravcem »Domoljuba" razlagati in pripovedovati, kako nas skušajo uničiti naši narodni sovražniki, ki pa so ob jednem tudi verski sovražniki. Saj obmejni Slovenci vedo in trpijo sami. drugi pa vedo iz naših časopisov, ki dan na dan poročajo kaj novega o zatiranju naših pravic, zlasti pravic slovenskega jezika.
Ako pojde to tako nadalje, ako se bomo Slovenci tako držali, kakor smo se do sedaj, gotovo ni daleč čas, ko bo slovenski narod, tako star in krepak, uničen, ko ne bo kmet bogatejši ko bajtar, ali pa bo služil za hlapca pri bogatih tujcih, ki bodo zagospodarili v naših deželah. Gospodarsko nas bodo uničili, uničili nas bodo kot narod. To se bo zgodilo prav gotovo, ako nam ni takoj pomoči.
In od kod ta pomoč? Ej, prvi pogled nam je na našo državo, ki ima dolžnost Slovence kot svoje podanika ohraniti kot narod, zato pa čuvati pred sovražniki. Ona ima dolžnost še posebej čuvati slovenski narod, ker je v primeri z našimi sovražniki majhen, slab. To je njena dolžnost. A država nas pusti osamljene, ona pusti, da nas uničujejo, da nam jemljo pravico za pravico, ki nam gre, — pomnite, — tudi po božjem pravu, ne samo po našem državnem. Pusti nas, saj smo tako daleč od
Dunaja, in siromaki smo, bogastva nimamo, le krepke fante imamo za vojake, to jedino moremo pokazati
pred drugimi narodi.
Država nas ne bo rešila pogina. To je pribito. Tisti, ki še upa na državo, je neumen. — Od kod torej pomoči? — Pomagaj si Slovenec sam, in pomagal ti bodo Bog! V teli besedah tiči rešitev. Po bridkih izkušnjah sc ne smemo zanašati na nikogar; kakor v turških bojih, tako nas puščajo brez pomoči tudi še danes. In takrat so zgrabili naši možje sami za orožje in so se reševali sami Danes nam je isto storiti ; pač ne bomo vzeli v roke meča, ker to nam prav nič ne pomaga, vzeli pa bomo druga sredstva — sredstva, ki so v sedanjem času edino primerna in pametna.
Glejte, dragi bralci, to so uvideli tudi po mnogih, mnogih izkušnjah slovenski možje, kateri se v resnici potezajo za slovensko ljudstvo. Na Dunaju so v državnem zboru storili vse mogoče, da bi naklonili vlado Slovencem, da bi nam pomagala, da bi nam dala pravice, ki nam gredo. Vse zaman. In prišli so do sklepa : pomagajmo si sami!
Prvo, kar je plod teh bridkih, a na drugi strani koristnih izkušenj, je n o v o d r u š t v o, ki jc nekaj res novega pri Slovencih. To društvo ima namen, z lastno močjo, to je: z močjo vseh Slovencev na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem pomagati, da se reši naša slovenska posest in naše pravice. Društvo ni tako, kakor so druga, samo za jeden kraj, jedno mesto ali deželo, to diuštvo je vseslovensko, razteza svoja krila po vseh deželah, kjer prebivajo Slovenci. Vso svojo pozornost ima obrnjeno na obmejne Slovence: na Primorce, Korošce in Štajerce, ki imajo najhujšo borbo s tujci in potrebujejo najprej pomoči. Namen mu je podpi rati Slovence, v prvi vrsti obmejne, in tudi Hrvate, naše uboge sosede v Istri, v vseh ozirih: podpirati jih gospodarsko, podpirati našo obrt in trgovino, podpirati nas v boju zlasti tudi za jezikovne pravice. To prekoristno društvo hoče Slovence braniti pred kremplji sovražnih tujcev, zato ima lepo, primerno ime: Naša straža. Neče napadati tujih pravic, ne, »Naša straža« hoče pridobiti le naše pravice, ohraniti pred lakomnimi tujci našo materno zemljo.
Z velikim veseljem pozdravljamo to prekoristno društvo. Treba nam ga je, kakor potapljajočemu se rešilne deske. Da, bila bi sramota, ko bi ga ne imeli, ko imajo naši sovražniki »Siidmarko« in »Logo na zionale«, to sta društvi, ki imata namen, Slovence in Hrvate uničiti. Mi pa naj gledamo, kako nas pokončujejo, ne da bi si pomagali? Sram bi nas lahko bilo ! Zato se je pa »Naša straža«, vseslovensko društvo porodilo, da nas varuje in straži.
Res, vsakdo bo z veseljem pozdravil ino?.e, ki 80 ustanovili »Stražo«, ako mu je res na tem, da 8e reši slovensko ljudstvo jarma sužnjosti in uho-šiva. Zdaj vedo Slovenci, ki trpijo krivico, kam se jim je zateči, da najdejo pomoč, zdaj vedo, kdo jim pomaga, da se obva-jejo tujca, ki gleda poželjivo, kako bi 8" polastil slovenske posesti.
Društvo ima za voditelje in delavce krepke, iz urjone može, ki znajo braniti in pomagati, kur jeni pravniki bodo znali potegniti so na pravem mostu za tlačene pravice, gospodarsko izobraženi pa lndo pomagali na noge z nasveti in z dejanjem po tapljajočemu se gospodarju.
To je naša druga straža po oni turški. »Naša straža« bo, ako Bog da, obranila nas požrešnih Lahov in Nemcev. Zato naj živi in raste!
Misli.
Marsikdo, oj marsikdo Toži in vzdihuje:
»Hudo jc na svetu tem Vsak dan huje . . !" A hudo mu je, ker mu preseda Polna — skleda.
IV) zimi kliče svetega Maitin.i.
ha !>i \ saj pol mu plnlča dni, d kresu pa za bore gtoS Celega je sam prodal.
.lezi se. če oh dežju voda
Mu posteljo preplavi. Ob lepem pa ne spomni se, Da streho si popravi . . .
K j, res je res: šivilja Klara
Pogosto, kar čez dan sešije, v noči spara.
Zakaj? — I, ker za dober s\£rt ne mata!
Ko ga hlod oplazi, kolnc
In jezi se nanj. To pa ne, da ko ga žaga, Bi se malo vmaknil v stran.
Ta in ta bi se odvadil žganja,
Pa si misli: »Hm, prestar sem že..-" .^osed pa: „1, s časom, s časom, Mlad sem Se!"
Če bomo vsi gospodje, kdo pa delal bode? Noben! Držali bomo se gosposke mode!
J. Voljč.
Politični razgled.
Dvinvnl zbor se je res sešel, kakor je napovedal zadnji »Domoljub", v t'.rek, 17. januarja, toda vsi pametni ljudje se po pravici povprašujejo, čemu neki? Mesto da bi se zastopniki avstrijskih narodov posvetovali o premnogih koristnih stvareh za kmečki, obrtni in delavski stan, ki čakajo rešitve že leta in leta, pa rogovilijo po zbornici nekateri nemški kri čači, ki se bore za »zatirano" nemštvo. Sama glasovanja po imenih so na dnevnem redu in nič druz^ga. O vsakem bedastem predlogu ali neumnem vprašanju nemških prusukov morajo zapisnikarji prebrati imena vseh poslancev, kar traja vselej \eč kot pol ure. Ali se ne trati s tem samo čas in krvavo prislužen denar avstrijskih davkoplačevalcev? Le pomisli, dragi bralec, ali ni to grozno, da treba za vsako tako sejo, v kateri so je morda dva- ali trikrat tako glasovalo, plačati okroglih 5000 gld! Tako se mečejo skozi okno tisočaki, mej t m ko marsikateri davkoplačevalec nima niti krajcarja za sol. Ali bo v tem oziru kaj kmalu bolje? „D' molju!)" ima prav malo upanja. Cul jo sicer nekaj o dogovorih, ki se bojda prično mej slovanskimi, posebno češkimi poslanci, in prešernimi voditelji nemškega naroda, toda s tem najbrže ne bo mnogo pomaganegn. Nernci. seveda pravi zagri/.enci, se ne udajo za noben denar, dokler, kakor pravijo, vlada ne prekliče znanih začasnih jezikovnih postav za Češko in Moravsko. Tuda to je samo prazen izgovor in druzega nič, ker vsi d< bro vemo, da N< mcc in l.ah ne bodeta proje mirova'a. dokler ne postaneta jedina gospodarja v naši ljubi Avstriji. A tako daleč ne b i prišlo, za to bomo ic poskrbeli Slovani. Ce na Dunaju nič ne dosežemo po svojih poslancih in če so tudi državni zbor zaključi ali razpusti, prej kakor jo bilo pričakovati, bomo pa doma podvojili svoje delo za naš verski, narodni in gospodarski napredek, in zmaga bo gotovo naša.
Prav nič boljše ni na Ogernkem. To dni so bili sicer nekateri ogerski ministri na Dunaju, kjor s » poročali cesarju o žalostnih razmerah v domovini in dobili nekaj navodil za nadaljne razgovore z nasprotno stranko v državnem zboru, toda na kak vspeh še vodno ni misliti.'Dokler se Hanfi ne umakne, nebo miru ne v zbornici, pa tudi ne po deželi. Veliko je namreč takih občin, ki nočejo pobirati in odrajtovati davkov in tudi mladeničev ne marajo nabirati za vojaško službo, dokler se vlada v deželi protipostavno. Res žalostne so take razmere! In vsemu temu jc kriva vlada in nje privrženci, ki skušajo uničiti vsakogar, kdor no trobi v njih rog. Akoravno se popolnoma ne vjomamo z nazori mažarske opozicije, ki onc-mogočuje vsako delo v državnem zboiu, želimo vendar, da se čim preje spremeni sistem, ki neizmerno veliko Škoduje postavnemu, posebno pa še nemažarskomu prebivalstvu.
Po zunanjem svetu so ni od zadnjič nič kaj spremenilo. Vse je nekam mirno, vse se na nekaj pripravlja. Skoro po vseh državah pomnožujejo svoje vojne sile na suhem in na morju in celo ruski car Nikolaj, ki je nedavno sprožil blago misel, naj bi se zagotovil nekak trajen svetoven mir, je moral poskrbeti, da se pomnoži število ruskih vojnih ladij, ako noče, da Rusija zaostane za vsemi velesilami.
Posvetovanje o carjevi misli so vrši tje na pomlad, toda veliko ne moremo pričakovati od njega, ker so zastopniki evropskih držav precej nezaupni.
Mej Nemčijo in Anglijo vlada v zadnjem času velika napetost. Z Angleži bo potegnili tudi severni Amerikani. Nemci bi kaj radi dobili kako večjo kost na Filipinih, ki so jih Amerikanci oropali Spancem, poleg tega pa še trije samoaški otoki na vzhodni strani Avstralije razburjajo duhove voditeljev teh držav. Vso tri bi rado imele vse in bo nobena na sme ganiti brez vednosti druge.
