LETO XI GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LIP BLED PETEK, 23.1. 1981 ŠT. 1 ------------------------------------------------------------ Sprejeli smo katalog del in nalog v__________________________________________________________J Katalog del in nalog z ocenitvami zahtevnosti nalog smo sprejeli v decembru 1980 in ob tej priliki je prav, da se ozremo nazaj na prehojeno pot kataloga, obenem pa nam morajo biti jasne naloge in aktivnosti, ki bodo sledile v letu 1981. Kot je že večkrat bilo poudarjeno se je postopek kataloga del in nalog pričel z referendumom, 26. 1. 1978, ko smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za raporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO LIP Bled. 6.10.1978 smo imeli še en en referendum, kjer smo sprejeli samoupravni sporazum o enotnih osnovah in načelih za določanje kataloga del in nalog ter samoupravni sporazum o enotni metodologiji vrednotenja zahtevnosti dela. Od tedaj pa so posamezne faze dela potekale v naslednjih zaporedjih: — do junija 1979: izdelava kadrovskega dela kataloga del in nalog, t.j. opis del in nalog z opravili ter strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami (strokovna komisija); — od 8. do 22. 6. 1979: obravnava kadrovskega dela kataloga del in nalog na delovnih komisijah v TO in DSSS; — VII. in VIII. 1979: usklajevanje pripomb na strokovni komisiji ter izdelava celotnega opisa kataloga del in nalog; — od 8. 8. do 9. 10. 1979: obravnava celotnega kataloga del in nalog na delovnih komisijah v TO in DSSS ter posredovanje DS TO in DSSS za javno obravnavo; — oktober 1979: usklajevanje pripomb na strokovni komisiji ter ponovno merjenje vplivov okolice; — konec oktobra 1979: katalog del in nalog v vseh TO dan DS TO, da ga posredujejo v javno obravnavo, razen v DSSS febr. 1980; — 18. 12. 1979: sklep DS DO vsem samoupravnim delovnim skupinam, da se javna obravnava podaljšuje zaradi sprememb in usklajevanj delovnih izkušenj; — I. in II. 1980: usklajevanje delovnih izkušenj in vpliv okolice na strokovni komisiji ter posredovanje samoupravnim delovnim skupinam v obravnavo; — 28. 2. 1980: sklep DS DO, da se javna obravnava kataloga del in nalog zaključi z 10. 3. 1980, vendar se ne sprejme in so v času javne obravnave ocene, možne pripombe tudi na katalog del in nalog; — do sept. 1980: ocenjevanje zahtevnosti del za katalog na strokovni komisiji; — od 15. 9. do 25. 9. 1980: obravnava ocene zahtevnosti na delovnih komisijah v TO in DSSS; — od 25. 9. do 4. 10. 1980: usklajevanje pripomb delovnih komisij na strokovni komisiji ter posredovanje čistopisa kataloga del in nalog z oceno naslednjim prejemnikom: članom delovnih komisij v TO in DSSS, sekretarjem OO ZK in SS, vodjem samoupravnih delovnih skupin, oglasne deske, vodjem obratov oz. služb, direktorjem TO in DO ter članom DS DO; — 8. 10. 1980: DS DO da oceno zahtevnosti del in nalog v javno obravnavo. To seje odvijalo po samoupravnih delovnih skupinah, sindikatih ter sekretariatih ZK; — 10. 11. 1980: zaključek javne obravnave kataloga del in nalog ter ocenitve zahtevnosti del in nalog; — 17. do 21. 11. 1980: usklajevanje pripomb iz javne obravnave po TO in DSSS in sicer: direktor, vodja obravnavanega obrata oz. službe, član strokovne komisije TO oz. DSSS ter predstavniki iz SOPPA; —- 24. do 28. 