Znamenita porotna obravnava.
Pred nekim francoskim s >di*čem bo jo vršil nedavno tale nenavadni prizor:
Na zatožni klopi sedi os mnajstleten mladenič, Emil Sando po imenu. Z obraza so mu bero, da je propadel na duši in telesu. — Prodnik sodišča ga ogovori: »Sando, umorili st-- R>zino Menič, da jo oropate. A dobili ste pri njej samo jeden frank. Kaj ne, ko bi bili vedeli, da dobite pri njoj tako malo, je ne bi bili umorili?" — Sando: »Zakaj ne? Jaz dolam za vsak zaslužek !" — Predsednik : »Sando, vsak se zgraža nad vašim podlim dejanjem. Šo le osemnajst li t sto stari, pa taka propalica! Kje ste se vendar tega naučili ?" — Sando: »Hm, kaj jaz vem!" — Predsednik: „Ali priznato prav vse, česar ste ob-dolženi?" — Sando: »I seveda, prav vse, ha! ha!" in sc glasno zasmeje. — Predsednik: »Tedaj porotniki sodite! Besedo ima zagovornik!"
Zagovornik: »Gospoda! Moja naloga je jako lahka. Obtoženec priznava vso ; torej je zagovor odveč. In vendar hočem dostaviti par besedi. Izrekli boste sodbo. Kako se bo glasila? Tega ne vem, ali to vem, da večina izmed vas bolj zasluži sedoti na zatožni klopi, kakor ta-le mladi zločinec. Vi ste zastopniki tisto družbe, ki kaznuje sic^r hudodelstva, a jih ne ume zabraniti vsled lastne krivde in propalosti! Tu pred nami visi podoba Križanega. Zakaj tukaj v tej dvorani? Zato, porečete, ker se tu obsojajo hudodelniki. Dobro; a v tistih dvoranah, kjer je človeku treba v srce ucepiti gnjus in sovraštvo do hudob;je, zastonj sc ozirate po sliki Križanega! Da, iz šol ste pregnali Kristusa, a radi bi ga imeli v sodni dvorani, da vam pomaga, ko je prepozno! Do danes ste skrivali Križanega pred tom nesrečnim mladeničem, a danes še le mu ga pokaži te prvič — pred sodbo ! Oj, ako bi bili temu mladeniču kazali na Križanega takrat, ko je še se(Ll v šolskih klopeh, bi danes ne sedel tu pred nami na zatožni klopi! Kedaj so mu učitelji govorili o ljubezni božji, o duši, o ljubezni do bližnjega, o zapovedi božji: Ne ubijaj! Ta mladenič jo vzrastel sredi omikane družbe kakor zver v puščavi! Zato pa, gospoda, ste vi tisti, ki spadate na zatožno klop; vi, ki se ponašate z omiko, a ste pravi divjaki! Vi, ki sejete med ljudstvo nevero in po-hotnost, a se potem čudite, da žanjete zločine in surovost! Obsodite zatoženc.i: pravico imate. A potem imam tudi jaz pravico, da dvignem zoper vas zatožbo!"
Burno ploskanje jo sledilo besedam zagovorni-kovim. In ko predsednik naznani sklep porotnikov, da je Sando obsojen k smrti, dvigne zagovornik desnico proti Križu, rekoč: »Bog pa bo sodil — sodnike!"
Kako je Križ-kraž zaklad kopal?
(Šaljiva in resnična dogodbica.)
Spisal P. P.
V soboto večer so sedeli v gostilni pri »sladkem vinu" navadni gostje. V kotu je čepel velik mož z velikim nosom in majhnimi očmi, pušeč smodko in beroč časnik - poštar Fronc iz Ribane vas.. Na strani je visel črevljar Luka, možiček s plešo na glavi in pipo v ustih. Sedal je na klop, ker je bila višja kakor stol, na katerem je sopel mizar Joško, gladeč dolgo brado in prestavljajoč enomer kozarec na mizi.
Drugega človeka ni bilo takrat v drugi sobi.
Tukaj-le berem nekaj, kar bi se dalo tudi pri nas izvesti", izpregovori poštar s porednim nasmehom.
»No, kaj takega?" popraša brž zvedavi mizar in
se opre na mizo.
Poštar prebere dogodbico o nekem človeku, ki je zaklad kopal. Prebravši reče naglo:
»Ali ni naš Križ-kraž ravno tak lahkovemež?"
»Pa res da je. To bi mu bilo treba prebrati", reče črevljar Luka.
»Ne prebrati, raje storiti", odvrne poštar.
»Alo, saj res! Samo tiho. da nas kdo ne sliši! Kako mislite vi to, gospod Fronc?"
Poštar nategne čelo, da so sc obrvi zgubalo nad očmi, počasi odpre usta in zine:
»I no, kar izmislimo si, da je kje zaklad zakopan in to previdno naznanimo Križ kražu."
„E, kaj bi si izmišljevali. Jaz pa vem še od svojega deda, ki so pravili, da jc zaklad zakopan tam v našem potoku. Francozi so menda železno kaso vanj zakopali, ker so morali hitro bežati in niso mogli take teže odnesti. A to je drugo vprašanje, kje ravno tiči železni zaboj?"
»Poglej, poglej Luka, kaj vsega ne veš. Kakor navlasč! Kje da je zaklad, bodemo že mi povedali Križ-kražu. Vidva ga o vsem poučita, a za zaklad že jaz poskrbim", odgovarja poštar.
»A kaj mu hočeva reči?" popraša mizar.
»Pred vsem je potreba, da se tudi vidva izjavita, da hočeta zaklad kopati. Drugače vama utegne Križ-kraž reči, da bi ga bila že sama izkopala, ko bi zanj vedela. Vama bode že verjel, a meni ne bi, ker s< m ga imel že prevečkrat za norca", odgovarja poštar.
»Ali naju bodo imeli tudi za norca", obotavlja se mizar.
„Nikakor ne", odvrne zvito poštar Fronc. »saj bodo" zvedeli kmalu, da sta ga le vidva nabrisala. Križ-kraž sam pa, če izve, kaj vama more? Molčati bode moral, drugače se še sam zaplete v sitnosti. Ga že kako zastrašimo."
„Dobro, ali kaj? kak zaklad hočemo kopatiV-
pozveduje črevljar.
„Za to bodem že jaz poskrbel. Povejta mu, da leži zaklad ravno tam, koder se potok Šumek zavije, na voglu ob gozdu. Treba bode. d;i napravite strugo čez jezik, ki moli v potok, staro strugo pa izsušite, koder jaz zakopljem svoj zaklad. Zakopal pa ga h dem lahko tudi v vodi, ker je potok plitev in struga gli-nasta. Kar malo peska in zemlje se nasujo in zatrdi
s kameni, pa je."
»In \i, gospod Fronc, počakate doma ?" p praša Luka, ki ga je bilo že nekoliko strah.
.Ne, prijatelja! Jaz pojdem skrivaj za vami. (Jl,-vestil bodem o tem ekspeditorja in azistenta, napravili sj bodemo orožniško (žandarekoj obleko in puške in stali bodemo za drevjem, dokler ne izkopljete zaklada. Kadar pa ga izkopljetc, stopimo mi trije brzo izza grmovja in zakličemo: v imenu postave! Vidva hitro zbežita, Križ kraža pa primemo. Tako bodi! Vse drugo pa nam trem prepustite!"
»F, gospod Fronc, vaša glava je zvita kakor ovnov rog. Kako vam je prišlo to na um?" reče črevljar Luka, gugajc noge pod klopjo.
»Le tiho zdaj", odvrne poštar. »Molčati moramo kakor zemlja, drugače se nam vsa šala izjalovi. N idva le skrbita, da Križ kraža previdno napravita. Jaz hod m že poskrbel, da bode zaklad do »rede v zemlji. Kva temo sredo o polnoči pa pridite in takrat se vidimo pri potoku."
»Velja!" kličejo si mej seboj, ko poštar odhaja, mojstra pa sta še premišljevala in ugibala, kako naj Križ-kražu napovesta srečo o najdenem zakladu
II.
Drugi dan je Križ-kraž nosil pisma po vasi. Bil je pismonoša: drobnega života, zalitih očij, nizkega čela in velikih ušes. Abrahama jc že videl, oblika pa je bila vse prej kakor njegova. Frak je dobil od prejšnjega ekspeditorja, kapico od poštarja, nož.ire njegovo pa so čepele v velikih škornih, katere so mu podarili gospod župnik za novo leto.
Tudi črevljarju Luki je ta dan nekaj prinesel.
»Gene, kaj novega:"
»E kaj. časnik si naročite, kakor naš gospod in zvedeli bodete vse."
»Jaz pa vem nekaj novega", odvrne modro črev-ljarski mojster. Takrat se še pismonoši nategnejo ušesa, oči in usta, zvedavo popraša: „No, kaj ?" -Bil je sila radoveden.
»Ti menda izveš po časnikih vse, a tega pa vendar ne veš, kar mi jc moj ded pripovedoval."
„1 no, kaj takega pa? Morda je koga strašilo ali spominalo?"
»Še vse kaj več. Zaklad je, zaklad", pošepeče Luka pismonoši na uho.
Tomu se potegne obraz, ustnice se nasmehnejo in bliže stopivži reče:
»Nekaj si že časih pravil, a n č gotovega nisi povedal. Kaj ne, tista francoska kasa!"
»Tista, tista! A zdaj vem več."
»A zakaj ga nisi že izkopal, ako veš zanj?" odreže se modro Križ-kraž.
»Zakaj, praviš? O kdaj bi ga že bil, ko bi ga sam mogel. Toda biti morajo trije in v eni noči inora biti vse storjeno. Skrival sem to skrivnost že več let in vedno iskal takega prijatelja, kateremu bi inogel zaupati. Zdaj pa sem se že prepričal, da bi ti bil mož za to. Pridi torej drevi na mizarjev vrt, če hočeš, da se pomenimo. A molči kakor kamen."
Srce seje pismonoši zasmejalo in veselo vzklikne:
„0 to pa to! Kakor bi ljilo pokopano, kar meni zaupaš. In prav si si izbral, ker si mene poklical. Ni ga pod našim zvonom, da bi bil toliko vešč, kolikor sem jaz v zakladih. Kar živi naft rod, je vednost o zakladih pri nas doma. Ne bodem te pozabil, Luka! A zakaj pa na mizarjev vrt?"
»Ker je mizar Joško moj prijatelj, na katerega /.idam lahko kakor na-se. In tudi tebe ceni, kakor opazujem. Rad bi se bil že nekaterikrat zaupno obrnil do tebe, a ni si še upal. Danes se pa spoznamo. Sicer bi tudi vašemu gospodu povedal, toda bojim se, da bi nas Fronc ne prevaril."
»Prav tako. Naš gospod ima premalo žive vere, ni nič ž njim", pošepeče pismonoša.
»Torej zvečer, Križ-kraž! Ne pozabi s sabo vzeti poročnega prstana."
Pismonoša odhiti urnih korakov svojo pot.
III.
Zvečer tistega dne snidejo se naši štirje znanci pod mizarjevo hruško, kakor je bilo dogovorjeno. Vsak prinese s seboj svoj poročni prstan. Skopljejo pod hruško jamico in vanjo položijo svoje prstane v znamenje zavezo in molčečnosti. Nato črevljar Luka razloži svoj načrt, kakor ga je poštar Frooc naučil. Domenijo se, da je najugodnejši čas za to kvaterna sreda; da je treba priti na določen kraj že zvečer ob osmih, ker bi sicer s kopanjem ne mogli biti gotovi do polnoči; takrat namreč je treba dvigniti zaklad. Določijo tudi, kako si bodo zaklad razdelili: črevljar Luka dobi polovico, ker je izvedel zanj, Križ-kraž in Joško pa od druge polovice vsak pol. Ko si Križ-kraž kot tisti, ki bo dvignil zaklad, izgo-
vori posebno nagrado za čaranje, sežejo si v roke ter zginejo v temi vsak na svoj dom.--
Kvaterna sreda v adventu — resen dan ! Pri zornicah je bil Križ-kraž tisto jutro, kakor vsak dan, toda molitev njegova ni bila dosti vredna. Svečava, petje, glasna molitev — vse to ni danes njemu pri-jalo. Hrepenel je po samoti, po temi... Premišljal je ves dan, katere besede naj govori kot čarovni mojster ob zakladu ? Vedel je na izust deveto poglavje »Kolomonovega žegna", toda pogledal ga je tisti dan še dostikrat, boječ sc, da se ne bi kaj zmotil. Žena ga je celo poprašala, kaj mu je, da je danes tako zamišljen in zmotljen. Že zjutraj je oblačil ženino ko-čemajko namesto svojega rokavnika. Ali zarežal je Križ-kraž tako, da si ga žena ni upala več popraševati.
Ko pa je odvečerjal, pogrešila ga je žena, da sama ni vedela, kdaj ? Toda preveč vendar ni skrbela in ko je pomila sklede in lonce, že je tudi ona šla k sosedi po vasi.
Naši trije junaki so bili točno ob sedmih na konci vasi in ko je ura na zvoniku udarjala osemkrat, kopali eo vsi trije, da se je kar kadilo. Najbolj je pritiskal pismonoša. Vkljub starosti in šibkosti je bil najbolj priden in vztrajen in dostikrat je pokaral tovariša, da se premalo ženeta.
Toda nič posebnega se ni zgodilo tiste tri ure, ko so kopali. Mizarju in črevljarju se je vsa stvar zdela vendar le malo smešna in uganila sta tako, da ima poštar Fronc tudi onadva za norca. Vendar-le sta vztrajala in ko je bila ura enajsta, je že potok zajedal novo strugo. Pismonoša je bil zaverovan v svoje delo, Joško in Luka pa sta se muzala na tiho in večkrat pogledovala tje v goščo, kedaj bode kaj zašumelo? Toda tiho je bilo naokrog, vetra nobenega, nekoliko snega je ležalo po zemlji, le potok je šumel svojo pot — — —
Pol ure potem je že potok ubral novo strugo in naši junaki so sedeli počivaje ob robu suhe struge. Nekoliko požirkov žgane pijače sta si mizar in črevljar na tihem privoščila, dasi je Križ-kraž kot vrhovni poveljnik tudi to prepovedal.
Zmerom tiše je bilo . ..
Ponočni kopači so molčali. Kar udari zaželjena ura. Hipoma se zganejo vsi trije in Križ-kraž začne nekaj stokati in naposled godrnjati.
In spet zazveni kramp in lopata . ..
Niso dolgo kopali in metali glino in pesek na obrežje. Križ-kraž hipoma položi prst na usta, dregne tovariša ob rebri in začne slovesno in glasno izgovarjati : „la - la - lari - ra - li - fa ri - larifari."
Glas se mu je tresel. Mogočno udari s krampom v zemljo; votel glas zazveni.
Spet ponavlja čarovne besede in oblastno zakliče : »kopij i ta!"
Lesena p. soda jo bila v zemlji-
S slastjo kopljeta Joško in Luka. Dobro, da je bila temna noč. Križ-kraž ni zapazil posmehovanja tovarišev. Le kadar je komu smeli ušel, zarenčal je samosvcslno:
„Moža, rcsnobo!"
Ko sta pa tovariša okrog in okrog izkopala, pri kaže se sodček.
Pismonoša poklekne v blato in slovesno pot« ene: enkrat, dvakrat — trikrat!
Ni šlo.
Sp> t nekaj godrnja in zakliče: » Pri mi ta!"
Na bregu je ležal težak sodček.
.Sami cekini so notri!« vzklikne črevljar.
„Križ kraž. ta je mož, saj sem dejal \čeraj!" reče mizar.
»Počasi; še ni vse pri kraji. Pst! Tiho, nekaj šumi v gozdu!" opozori psmon.ša.
Nekaj je zarožljalo mej smerekami.
.Nazaj v zemljo!" zaš. peče pismonoša in hipoma je tičal sodček zopet v strugi.
„V imenu postave!" zakliče zamolkel glas
Trije orožniki (žandarmi) so stali onkraj struge.
Joško in Luka sta bežala, kar so ju noge nesle. Ne pa pismonoša. Skril se jc za debelo bukev.
Orožniki preskočijo strugo in teko za ubeglima. Kmalu ni bilo več čuti no ubeglecev, ne orožnikov. Kako tudi? Tam na robu gozda so se sešli — mizar Joško. črevljar Luka in poštar Fronc z ekspeditorjem in asistentom — v orožniški obleki.
Križ kraž pa jc še dolgo tičal za bukvo. Minilo jo že kake štiri uro, ko pridi ta črevljar in mizar z vozičkom do njega. Povedala fetamu, dasta orožnikom srečno ušla. On pa se je norčeval iz njiju, čoš da sta tako strahopetna--
In ko se je bližal beli dan, priromali so naši junaki z vozičkom in sodčkom na mizarjev vrt pod staro hruško.
IV.
Mojster Luka je pribival z vso mogočnostjo s kladivom na dlet, mojster Joško je držal sodček z resnobnim obrazom, pismonoša pa je stal mirno poleg tovarišev in godel nerazumljive besede.
Vedno glasneje in jasneje je odmeval glas v sodu. Še enkrat mahne Luka s kladivom po obroču in dno se zvali na tla. Iz sodčka pa sc vsuje zaže-ljeni zaklad.
»Kapa kosmata!" zakliče začujeno mojster Joško.
„ Račja pokvoka, to ni zaklad !" blekne Križ kraž.
»To so stolčene steklenice!" jezi se črevljar. »Ti si naju prevari], Križ-kraž!"
»Jaz prevaril? pa ne, moža!" izgovarja sc zevajoči pismonoša.
nSi. si naju. si! Osloparil si naju. C.-kine ni pobral iz soda, ko si bil štiri ure sam v gozdu, vanj pa si natlačil steklovine", prij-ma tra Joftko.
Ako ne poveš, k un mi d> ial zakl.<d, naznaniva te. da si naju osi-paril. Po|di, Joftko, pustiva lm«
In Križ-kraž jo ostal sani.
,.N'e. ne, Bog ve, da ne! Slepar nisem, a <'udno jo vendarle. Kaj jaz vem, kako joto prišlo" Oh, to je križ, tla ima človek take pomagače! Vendarle, stvar moramo dognati do konca."
Na to izkoplje iz zemlje svoj prstan in mrmrajo odide z:i tovarišema, milo so ozirajoč na razbiti sod.
Sel je naravnost v mizarjevo hišo. koder najde tudi čre\ljarja.
Pričkali so so. naposled pa sklenili, <la p štar I r. nc razsodi vso zadevo.
S trepetajočim glasom jo pismonoša razkrival m.ilo pozneje svojo zakladno povest poitarju I rontu, ki ga je milostno odslovil.
Opoldne pa so v vsaki hiši Ribane vasi tr>-vorili, kako je Križ-kraž zaklad kopal. Največ menda so imeli opraviti s tem pivci v gostilni pri »sladkem vinu". Mojster Luka in mojster Joško sta pripovedovala na dolgo in široko, kako sta pomagala pismo-noši zaklad kopati, poštar Fronc pa se jc smejal, da somu solze zalivale oči. Mojstra za svoje junaštvo nista žela pohvale, ampak zbadanje in posmeh. In odšla sta iz gostilne tega prepričanja, da nista bila nič bolj pametna kakor Križ kraž in da je gospod p< štar res tudi onadva imel za norca.
Križ-kraža pa je poštar odslej še bolj ljubil, kak r poprej. Nič ni škodil zaklad njemu, ampak koristil, dasi ljudje pol lota niso pozabili zbadati ga in šaliti se ž njim. Kaj tudi? Saj jo bil poštar njegov gospodar. Mizar in črevljar pa sta sc .elo prišla ob svoj zaklad — ob prstane. V tem ko sta -v gostilni pripovedovala o Križ-kraža čarovnih talent h, šel je nekdo pod hruško in spravil poročna prstana.
Poštar Frone pa je vse svoje muhe in mušice povedal meni z naročilom, da dogodbo spišem bralcem »Domoljuba". To bodi njemu za pokoro.
Dober svet za pustni čas.
IločeS li v zakon stopiti Hčerko za ženo dobiti, M a m k o poprej Dobro poglej ! '.e mamka jc pridna ženico, Bo hčerka nje pra\a desnica.
»' *
Cerkveni letopis.
Odkar so liberalni Nemci v a\ atrijskem državnem zboru zgubili svojo nadoblast nad Slovani, ne nehajo rovati ne le zoper slovanske narode v Avstriji, temveč tudi zoper katoliško cerkev. Katoliški nemški poslanci so sc namreč združili s slovanskimi, da zedi-njeni strahujejo nemške liberalce in žide. Zato pa hujskajo zoper zavedne katoliške svoje tovariše, da bi jim vzeli zaupanje pri volilcih. Ker se jim to noče posrečiti, zato žugajo zdaj, da odpadejo od katoliške cerkve k starokatoliški veri ali pa k protestantom. V ta namen pobirajo podpise tistih, ki so pripravljeni ta odločen korak storiti in krivoverci postali. Pravijo, da se odpad slovesno izvrši, ko nabero deset tisoč podpisov. Nedavno je bil v Gradcu v protestantovski cerkvi shod, kjer je pastor nagovarjal svoje katoliške poslušalce, naj se izbrišejo iz katoliške vere. — Kakor je ta stvar silno žalostna in značilna za našo dobo, tako pa vendar ni tolikega pomena, kakor bi si kdo mislil prvi hip. Zakaj ako se ta prestop v krivo vero res zgodi, vemo že naprej, da bodo odpadli le tisti, ki so že zdaj v sramoto katoliški cerkvi in so katoličani le še po krstnem listu; za vso druge verske dolžnosti se ne brigajo. Ž njimi torej naša katoliška cerkev ne bo nič zgubila, a protestantov ska bo samo „katoliski izmeček" va-se sprejela.