11. 1980: usklajevanje vseh pripomb iz javne obravnave ter obravnav po TO oz. DSSS na strokovni komisiji; — 4. 12. 1980: čistopis kataloga del in nalog, ter ocene zahtevnosti dela poslan istim predstavnikom kot; 4. 10. 1980, s tem, da dobijo tudi člani DS TO in DSSS (istim so bili posredovani tudi odgovori na pripombe): — 8. do 10. 12. 1980: ter ocenitev na delovnih komisijah po TO in DSSS (nekje sodeloval sekretariat ZK); kje sodeloval sekretariat ZK); — 11. 12. 1980: usklajevanje pripomb delovne komisije na strokovni komisiji; — 11. 12. 1980: DS DO da oceno zahtevnosti dela delavcem v DO v sprejem na zborih delavcev; — 12. 12. 1980: DS TO in DSSS da katalog del in nalog v sprejem na zborih delovne skupine; — 15. do 19. 12. 1980: zbori delavcev; — 22., 23. 12. 1980: DS DO, TO in DSSS sklepajo o ugotovitvenih sklepih. Rezultate glasovanja na zborih delavcev nam kaže tabela štev. 1 (na nasi, strani) Tabela nam posebej prikazuje rezultate glasovanja za katalog del in nalog in za vredno- tenje zahtevnosti. V tej tabeli so glasovi tistih delavcev, ki niso glasovali, avtomatično šteti za PROTI, pa kljub temu je katalog sprejet v okviru DO s 63,5 % in vrednotenje zahtevnosti s 60,4 %. Glasovalo pa je 73,8 % vseh zaposlenih. Prisotni delavci so glasovali za sprejem ocen takole: TO Tomaž Godec 78 % TO Rečica 82 % TO Mojstrana 100 % TO Podnart 100 % TO trgovina 100 % DSSS 71 % skupaj DO LIP 82 % V katalogu del in nalog ter ocenah zahtevnosti se odražajo načela, ki smo jih postavili s samim sporazumom o vrednotenju, in sicer: — da se morajo težki vplivi okolice, fizično delo in ključno delo v proizvodnji bolje stimulirati in vrednotiti in — da se ocene zahtevnosti ekonomsko administrativnih del vključujejo v naloge v neposredni proizvodnji. To nam prikazujejo indeksi povečanja povprečnih ocen zahtevnosti po TO in SM (tabela štev. 2 — na nasi, strani). Na podlagi kataloga del in nalog bo odbor za delovna razmerja brez objave izdal za vsakega delavca sklep o razporeditvi na dela in naloge ter o določitvi osnove za obračun OD. V sklepu bo navedeno več nalog, za katere se zahteva enaka strokovna usposobljenost. Delavec bo lahko razporejen na katerokoli teh nalog brez posebnega sklepa in bo tudi OD obračunan po nalogi, ki jo opravlja. V primeru, da delavec s sklepom o razporeditvi ni zadovoljen, se lahko pritoži na DS TO oz. DS DSSS, vendar najkasneje v 30 dneh. O taki delavčevi pritožbi je treba odločiti najkasneje v 30 dneh od vložitve. Če delavec tudi s to odločitvijo ni zadovoljen, sme v roku 30 dni vložiti tožbo pred sodiščem združenega dela. Kadar se delavec pritožuje na razporeditev del in nalog, odloča o taki delavčevi zahtevi DS TO oziroma DS DSSS; če pa se delavec pritožuje zoper ocenitev del in nalog, pa mora DS TO oz. DS DSSS odstopiti tako zahtevo DS DO v dokončno rešitev. c r- TABELA 1 SPREJELI SMO KATALOG DEL IN NALOG (Nadaljevanje s 1. strani) TO (samoupr. del. skup.) V-f 5? ŠT > •7. X Katalog del in nalog ZA 'V proti Vrednotenje zahtev, del in nalog ZA ri proti TO Tomaž Godec Bohinjska Bistrica — opažne plošče 144 104 72.2 102 70.8 *2 ( 2+ 0) 104 72.2 — — pohištvo 109 75 68.8 55 50.5 20 (10+ 10) 55 