Na Češkem, kjer Mladočehi prevladujejo, se katoliška zavest kar ne more dvigniti. Zdaj nameravajo v Pragi na javnem trgu postaviti kamenit spomenik krivoverca Husa, ki je pred blizo 500 leti veliko Čehov zapeljal v krivo vero. Ta spomenik so mislili postaviti tam, kjer stoji že dolgo kip Matere Hožje, postavljen od cesarja Ferdinanda II. A ker so se katoličani temu odločno uprli, postavili bodo Husov kip blizo kipa Matere Božje. To je brez dvoma ža-ljenje katoliške vere in onečaščenje istega kraja.
Na Ruskem je nameraval papež nastaviti svojega namestnika ali nuncija, kakoršni so po vseh večjih mestih, kjer vladarji prebivajo, da posredujejo med cerkveno in svetno vlado. Zlasti ruski katoličani, ki morajo Se zmerom toliko hudih krivic trpeti, bi to zelo potrebovali; a svetovalci carjevi so to odsvetovali in car je ponudbo papeževo odklonil.
Na Angleškem v tako imenovani anglikanski krivi veri vso leze narazen. Mnogi pristopajo v katoliško cerkev; drugi pa se drže še svojih zmet, a so po cerkvenih obredih že na pol katoličani, ker katoliške obrede posnemajo. Najstrastnejši krivoverci se temu upirajo in v ta namen sklicujejo shode, kjer ropotajo zoper katoliško cerkev. Nedavno je pa njih prvi nadškof na nekem shodu o njih lastni veri, zlasti o sv. obhajilu tako govoril, da so vsi spoznali iz nje-go\ih besed, da on sam ne veruje tega, kar oni verujejo, da je prav za prav luteranec. Iz tega in iz mnogih drugih slučajev se razvidi, da je anglikanska in protestantovska vera že popolno razpadla in da razne krivoverco samo še besno sovraštvo do katoliške cerkve skupaj veže.
Malokje so katoličani tako zapuščeni kakor v Braziliji. V neki škofiji, ki šteje 130.000 katoličanov, deluje sedaj le sedem duhovnikov, ki pa so vsi že stari in onemogli. V drugih škofijah ni veliko bolje. Tako se šo vedno uresničujejo besede Jezusove: „Zietev je sicer velika, a delavcev je malo." Iz tega se razvidi, v kaki duševni zapuščenosti žive oni Slovenci, ki se zlasti zadnja leta v Brazilijo izseljujejo. Tam se navadno dušno in telesno pokvarijo in se zgube za Boga in za dom.
Kot katoličan je dobro umreti.
Napoleon I., cesar francoski, se je v svojih srečnih letih malo brigal za vero in izpolnjevanje verskih dolžnosti. Vendar naravnost nikoli ni zatajil vere, v kateri je bil rojen in vzgojen. „Jaz sem kristijan, rimski katoličan", je včasih rekel, „moj sin tudi, in ne videl bi rad, ako bi moj vnuk več ne bil." Ko je zgubil krono in ccsaistvo, in je bival v prognanstvu na samotnem otoku sv. Helene, pa je začel resno premišljevati o veri in kmalu je prišel do trdnega prepričanja, da more le katoliška vera biti edino prava. In v tej veri je nahajal odslej največjo tolažbo. Izrekel je željo, da pride na otok katoliški duhovnik in odslej je bil skoro vsak dan pri sv. maši, ki se je brala v njegovem stanovanji. Ob postnih dneh se je strogo zdržal mesnih jedi. Tovariši, ki so živeli ž njim v prognanstvu, so se čudili, s kakim razumom in kako jasnostjo je govoril o temeljnih resnicah sv. katoliško vere. Ko je čutil, da se mu bliža zadnja ura, odslovil je zdravnike, poklical svojega kaplana ter mu rekel: „Verujem v trojedinega Boga; katoličan sem; izpolniti hočem dolžnosti, ki jih tirja sveta cerkev, ter poslužiti se pomoči, ki jih tako obilno ponuja . .." Nato se je spovedal, prejel sveto popotnico in sv. olje. — »Srečen sem, da sem prejel milost svetih zakramentov", dejal je generalu Montolonu. BŽelim vam, general, ob vaši smrti isto srečo. Na prestolu nisem živel po veri, ker mogočnost omami človeka, a vero sem vedno ohranil; glas zvonov me je razveselil in pogled na duhovnika ganil. Skrival pa sem to pred ljudmi, ker je bila to moja slabost. Sedaj pa hočem Bogu dati čast!" Nato je ukazal, naj se v sosednji sobi postavi oltar, na njem izpostavi sv. Rešnje Telo in opravlja 40-urna pobožnost. Tako je umrl Napoleon kot veren katoličan.
Mesto, ki propada.
Preteklo leto se je po časnikih večkrat imenovalo mesto Bombe (Bombay) v Prednji Indiji. Pred ne-dolgim časom še je štelo to mesto skoro milijon prebivalcev; a vsled grozovite kuge, ki že nekaj let po vrsti tam gospodari, prebivalci kar trumoma bežo iz tega mesta. Od oktobra 1896 pa do februvarja 1897 pobegnilo je 398.000 ljudi. Kar jih je oBtalo, so se nekako sprijaznili s kugo, tako da lansko leto, ko je znova silno nastopila, niso več v splošnem begu zapuščali mesta. A ti umirajo v silnem številu za kugo. Največ je kriva temu silno nezdrava lega mesta. Dasiravno je angleška vlada žrtvovala že velikanske svote denarja, da bi odpravila ta nedostatek, vendar brez vepeha, To pa iz tega le. vzroka: podzemna voda
uirs mesta ss.-pa vedno vilj*.	>*'•■ ' cm;
Pred enakim: leti -e sUta vcia ?e več k'to« po* površin® »m!*. lansko let: samo še 1 " \iprar.li so nimr*i vodovode rn dru^e v dne n»-prST^. a pretra': skrbet: :a cdpeljiv ve ie. In Uk r, ta va prepoena z vod i". :b ednem sev- :a s ktriciai «novm;." katerih sedaj r.:-:akcr m mrgole odprav?: ln tako mori naposled f rit: d:	,
v tem rnjesdu kuire polagoma p:gin.l zadr.;: o. ves a bodo e še upu&ene razvaline pričale : at:gočr.ost: nekia tak:- bogatega mesta.
Krojača — sapa vzela!
Ob zadnjem vtharu s-e 'e pripeti. tale smešen
preveč pogledal v »up: nadelana na x:zx&u domov : že s pa e le tak r.u ts. da med o: V: t neki kr^rr.i doier.eta. kar e man k a A zunaj vas: hipoma nastane tak ? silen vihar, da s j heei kzojiča hipoma p:fcne zv:zi.'ka Vozn:k kmalu p:creš tovariša: a k le p«- d:ljrem :skanji ga naj ie precej pr:o :d ceste, kamtr jra je viha: ; ir.es- T.da krcjiča »prar.tt raza- r.a v z n.kak :r n: ilr: prvič zato ne. ker n niso n ge nosile, ireg.č pa zato. ker t ud v: zrn k ni :mel ve; p: tre b resa ravn težja. In tak: mu r.e preostane d.-jzega. kakor tovarša pre-r.dns zavil:t: v cestni jarek, postavit: svet ln .: p :leg nega a sebe prepustiti treznemu k:r :'u. ki ga tudi sre>ln:- pr.pelj« d sov. Prrti jutru se kr. a: zač.: ien prebudi ter se ves polomljen r. p:t:>lčer. s sv-tilr..o? p>ii nazaj v blžnj: vas Pravi, ia te.-a t.hir a r.e bo kmalu cozab:!
Državni zbor, ki se zahvaljuje Kristus u.
Kv ne. dragi, braie.. tak d vrana Dečea. v kater. zb-trje.
tak drža t r. zber e bela rrana . Deiela. v kater, zboruje. je K o 1 u inbi a t Južni Alenki Pred kratkm je ta zbor »klenil naslednjo postav:: Cier. L K iumb.jatska republika izpolni srojo d:li»:«t s tem. da kon>m it:let i. v katerem je postali sam:-s tj rta. :zrecn. pripozna bžjo sxraIno oblast Jezusa Kristusa in se 'mil zahvali :a vse prejete dobrote in sicer p: te postavi. — cien II. K:t -redna pr.ia tega pr.ptznar. i se p: stavi v s:o-rizamu s cerkvene cblastj: v stolnici slavne« mesta B:g:"i sp:men:k v čar. Krstusu — Č er" HI En p rep ts te postave se izr&Č; apostlskemu :dpcslar.;u drag. se pošlje pc našem zastopniku pr: Vat kanu V h Svetosti Leona XUL v znamenje udan.st: Kolumbi-jancev nas* rt t: namestniku Jezusa Kr.st^ - Cen IV P«:an naj « potrebna sveta za izvršitev te p-stave t pr:račun pribc-dnie postavne dtbe. — \li je --ka postava v ,k a t o 1 i i k i* Avstriji m. g;ea -
Konec sveta?
LetalSŽ6. je tdkrtl stotnik B;ela novo r^pato zvezd >, aa kas or se imenuje s tujo besed", k me-Izgnal je tudi. da sreča Uko rtol^V^
Z*? JTti m T? Sea e3' 66 iE ^ Wb de med 12. m U novembrom zadela ta repatica
r.„ Cib zemlio. Nekateri ^e že boje,	da je to
velika nevarnost za zemljo. A »trabu m ieba prav n b n. »a lopatica je namreč iz tako tankih zračnih «novi da se razprše. de pridejo v obližje zemlje K m ' b t rej podoben roju mušic: in ze idja bo šla
V a roj brez vsake škode Seveda bo silno veliko I>evio utrinkov. 1'trinki pa nastanejo iz onih delov -"z' r-n- snovi, ki lete skozi zrak. se užgo in začno v;.:.; Vemški učenjak Humboldt je zapazil leta 1833 v eni uri 25 tisoč utrinkov. Tudi nekateri večji deli se bodo približali zemlji, ki jih bode potegnila nas.; in : adi: b lo na zemljo kot meteori. Toda tudi Uh -e n: bat:, zakaj komaj vsakih sto let ubije kak meteor t-tra ali one^a človeka.
Posnemanja vredna gostilna.