50.5 20 ( 10+10) — mehan. predel, lesa 52 44 84.6 44 84.6 - — 44 84.6 - — kovinski oddelek 28 22 78.6 20 71.4 2 ( 0+ 2) 18 64.2 4 ( 4+ 01 — oddelek za sploš. zadeve 28 16 57.1 15 5.2.6 i ( 0+ 1) 15 52.6 1 ( 0+ ll — odd. priprave proizvodnje 55 .2.2 60.0 20 .26.4 12 (12+ 1) 19 24.5 14 ( 12+ 1) .29 28 71,8 1 2.6 27 (17+10) 1 2.6 27 1 15+12) - ISO-SPAN 15 10 66,7 5 22.2 5 ( 0+ 5) 5 22.2 5 1 0+ 5) SKUPAJ 470 .2.22 70.6 262 55,7 70 (41 + 29) 261 55.5 71 ( 42 + 29) TO Rečica — vrata I 62 48 76.2 47 74,6 1 47 74.6 1 — vrata 11 74 64 86.5 59 79.7 5 62 85.1 1 — montaža - lak. in SM 48 .21 64.6 21 42.7 10 2 6.2 28 — žagalnica, skladišče 65 47 72.2 44 67,7 2 46 70,8 1 — stzrokovne službe 64 .29 60,9 29 60,9 - 28 42.7 1 1 SKUPAJ .214 229 72.9 210 66.9 19 187 59.6 42 TO Mojstrana 55 .25 62.6 25 6.2.6 — 25 62.6 — TO Podnart — žaga. obloge, emb'str. sl. 79 60 75.9 57 72.2 2 60 75.9 - TO Trgovina — posl. Rečica 12 10 82.2 10 82.2 — 10 82.2 — — posl. Zagreb 6 5 82.2 5 8.2.2 — 5 82.2 - — posl. Murska Sobota 6 6 100.0 5 8.2.2 1 5 82.2 ! Skupaj TO Trgovina 24 21 87.5 20 82.2 1 20 82.2 1 DSSS — splošni sektor '2'2 20 90,9 20 90,9 — 20 90.9 — — finančni sektor 15 14 9.2,2 12 80,0 2 12 80,0 ■) ( 2+ 0) - AOP 9 8 88,9 8 88.9 — 8 88,9 — - SOPPA 5 5 100.0 5 100,0 — 5 100.0 — — Nabavni sektor 7 i 100,0 2 42,9 4 2 42,9 4 ( 1+ 0) — Prodajni sektor 18 17 94,4 9 50,5 8 ( 1 + 7) 8 44.4 9 ( 8+11 - PRB 14 14 100.0 14 100.0 - 4 28,6 10 ( 8+2) SKUPAJ DSSS 90 85 94.4 71 78.9 14 ( 7+ 7) 60 66.7 25 ( 22+ 2) SKUPAJ DO 10.22 762 7.2.8 655 62.5 107 (71 +26) 622 60.4 129 (107 + 22) Tehnika dela na liniji s profilnimi iverilniki in krožnimi žagami (Žaganje drobne oblovine) Pridobivanje večjih količin lesa z našega območja je stalna naloga, ki je ob sedanjem stanju pomanjkanja normalnih sortimentov, ter zmanjšanja možnosti uvoza žaganega lesa postala še posebno aktualna. Tako se kaže nujna potreba, da pri LIP Bled vključimo v žaganje, obdelavo in predelavo vso možno drobno oblovino, ki se sedaj porablja na manj interesantnih področjih. V tem sestavku želimo prikazati nekaj najbolj gospodarnih osnovnih projektnih rešitev, ki služijo za orientacijo pri sestavljanju lastnih programov. V razvitih deželah vnašajo nove rešitve v žagarstvo z zajemanjem drobne oblovine premera od 14 do 25 cm. Medtem je že razčiščeno, da se je s polnojarmeniki žagalo vse od drobnega do debelega lesa in da je danes nujno izbrati specialne stroje v skladu z območji premera hlodovine. Pri premerih oblovine, do 25 cm si na današnji stopnji razvoja strojne opreme in tehnologije predstavljamo kot najbolj gospodarno rešitev tehnološko linijo s profilnimi iverilniki in krožnimi žagami. Profilili iverilniki Profilni iverilniki omogočajo obdelavo oblovine pri sočasnem napadanju točnih dimenzij žaganega blaga, ki je brez risaste površine ter ustreznega dela sekancev. Velikost sekancevje moč uravnavati z izbiro rezilne glave in orodja s čimer so možne variacije in prilagajanja raznovrstnim zahtevam. Zaradi avtomatskega sistema naravnamo obdelo-vanec k stroju zelo precizno centrirano, čeprav se obratuje z največjim pomikom (60 m/min.) in čeprav delamo z različnimi obdelovanci ali nalaganjem drug na drugega. Za dobro pripravo služi daljinsko vodena naprava