Neka _rost:lna v Londonu ima. na sobni steni nai :: sledečo d ,i čbo: 1 ) Nobenemu pijancu se ne p s reže. bodisi da je sam ali v družbi. 2.1 Vsak m - ra zapustiti gostilno v teku pol ure; zato se .s.-kemu žrostu natoči pijača samo enkrat 3.) Nihče r.e J bi več kot en četrt litra vina ali eno čašo piva. i i.iost m. ki se robato obnašajo, upijejo ali n-srar.o .'ov re se sploh ne postreže. 5.) Kaditi je stroej prep vedano. — Opomba: Komur niso vš<č ta pravila, na si izbere drugo gostilno! — Vkljub temu s stdničar dobro stoji in ima vedno vse poln'
Nekaj pregovorov.
r.ho.a e dostikrat žena poleruhota.
■'.a -t. :'. pa ne.
■i i -ira; zlato, opoldne »rebrno, ivefer »vinieno ••^a-a i' •: -d. nič se ne zamudi. - .1-2- ier.a: x>:ie. pamet pride
lin i rana >i:o pita. Ma -.:•■. ct: -c. majhna skrb; veliki otroci velika skrb. Na ^omaJem pragu se petelin lahko repenii.
t.aJega Jre.esca \eiico Je lahko odčesnei. od
s-srfca o mo aJ odsekati.
Pa-;tr.: sj pri ^n u ogreje, nespametni opeče. Radi fir.e muhe ne prede si pajek mreie.
zase. ko prase ^et e c adi io od zaJ ali spreJ.
• a< se iodi. da ga \saka ne dobi; pa se tudi tako
7 it. da ca •. saka ne iJe.
ko s n: rt no kosilo.
a e uka . ublanska skleda; dalj ko jo nese J. e: 4"krat o vrtei. več jih je. -:-adena rei za gospodarjem \riiii. ^ -- i .redna domata gruda, nego na tujem zlata ruda
Zaion brt-T otrok, brez soinca Jan. Želodca ni moči pregovoriti ali preupiU
Slovenski novičar.
Kranjsko
(Umrl Je) dnč 27. januv. v Ljubljani prelat, kanonik in stolni dekan včg. dr. Andrej Čebašek. Pokojni jo bil rojen dnd 14. nov. 1820 v smledniški župniji. Po dovršenem bogoslovji je bil eno leto adjunkt v bogoslovnem semenišču, potem pa dve leti v Avguštineju na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja. Za kaplana je bil nekaj let v Mengšu in Stari Loki odkoder je prišel kot bogoslovni profesor v Ljubljano ter predaval dogmatiko nad 40 let. Bil je več let ravnatelj v semenišču, postal je stolni kanonik in pozneje dekan stolnega kapiteljna. Letošnjo zimo začela se so na njem kazati znamenja telesne starosti, duh pa mu je bil do zadnjega bister in ognjevit. Pokojnik je bil blag mož, bistrega duha, plemenitega srca, neumorno je delal in neprenehoma molil, res uzor slovenskega duhovna. Naj počiva v miru in — kakor je sam obljubil na smrtni postelji v nebesih prosi Boga „za drage Slovence, da jih ISog ohrani verne in vedno udane katoliški cerkvi!"
lUmrl je) dne 24. januv. v Novem Mestu veleč, g. Rihard Frak, kanonik. Blagi pokojnik je bil rojen 1. 1827. in v mašnika posvečen 1. 1850. — Naj počiva v miru 1
(Ce<arjeva zahvala.) Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu je Njegovemu Veličanstvu cesarju doposlal slavnostno knjigo »Naš cesar« in koledar za 1. 1899, obe krasne vezani. Cesar je obedve knjigi sprejel in ukazal sporočiti odboru za ta dar in za pri tej priliki izkazano domoljubno mišljenje najvišo zahvalo.
(Z gradnje deželnega dvorca) začno baje že letos. (Ljubljanska nižja gimnazija) se be menda razkrila v višjo gimnazijo. Poslopje na Vodnikovem trgu, v katerem je sedanja višja gimnazija (ki pa se preseli prihodnje leto v nove, že dozidane prostore), se bo priredilo za novo višjo gimnazijo in za licealno knjižnico.
(Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji) pri Novem mestu razposlala jc poročilo o zdravljenju in oskrbovanju bolnikov v letu 1898. Iz poročila se vidi, da je bolnišnica oskrbovala 802 bolnika. Koncem 1897.1. jih je ostalo v bolnišnici 37 in dne 31. decembra pa ■)5 bolnikov. Popolno ozdravljenih je bilo 547, zbolj-šanih 146, neozdravljenih 22, umrlo je 32 bolnikov. Operirali so 294 oseb, od teh jih je 240 popolno ozdravelo, 32 se je stanje zboljšalo, jeden je umrl. Po stanu in obrti jih je bilo največ in sicer 458 kmečkega stanu, 48 dninarjev, 45 šolarjev, 18 čevljarjev, 15-krojačev itd. skupno 59 raznih stanov.— Konečno pravi poročilo, da se je bolnišnica zdatno povečala, kar je veliko stalo, in pristavi: „Zgradba nam ne dela sicer več skrbi; a treba je poplačati
visok dolg, ki nam ga je naložilo zidanje in notranja uprava" — in na to opozarjamo blaga srca!
(Grajščfno melllško) je kupila ljudska posojilnica v Ljubljani od viteza Savinšeka za 80.000 gld.
(Pri občinskih volitvah v Radečah pri Zidanem mostu) je dne 20. jan. sijajno zmagala katoliška na rodna stranka. Čast zavednim radeškim volilcem!
(Posojilnica v Radečah) je kupila nedavno od g. Petriča hotel ter ga krstila »narodni dom".
(Neverjetno za čebelarje.) Iz Vintarjevca pri Litiji se nam poroča, da so ondi dne 14 jan. čebele rojile!
(Umrl) je dne 14. januv. v Mekinjah pri Kamniku veleposestnik g. Alojzij Prašniker, star 78 let, po dolgi, zelo mučni bolezni. Ranjki, če tudi po rodu Kranjec, Slovencem v narodnostnem oziru ni bil naklonjen, vendar je bil blagega srca, podvzeten in marljiv mož. Napravil je pod Mekinjami tovarno za cement ter dvojno kopališče: Knajpovo zdravišče v Kamniku in toplice v Mediji pri Zagorju. Mnogo se je trudil tudi, da se je zgradila kamniška železnica. Umrl je lepo previden s sv. zakramenti. Naj počiva v miru!
(Umor po ciganih.) Dne 9. januvarija je bil na Krki (Dolenjsko) semenj. Več sejmarjev iz Velike Loke in Žaline se je podalo kmalu popoldan proti domu. Med drugimi Novljan iz Male Loke, Šeme iz Žaline iz Zajec iz Ve'ike Loke. Ko sta zadnja dva šla od Gradička proti Prestani, pribeži jima nasproti Novljan in pripoveduje, da so ga napadli cigani. Ohrabren do teh dveh se vrne ž njima. Kmalu dobijo res tri cigane, dva moža in eno žensko, oborožene s puškami in nožmi. Grozč jim z orožjem in jih nekoliko časa spremljajo. Kar naenkrat napadejo vse tri Šemeta hoče eden z nožem suniti v glavo, a o pravem času se umakne, zadet samo nekoliko in ranjen pri ušesu. Drugi napade Zajca s sekiro in ko bi se ne bil spodtaknil, bil bi zadet v glavo. Šeme in Zajec nato zbežita; cigana pa se vržeta naNovljana, ranita ga hudo na glavi, prebodeta mu vrat in mu zadasta več smrtnih ran v hrbet. Umrl je še tisto noč. Umorjeni Novljan je bil prav spoštovan mož, zapustil je vdovo s sedmimi nedoraslimi otroci. Cigane so pozneje zasledovali žandarmi ter enega vjeli. Vjeti je Šimen Held, star okrog 25 let. Tudi možje so šli na lov nad cigane, a niso nič vjeli. In vendar se še potikajo po onih krajih. Tu bi bilo pač treba odločnega koraka od strani pristojne oblasti.
(Premog v Št Janžu) na Dolenjskem so zopet začeli kopati. Prvič se je zasledil tam premog 1.1835. Leta 1859 je ustanovil Kušel topilnico za cink in premogokop. Vse stavbe so stale okoli pol milijona, delavcev je bilo okoli 500, a leta 1873. je podjetje propadlo. Bog daj novemu podjetju boljših vspehov!
(Velik požar) je uničil v noči od 22. na 23. t. m-v Dolnjih Kamnjah pri Novem mestu osmim po-
St. 3
sestuikom večinoma vsa poslopja tur poljske pridelke. Skupna škoda se ceni nad 16.000 gld., zavarovan, so pa bili skupno le na okroglo 1800 gld, ker večina izmed njih sploh ni bila zavarovana. Zgorelo je skoro pol vasi. Kako je ogenj navstal, so ne ve gotovo.
(Poskusen samomor). V Ljubljani se je minule dni poskusil ustreliti neki vojak. Zadel se je tako nesrečno, da mu je kroglja razbila čeljust in poškodovala nos in eno oko. Mož se je hotel usmrtiti, ker ga je neki lajtnant hudo preganjal.
(Nesreče.) Dne 15. jan. ponesrečil se je 47 letni posestnik B i r k iz Šmartina pri Ljubljani, ko je na »gmajni" naložil voz drv, ki se je nanj zvrnil. Bil je na mestu mrtev. — Isti dan je utonila 13 letna hči posestnika K e b e na Spodnjem Jezeru v bližnjem vodnjaku. Potegnili so mrtvo iz vodnjaka. — Isti dan je nagloma umrl posestnik Pečar iz Kranjske gore ko je počival na planini „Berlog".
(Potres) so čutili dne 19. jan. zvečer 10 minut pred deseto uro po mnogih krajih Kranjske dežele. Po nekod je bil precej močan.
Primorsko.
(Shod italijanskih županov v Trstu.) Vlada se je vendar enkrat odločila, da vrže tudi isterskim Slovanom košček pravice. Sklenila je v Puzinu ustanoviti tako potrebno hrvatsko gimnazijo. Toda pri Italijanih je bil takoj ogenj v strehi. Začeli so rogoviliti na vse mogoče načine in dne 15. januvarija se je sešlo v Trstu nekaj primorskih italijanskih županov, da slovesno ugovarjajo tej strašni vladni nakani. Toda shod se ni tako obnesel, kakor so pričakovali. Komaj polovica županov se je potrudila v Trst, in med temi ni bilo celo župana iz Pazina! Njega ni bilo, in ker ga ni bilo, nima ta shod nikake veljave glede na ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu! — Poroča se, da je ministerski predsednik grof Tun ukazal vrniti vse ugovore proti ustanovitvi hrvatske gimnazije v Pazinu!
(Poslanci tržaške okolice) skupno naznanjajo svojim volilcem, zakaj ne morejo delovati v tržaškem ljudskem zastopu. Jasno je, da je bilo surovo postopanje židovskih Lahonov v seji z dne 28 decembra prejšnjega leta res taka sila, kateri so se okoli-čanski zattopniki morali umakniti. Tega lahonskega nasilstva, ki brani slovenskim poslancem izvrševati njihove poslanske dolžnosti, tržaški deželni glavar, ki je ob edim tržaški župan, noče ali ne more ukrotiti! Res lepe razmere v „slobodni" Avstriji! —
Štajersko.
(Sad zadnjega gospodarskega shoda v Mariboru) je, da se rojaki na vseh straneh pripravljajo, kako b. zasnoval., kjer koli je le mogoče, konsumna dru-
Stva kmetijske zadruge in delavska društva in bi se tako' v gospodarskem oziru postavili na lastne nogo. Le pogumno naprej na začeti poti! -
, Rt.dka slavnost) se je vršila 23. januvarija pri 8V M-irjeti niže Ptuja Ta dan sta namreč obhajala zakonska Anton in Marjeta Feguš svojo zlato poroko. Poročal ju je brat ženina veleč. gosp. Jožei- Fegus, duhovnik v pok. v Cmureku.
(Pouemčevanjc gre gladko) V odborovi seji rudarske zadruge v Celji dne 18. dec. pr. 1. je predlagal nek nemški inženir i ž Štor, naj ee z denarjem, kfpreostaje zadrugi pri upravnih stroških, z i d a j o nemške šole. Toda delavci so ta predlog odklonili. Modro in pametno!
(Od Zgornje Poiskave.) Kar bi pred mssci-m dni še nihče ne bil verjel, se je zgodilo. Zgornja Polskava si je priborila 9. jan. slovensko županstvo. Naši nasprotniki, ki so na vse kripljc z umnimi, še bolj pa z neumnimi sredstvi delovali, da bi občinski zastop še obdržali v svojih rokah, so sedaj silno po parjeni. Neki IV sili - Nemec, čigar mati pa ni znala nemški, se je v svojem napuhu svoječasno zagrozil, rekoč: „Preden bo naša občina imela slovenskega župana, bo tekla naša Polskava nazaj gori na Pohorje!" A glej! Polskava še ni spremenila svojega toka in že imamo slovensko županstvo. Sedaj pa na delo, rodoljubi! Mudi se!
Koroško.
(V Šinoliorju) je brzojavni nadzornik Skočir s špiritom napolnjeni prižgani samovar prevrnil. V hipu je bila obleka v plamenu. Njegova žena mu je priskočila na pomoč; vendar leži sedaj nevarno opečen.
(Kmetski list), ki je hotel slovenske kmete eno leto za nt s voditi, ne izhaja več. Zmanjkalo mu je sape in denarja! Žaloval za njim ne bo nihče!
(Judežev dar.) Brez siamu delajo koroški Ncmci s pruskimi markami za pvoje zlobne namene. Za božičnice so sprejeli letos od znanega velikonem-skega agitatorja Prela v Berolinu 40"gld. 50 kr. Razdelili so jih šolarjem v Ovčji vasi inKre-jancah, t. j. v čisto slovenskih krajih!
Drobtinice.
Prah Krištofa Kolumba. — Telesne ostanke tega slavnega moža, ki jc pred 400 leti (1492) odkril Ameriko, dvignili so iz groba sedaj že v petič. Ležali so v II a v a ni na otoku Kubi. Ker pa so Španci v zadnji vojski z Amerikanci zgubili ta otok- z drugimi vred, prepeljali so kosti Kolumbove v dompvino. I'rah Kolumbov jc torej vse, kar je ostalo Špancem po zadnji nesrečni vojski!
Angleška mornarica. — Anglija je že dolgo hrepenela po tem, da bi imela dvakrat toliko vojnih ladij, kakor Francija. Ta srčna želja se je sedaj spolnima Angležem. Vrha tega pa dobe še tri vojne ladije prve velikosti, štiri oklopnice in dvanajst torpedovk. Tako je Anglija — kraljica morja!
Letošnje cesarske vojaške vaje. — Vršile se bodo v dobi od prvega do štirnajstega septembra, in sicer v področju osmega (praškega), devetega (ježe-lovskega), tretjega (graškega) in četrtega (insbruškega) vojnega kora. Ce bodo tudi na Ogerskem, dosedaj še ni določeno. Vseh večjih jesenskih vaj se bo vdeležil poli g Njega Veličanstva cesarja tudi Nj. cesarska visokost nadvojvoda Frančišek Ferdinand.
Vrabec kriv nesreče. — Neki gospej, sprehaja-jajoči se po berolinskih ulicah, priletita nasproti dva vrabca, leveč drug drugega. Kar se zadrvi zasledovani ptič gospej v desno oko s kljunom tako silno, da se gospa zgrudi na tla. Prcneso jo na dom, a poklicani zdravnik izjavi, da je oko zgubljeno za vselej.
An atrijski milijonarji. — Le tošnje poročilo linančnega ministra naznanja, da je v Avstriji tisoč sto in eden milijonar. Toliko ljudi je namreč napovedalo čez 40.000 gld. letnih dohodkov, kar po 1 otLtjtke obrestovano odgovarja kapitalu enega milijona. Najbogatejši vleče nekaj nad 3 milijone dohodkov, ter ima 255 tovarišev, ki so sami priznali, da dobivajo na leto nad sto tisoč goldinarjev dohodkov. Od teh jih stanuje 141 na Dunaju; na Kranjskem sta dva taka reveža!
Vlak v nebesa. — Zadnjič je hotela v Berolinu petletna deklica peljati se v nebesa. Umrla ji je mati in deklica je neprestani jokala za njo. Sestra jo je tolažila rekoč, da se je mamica odpeljala v nebesa. Deklica se zmuzne skrivaj od doma ter hajdi na kolodvor! Prihranila je 20 novčičev ter ž njimi hotela vstopiti v vlak. Vstavili so jo in vprašali: Kam pa? „V nebesa!" je zajokala sirotka ter pomolila 20 novč. Toda povedali so ji, da nimajo kart za nebesa ter jo odpeljali domov k sestri.
Narodno gospodarstvo.
Kako izbirati železno rezilno blago?
Vsako blago na sejmu ima dobro in slabo stran. Prodajalci seveda hvalijo vse vprek: dostikrat nalašč, največkrat pa nevede prodajajo slabe izdelke za dobre. Krive tega seveda so v prvi vrsti delavnice) kjer se blago izdeluje dostikrat iz slabega materijala ali pa se delo pokaži. Vsled tega pride navadno na sejm zraven dobrega tudi mnogo slabega blaga. To pa na prvi pogled ni lahko razpoznati; spozna se se le, ko se jame rabiti, a takrat je kupec Že — goljufan!
Ta sodba velja skoraj v vseh vrstah blaga; zato jo posebno neveščemu človeku svetovati, da je na sejmu — previelen. Najbolje stori, ako poprosi sku-šenega prijatelja, da mu pri kupovanju pomaga izbirati. Tu hočemo povedati nekaj nasvetov, kako je treba izbirati železno rezilno blago.
Da ima rezilno orodje dobro rez, treba mu je pravega jekla. To pa se od slabega pozna prvič po teži, drugič po glasu, tretjič po barvi in slednjič po preskušeni trdobi. Bistro oko in skušnja ravna se in izbira po teh lastnostih, da se ne ogoljufa.
Ako izbiraš blago, ki ima biti vse iz jekla, postavim kose, srpe itd., pazi, da poleg pravilne oblike blago ni pretežko! Seveda se mora zraven tudi upoštevati velikost in debelost blaga. Navadno pa je na sejmu ali v prometu tega blaga nad polovico pre-mehkega, katera lastnost se od boljšega pozna s tem, da je veliko težje od dobrega, primerno trdega jekla.
Drugič se ta slabost precej pozna po glasu, zlasti ako je vse orodje od jekla, ne pa samo nekaj jekla prikovanega, kakor pri sekirah itd. Glas od dobrega jekla mora biti kratek in tenak, dočim pre-mehko jeklo poje kakor ponev ali ubit zvon. Kosa mora tudi zazveneti, ako jo za prednji koncc trdo primeš in b pestjo udariš ob kamen. To je znamenje, da je cela kosa enako skaljena, kakoršna je gotovo najboljša.
Dalje se jeklo spoznava tudi po barvi. Vijoličasta ali temno bete barva pomenja mehko, visoko bela, na bakreno cikajoča barva pa trdo železo. Ta lastnost pa se rada zakriva s tem, da blago izlikajo* Zlasti pri kosah in srpih se to rado zgodi.
Najgotoveje se pa vsako rezilno blago more spoznati po tem, ako vzamemo nekaj prav trdega od jekla, bodisi kresalo od noža ali kos pile, s katerim drgnemo ob ostrino novega blaga. Tu se razločno spozna, je li blago trdo ali mehko, in če je povsod jednakomerno skaljeno ali ne.
Nekateri poskušajo ostrino nožev tako-le: V fino izbrušeno rezilo (klinjo) dahnejo toplo sapo, da se na železu naredi nekaka megla. Ta megla potem naglo izginja in sicer baje tem hitreje, čem trje in boljše je jeklo v klinji.
Pri kupovanju rezilnega orodja pa je posebno tudi treba paziti, da ni r a z p o k a n o, ali kakor se po nekod pravi, plcnjavo. To napako ima lahko vsako orodje od jekla, dobilo pa jo je ali pri izdelovanju, kaljenju ali brušenju. Včasih je razpoka neznatna in neškodljiva, večinoma se pa pri rabi orodje ondi krha, da se popolno pokvari, — Iz vsega tega se toraj vidi, kako oprezen mora biti človek pri kupovanju, zlasti rezilnega orodja.
Domači pravnik,
Danes izpolnujemo obljubo, ki smo jo dali bralcem v prvej »Domoljubovej« številki, ter nadaljujemo pogovor
o varstvu ali jerobstvu.
Kakšne dolžnosti pa ima jerob ali varuh? Postava zapoveduje, da je varuh dolžan navajati varovanca k poštenosti, bogaboječnosti in čednosti, da mora vzgojiti varovanca njegovemu stanu primerno v dobrega in rablji-vega državljana, da mora zastopati varovanca v vseh zadevah, posebno še pred s o d n i j o, da mora oskrbovati varovančevo premoženje zvesto in marljivo, sploh pa se ravnati v vsem po postavi.
Te ravnokar navedene dolžnosti so silo važne in pred posvetno postavo, pa tudi pred Bogom odgovorno breme prevzame na svoje rame vsakdo takrat, ko postane varuh. Da bi si varuh omenjene dolžnosti vtisnil dobro v spomin, zato zahteva postava, da mora vsak varuh pri sodniji slovesno obljubiti, da bode izpolnoval te dolžnosti vestno. Te obljube oproščeni so samo stari oče, mati in stara mati varovanca, kedar se jim izroči varstvo.
Postava pa varuhu ne pušča prostih rok. marveč sme varuh sam odločevati samo glede navadnih, tekočih zadev, ki se tičejo varovančevega premoženja. V' vseh izrednih zadevah, kakor: kedar treba nastopiti ali odkloniti dedščino, prodati lastnino varovančevo, ali jo dati v najem, odpovedati varno naložen denar varovančev, odstopiti ali cedirati varovančevo tirjatev, skleniti poravnavo v kakej varovančevej pravdi, začeti v varovančevem imenu obrt ali trgovino ali to nadaljevati ali opustiti, v vseh teh slučajih mora varuh iskati in dobiti privoljenja nadvarstvene oblasti, to je dotične s o d -nije. To naj bi si zapomnil natanko vsak varuh.
Pogodbe, ki se tičejo varovančevega premoženja, naj varuh sklepa le za toliko časa, dok.ler traja varstvo, ne za delj.
Gotovino varovančevo mora varuh, seveda samo v sporazumu z nad varstveno oblastjo, naložiti plodonosno.
Varuh je dolžan, o upravi varovančevega premoženja dati nadvarstvenej oblasti vsakoletoračun. V tem računu morajo biti natanko zabeleženi izdatki in dohodki.
Sodnija ta račun pregleda, če treba, zahteva od varuha pojasnil in potem račun, ko je v redu, odobri.
Kedar se varuštvo konča, ima dati varuh v teku dveh mesecev sodniji glavni ali konečni račun,
toda varovanec, ako je postal polnoleten, lahko varuha odveze od to dolžnosti. Ako jo ta konečni račun v redu, da sodnija varuhu pismo, v katerem potrjuje, da je varuh svoj posel opravljal pošteno in*redno. Če bi se pa pozneje pokazalo, da je varuh ravnal nepošteno, mu seveda to pismo prav
nič ne pomaga.
Prihodnjič hočemo se zopet pogovarjati o varstvu, katero jo, kar je gotovo jasno vsakemu naših .bralcev, zelo važen posel, in zasluži torej, da si ga ogledamo
in ga premisHmo natančno.
Za smeh in kratek čas.
(Zakonska ljubezen.) — Moža, ki je bil dve leti oženjen, praša župnik: „No, kako se razumeta z ženo?" — ,,Gospod fajmošter, tako jim povem," leto sem jo imel tako rad, da
— odvrne mož, bi jo bil kmalu

»prvo
snedel. drugo mi je bilo pa žal, da jo nisem
(Tristo nuinar, pa nobene oštarije!) — »Koščakov Lenart" je služil cesarja, ko so bile če »šibe" v navadi, to se pravi ob času, ko je moral vojak, ki se je pregrešil, „skozi šibe teči". Vojaki namreč so stali v vrsti na desni in levi in vsak je moral obsojenca, tekočega po sredi, udariti s šibo. Ne vemo več, s čim se je bil Lenart svojemu stotniku tako ^prikupil", dosti je, Če povemo, da je bil ohsojen na 300 Šib. 7.t je šel po »ulici" gori in doli ter jih od vsake strani prejel po 150 po razgaljenem hrbtu in se nazadnje za to dobroto stotniku lepo zahvalil, kakor je bila navada. Ta ga vpraša: „No Lenart, kako je kaj?" — »I predrto siaba, gospod auknian! Tristo numar pa nobene oštarije!"
(Sreča.) Popotni človek pride v samotno krčmo na kmetih ter zahteva vrček piva. Čez delj časa pride oštir z vrčkom rekoč: »Presneto imate srečo! Ravno en vrček ga je bilo še v sodčku!"
(Pred porotniki.) — Zagovornik: »Pomislite gospodje porotniki, da je moj varovanec kradel v največji temi, ko je silno težko razločiti med »mojim" in »tvojim" !
(Naznanilo.) — ,.Za eno krono plačila preženem vsako stenico. Ker sem pa zaradi bolezni v postelji, naj se mi blagovoli živalice in denar pošiljati poštnine prosto na dom!" — |. Bolhar, izprašan pohišni lovec.
Računska naloga za predpust.
osemdeset goldinarjev kupi 80 glav živine, po 4 gld., krave po 1 gld,, ovce po grošu. Koliko se sme kupiti vsake živine, da bo res 80
za 80 gld r
Zastavici.
1. Kmet vidi vsak dan; cesar le malokdaj;
u o g pa nikoli. Kaj '
Za
Voli so
glav
2. Kdo rojen, pa je
Rešitev Rešitev
|e to.'
je bil umrl ?
rojen, pa ni umrl; kdo pa ni bil
u g a 11 k v z a d n j i številki:
računske uganke: 25. Rešitev besedne uganke: ča^ bas, pas, las, as! Kesitev zastavic: 1 ' 2. Mlinar
-	» 1—' —1
Tisti, ki je rojen 29 februarja
Prav s o jih uganili: Karolina Petrič v Vipavi; Jernej Petrič, dež. dacar na Črnučah; Jakob l.očičnik, posest, v Trnovljah na Štajerskem; Matija Rant, nadučitelj na Dobrovi; Pavlina Rusova, učiteljica v Ljubljani; Vekoslav Goli, dijak v l.jubljani; Gotthard Zupan, odv. uradnik v l.jubljani; Ivan Strgar, čebelar v Bitnjah; 1'omo KoprivSek, organist v Špitaliču ; Marija »rumen in Alojzija Kumer v Zerovincih pri Ljutomeru.
Zilltnloa. nred&iitva. Nekaj naših naročnikov poslalo nam je več pesmic s prošnjo, da jih objavimo v »Domoljubu". Naj nam nikari ne zamerijo, če tega nc storimo. Zakaj ne, jim tu-le prav tiho na uho povemo: pesnik ie ni vsak, ki verze dela in pesem še ni vse, kar obstoji iz verzov! Priznavamo, da imajo laki dobro voljo: a samo dobra volja jc še premalo; treba je še marsikaj druzega! Zato so pa dobri pesniki kaj redko sejani! Uredništvo mora gledati na to, da toliko tisoč naročnikom podaje res dobro berivo. Torej brez zamere! — Ob enem prosimo vse tiste, ki žele kakoišnekoli stvar objaviti v Domoljubu, da nam jo pošljejo n a j m a 11 j en te d e 11 poprej, preden izide dotična številka. S ccr se ne moremo nanjo ozirati.
Slovarček nenavadnih besed.
Kompromis. To je dogovor, pogodba. Časih stranke, ki so si nasprotne, previdijo, da jc za narodno stvar prepotrebno skupno postopanje. Dogovore se torej med seboj. Vsaka stranka mora navadno nckolifro popustiti in odjenjati, da je mogoče skupno
delo. Tedaj pravimo: stranke so sklenile kompromis. Na primer: volitve so. Jedna slovenska stran hoče tega poslanca, ona drugega. Bati se pa je, da ne bodo zmagali nc ti, ne oni, ampak da se bodo veselili tretji, na primer, da bodo Nemci prodrli s svojim možem. Da bi se to ne zgodilo, stopita slovenski stranki skupaj ter se domenita, da bodeta obe skupno oddali glasove za tega in tega, t. j. skleneta kompromis. Taka volitev je kompromisna in tudi tak sKupno voljeni poslanec sc imenuje kompromisni poslanec. II kateri stranki spada ta. vprašamo časi. Ta je kompromisni poslanec, pravijo nam, volili sta ga po dogovoru obe srtanki. Jasno jc, da se kompromis sklepati sme le za pravično in pošteno stvar.
B^jč. »Domoljubov" bralec nam je napisal več besed, ki jih ni razumel. Med njimi je bila tudi beseda baje. Baje je slovenska beseda. Bajati je to kar praviti' 3aje ali bajo je torej = pravijo. Bila je baje čarovnica = bila jc, kakor pravijo, Čarovnica.
Fraza. So besede, ki jih ljudje vedno ponavljajo, a redkokdaj razumejo. Take besede so klerikalizem, jezuitizem . . . Imenujemo jih fraze. Če na primer liberalci vedno ponavljajo, da so svobodomiselni, je to fraza, in sicer lažniva fraza. Ko jim bi bila tako všeč svobodna misel, prosta misel, zakaj pa ne puste, da bi tudi katoličani prosto in svoje mislili, ampak jim vsiljujejo s.voje zmote in laži. — Če katoličan veruje, da je Kristus Bog, da jc cerkev od Boga vstanovljcna, da je papež namestnik Kristusov, pa ga zasmehujejo in sramote. Ali ni torej njih svobodomiselnost le lažniva fraza'f Ne ponavljajmo besed, ki jih dobro nc razumemo, s frazami se veliko greši zoper pravico in resnico!
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 16. februvarija 1899 zvečer.
Lotertjake uredke.
Dunaj, 21. januarja • 29 50 83	5	37
Gradec. 28 januarja 12 84 G8	72	88
Line, 21. januarja 66 60 26	18	77
Tm. 28 januarja: 62 33 16	55	62
Naia kava, katero hi (ako težko pogrešali, je v resni« i le nekaka »moda« in dolgoletna navada, katero je prav zanimivo zgodovinsko zasledovati. Kakor znano, so vpeljali |o naših deželah Turki »črno pijačo«, katero so uživali namesto prepovedanega vina, in preko Pariza in Dunaja se je proti koncu sedemnajsti ga stoletja razširila počasi kot moda. Toda samo počasi, kajti to varivo ni hot-lo dolgo ugajati, spočetka so govorili, da »stresa«. Toda kaj vse ne premore moda; in naposled bi ravno ne bilo obžalovati, da se je svet privadil živce vzburjajočem'i pitju kave, ako bi se žalibog ne pokazale kmalu prav hude posledice. Že sredi prejšnjega stoletja so dokazali znameniti zdravniki, da provzroča bobova kava oslabljenje, živčne io srčne bolezni; in odkar so leta 1*20 znašli »kofein«, vedo za trdno, da povzroča te bolezni kavovi strup, ki ie nahaja v Se tako majhni množini bobove kave. Toda navzlic zdravniškim, dostikrat prav nujnim opominom, se je Sirila navada vsakdanjega pitja kave vedno bolj, najbolj radi tega, ker se ni mogel že enkrat privajeni okus nadomestiti z nobeno drugo pijačo. To se je zgodilo *e-le, in lahko rečemo v splošno blaginjo in v resnični blagoslov za človeštvo, s Kathreiner - Kneippovo sladno kavo, katera se je i; največjim vspehom upeljala. Ta kava ima duh in okus b;bove kave, nima pa tisdli zdravju Škodljivih lastnostij, kakor bobova. Večji del se rabi Se sedaj Kathrei-nerjeva sladna kava kot primes k bobovi kavi, kateri se je more pridejati več kot polovica. Toda tudi sama Kathreiner-Kneippova sladna kava, ako je dobro skuhana, ima izvrsten "kus in je ne morenco dosti nujno in toplo priporočiti vsaki družinski mizi. Uporablja naj se pa samo »pristni Kathreiner« v znanih izvirnih zavitkih in čuva naj se pred slabšim ponarejenim blagom, katerega prodajajo »na vago«.
Krepak deček,
14—16 let star, poštenih starišev, 80 sprejme takoj v Pouk pri A. Herman, kolarstvo v Kamniku it 71. 390 3-2
Liniment. Capsici compos.
362 is lekarn« Slohter-jeva v Pragi 24-7 priznano izvrstno bolečine olajšujoče ma-
šilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubil1
.......t 759 4!)
domače zdravilo kar kratko kot
eno
16
Richter-jev liniment»,iidrom'
ter sprejme U previdnosti le v steklenicah i mano varstveno marko „ sidro" kot prlftss.
Riohter-jeva lekarna
pri slatem leva v Pragi,
kateri razume nekoliko o vrtnarstvu in sadjarstvu, ae išče za posestvo blizo Kranja. Več se izve pri upravništvu »Domoljuba".	397 2—1
Največji izbor.

> t
* i ti
t*. «■»
Skrbno_\/» 'V'
i/delovanje/\"\^ A
fpfeb«
o o> C? M h
t/3 "S —
s * -S
« m
m g*
-11 o -o
9U80<
—~— Stran 46
B, Pserlioferja
lekarna pri zlatem d^njabolku
„	r sini>'('i,Htrii',HI "____
nn Dunnjii, I.. »"»■-'-------
* p«prlioferieve
, Z .AUtllne krogljice Imen«««, so Maroznai.o, P.^f !???	zdravnikov,-riporoCenodomač,;

1'serln'fcr. knko-Sno
392 8 -1
odvaialne krogljiec
zdravilno sredstvo. - Te krogljice so jsto kate« jo^* ^ ^d-lujej« se edino le v imenom J. Pserhoferjeve kr c atilne kroflij > , ,ra«e lekarni pri zlatem državnem Jabolka n«i «»«!' «	. ;kM,|Jleainl gld 1 >.
Cena tem krogljicam; 1 »katljlfa 1* krogJIf- "r . 1 za j	zavoja
gld & s a srsrhS irfsf 5 * g-, (Mani
ter naj se pazi, da ima vsaka ikatljica nn nnfcrnvu rnrt.ec f.kano .m. je tudi ca navodilu za uporabo.
Balzam za ozeblino hoferjev
1 lonček 40 kr., franko poslan fi.'> kr
Trpotčev sok. steklenica 50 kr.
Balzam za gu^o K Siollovi kola - preparati
izvrstno krepčujoči lelodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld . pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
Grenka želodrna tinktura
(preje življenjska pser.c» ali PraSke kaplj c.-. Lehkotno odvajajoče sodstvo oži Ija in krepča želodec, ter pospe>-je prtb.ivljanje. Stekl. 22 k'., dvanajst stekl. pl I. 2- -
Balzam za rane »mi. so kr. Tannoehinin poiiiadaJho"rr:
ieva.najb 1 Se sredstvo za ra»t';is. lonček 2 gl. 60 kr., četrt litra 85 kr.	,	>.	.,„1
Zdravilni oliliž za rane llniversalna čistilna so
ust S-"- """" " ""ii^^S^
Razun tukaj omenje-iih izdelkov ima 5c vse v avsti )sk li časopisih i.aziiaiijeno tu- in inozemske farmacevtične sperijalitcte in se vsi predmeti, ki bi jih i.c b lo v zal' na zahtevanje točno in po ceni proskibe. fff Poilljatte |>o po*tl svrfč se najliitrejp pr-ti p-edpoiiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju — Ce se denar naprej pojlje (najbolje po poStneJ nakaznici), Je poštnina dosti nižja, nego pri poSIIJatvah « povzetjem. '•O
V zalogi »Katoliške Hu-kvarne« je izSla in so dobiva
po vseh knjigarnah t čctrl. ni
pomnoženem natisu za slovenske gospodinje in kuha rice prepotrebua knjiga
ali
navod umetno kuhati navadna in immitna jedila.
Spisala in na svitlo dala Magdalena Plei>veis. — Tej novi izdaji je pridejan obširen dodatek liti rega je vpisala M. L a v I it ar.
Vkljub temu, da j. v-e-bina knj g<* v-!od dodatka zdatno obAiriicja, kakor v prjSnili izdajah, knjiga obsega v novi izd.iji 398 stranlj, osiala jp ceni stara, namreč za nevezano 1 gld. 50 kr., za vezano v platno pa 1'80 gld.; po p*,sti poslana 10 kr. več.
rr*crxrxrxyxy*YXY> M
i*-Ženini in neveste!
ne zamudite prilike, ko »i omislite potrebne stvari za rab pri skupnem hiSov.inju. ohiSčile in oglejte si veliko zalogo 14 10-7
namizne oprave
iz kina- in pravega srebra.
poročnih ln drugih prstanov, uhanov, okraskov, stenskih ln žepnih ur tn verlilo zlatih, srebrnih ln nlkelnastlh. vse po najnižjih oenah.
Vabim na mnogobrojoi obisk v.«e slav. občinstvo ter pošiljam ilustrovane cenike po pnfti zastonj.
Fr. Cudpn urarin trgovec z
ni-1 ■■ ,. ,Mclkljl in šivalnimi stroji v Ljubljani nasproti rotovžu

na maaoo lahko pošteno /.aaluži sleherni ter ptvsstf •>rez zgube. ako ho.V pro-tajati paatavna dopuščene •reeke in državna Disms.
Ponudbe na Ludoviks Oaatarreieher, Budspmt VIII Oeutsohsfaite8 826 10 10
KGšr
za pilesekaraki obrt se
Schnfellner - ju na Sv.
Koverte s firmo vizitnice in
trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v LJubljani.
©a
takoj sprejme pri K"r°l Martina cesti v Ljubljani.
Preselitev trgovine.
Uljudno naznanjam, da sem prsaeltl avojo prodajalnloo
iz barake za knezoSkofijsko palačo na Pogačerjevem trgu (za vodrt) v
Kemeniši?no poslopje
na istem trgu, kjer bodem nadaljeval prodajo lesne, pletarake ln »itarake rob«, iime In morske trave. — Zahvaljujem se ol> jednem slav. občinstvu za doslej izkazano naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče v obila naročila.
Odličnim spoštovanjem
370 12-5
Matko Arko.
Nj. svetost papež Leon XIII.
■poročili io po svojem zdravnika prof. dr. L«p-panl-ju gosp. lekarnarju O. FiaooUJn v Ljubljani prisrčno uhvalo doposlano Jim stokleničice
§0" tinkture za želodec
ia ao njemu t diplomo dn* S7. no.embm 1897 podelili nasli.v ,.Dvorni zalolnik NJ. svetosti-' » pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi slovi ti profesorji in doktorji sapisujejo boleha, i in O. Flo-oolljevo t*-lodino tinkturo , katera krepka letodec. povečuje slast, pospeiu^e pre-bavljenje in te-losno odprtje. Naročila vspre-Ijema proti povzetju in 'točno izvrftuje Q. Pic-coll, lekarnar .pri an-
felu" v Ljubljani, na linijski cesti.
Tinkturo M lelo-dec pošilja Izdelovatelj v f katljah po IS stekl e-ničic za gld. 1SG a. v., po M stekl. za gld. » 40, po 36 za gld. SM>, po 70 z« gld. 6'60, po 110 za gld. 10*30. — foitnino mora plačati p. n. naročnik.
3«! 12-4
Lepo posestvo
z vrtom, kmetijo, travnikom in gozdom v Ponikvah. Hiša je jednonadstropna, pripravna za gostilno in vinsko trgovino; leži tik velike ceste med postajama Dohrepolje in Velike Lašče na Dolenjskem. Več se poizve pri trgovcu Andrej Peterlin-u v Ribnici, ali pa pri gostilničarju Alojzij Pogačnik-u v Ljubljani, Frančiškanske ulice štv. 6. 396 3—1

ij
obstoječe iz enonadstropne hiše, štale za živino in kozolca, vse v najboljšem stanu, s 15 oralov obdelane zemlje in 30 onlov gojzda se prostovoljno prod«. Natančneje se izvč pri lastniku Mihi Vranič-U (Ko-fedron), v R u d n i k u pri K a m n i k u. 936 2—1
cProstovoljno prodam
svoje poaeatvo v vasi Medno, ležeče ob veliki cesti proti Medvodam, 9 kilometrov od Ljubljane. Poslopja so v dobrem stanu, polja je za 35 mernikov posetve, tudi nekoliko vrla in gozda.
Več pove lastnik Janez Kaiar v. Dolh&r, vas Medno St. 6, poŠta Medvode.	387 2-2
Ufttna troblja harmonika
li* (največja in najnovejša iz umitev), imajoča vsled i z b o r n o prirejene trobl jine cevi presenetljivo močan in učinkujoč ZVOk!! Prekaša vse dos'daj izumljeno. Vsak na ustno harmoniko svirajoči je oveseljen te nove izumitve! Izredno fini glasovi, dvozvočni, največja trpežnost. Pridejana je temu izbornemu glasbilu nova šola, vs'ed katere more vsakdo takoj najnovejše koračnico, plese, pesmi itd., svirati!! Najiz-bornejša zabava osobito o dolgih zimskih večerih. Priporočljivo za dar ob vsaki priliki. Cena s šolo, zavojem in poštnino vred samo I.«1. 35 Razpošilja proti predplači Oskar Eisensehmidt, razpošiljatelj glasbil v Pragi, Goldschmi dgasse 4.
Vrl naroiitvah naj se napiše natančni naslov. •H-
376 5-2
»Posojili* is Ulica v Moravčah,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo" obrestuje hranilne vloge po	389 5-2
tm- 4 3L °|o -mm
t. j. 475 gld. ter plačuje rentni davek.
Načclništvo.
Radi odsotnosti posestnika oddd se pod zel6 ugodnimi pogoji, tudi na letne obroke
hiša št. 62 y Cerknici,
ležoča tik glavne ceste, pripravna za prodajalno, gostilno in pekarijo, kateri obrti so se v istej uže izvrševali. Zraven hiS: je večja klet, hlev za 20 živine, skedenj in ^epelarna (za potoSelj napravljati). Ce kupen samo poslopij noče, oddam proti primerni ceni tudi k posestvu spadajočih njiv krog sto mernikov posetve, kacih 60 oralov lepo zaraščenega gozda in travnike, dajoče za 20 živine sena.
Natančneje se izvš v hlit it. 62 V Gerkniol ali pa na pismena vpraSanja pod „A. M.1' Kranj.
poste reatante
384 2 -2
Dva sposobna pomočnika
in učence
379 6-3
sprejme takoj Ivan Demšar, kovač v Ljubljani.
jV r/ i
V
Ki

Kneippova sladna kava.



Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi - Pri zivcmh, srčnih, ielodecnih boleznih, pri noman kani,, Li Ji, zdravniško priporočena. - Najpn^njTa	v
rodovinah.
Izdajatelj: dr. I. Janežlč.
Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo.
Tiska »Katoliška Tiskarna.«