za obračanje obdelo-vanca, katera ga vrti v času pomikanja v željeno lego. Naravnanje in krmiljenje s centrirno napravo zagotavlja rezultat maksimalnega izkoristka lesa. Rezilne glave so zelo enostavno nameščene in tečejo s hitrostjo 600—700 vrtljajev odvisno od oblike in dolžine iverja. Na glavah so nameščeni 2—3 sekalni noži pač odvisno od tipa stroja ter zahtevane dolžine reza. Za doseganje brezhibne rezne površine pa so na glavi nameščeni zobati segmenti iz trdega jekla ali pa ustrezni poravnalni noži. Specialne rezilne glave, ki so namenjene izdelavi ploščatih iveri za proizvodnjo ivernih plošč imajo nameščenih 12 nožev. Direktno na stroju se ločijo sekanci in obdelovanec tako, da sekanci prihajajo popolnoma brez finih delov in tudi brez grobih delov na naslednjo fazo obdelave ne da bi jih bilo potrebno sejati. Za-menjava rezilnih glav zaradi brušenja se opravlja po vsaki drugi delovni izmeni seveda je natančen čas odvisen od čistosti lesa, skrajša pa se lahko z obračanjem leve strani glave na desno stran. Možno je izbrati hitrost pomika pri izdelavi sekancev na 30, 45 in 60 m/min. Pomik je vedno konstanten. Obstajajo različne možnosti kako pozicionirati rezilne glave. Ža naravnavanje pozicij je vgrajen sistem, ki deluje z električnim daljinskim krmiljenjem s centralnega krmilnega pulta, kar zagotavlja hitro in točno naravnavanje stroja na želje-ne dimenzije rezanja. Cepilne tračne žage Stroj je namenjen za cepljenje desk, moralov, polmo-ralov in prizem ter postavljen direktno za robilnim strojem ali v povezavi z napravo za pritezanje in centriranje. Stroj je izveden z dvema ža-galnima pušama, ki se pomikajo s hidravliko. Za po-zicioniranje žagnih puš sta predvideni dve hidravlični servo premikali, katere z visoko hitrostjo naravnata TABELA 2 Stara povpr. Ocena po ocena katalogu SM točk točk Indeks TO Tomaž Godec — plošče 135 143 106 — pohištvo 139 146 105 — primarna predelava 151 159 105 — iso-span 148 155 105 — kovinska 176 178 101 — vodstvo 183 188 103 — kuhinja 149 155 104 — kotlovnica 173 176 102 — sušilnica 176 174 99 — brusilnica 170 175 103 — skladišče izdelkov 157 162 103 — vzdrževanje 182 184 101 — vzorčna delavnica 180 184 102 — skupaj TO 152 158 104 TO Rečica — vrata 140 146 104 — žaga 147 153 104 — montaža na stavbi 235 237 101 — vodstvo 183 188 103 — kuhinja 150 156 104 — kotlovnica 171 173 101 — sušilnica — skladišče 181 183 101 — vzdrževanje 188 190 101 — skupaj TO 181 156 103 TO Mojstrana — vhodna — garažna vrata 143 149 104 — uslužnostno žaganje 164 171 104 — vodstvo 181 186 103 — kuhinja 151 156 103 — skupaj TO 152 158 104 TO Podnart — žaga 147 150 102 — predelava 140 143 102 — uslužnostno žaganje 158 158 100 — vodstvo 183 185 101 — kuhinja 151 156 103 — skupaj TO 150 153 102 TO Trgovina — poslovalnica Rečica 170 173 102 — poslovalnica Zagreb 174 176 101 — poslovalnica M. Sobota 177 179 101 — vodstvo 228 237 104 — skupaj TO 179 183 102 DSSS — splošni sektor 199 203 102 — prodajni sektor 229 234 102 — PRB 241 241 100 — finančni sektor 213 213 100 — AOP 231 238 103 — nabavni sektor 218 222 102 — SOPPA 245 250 102 — skupaj DSSS 224 226 101 — skupaj LIP 158 163 103 željeno pozicijo žaganja. V podaljšku stroja so nameščeni izvlečni valji, ki pomikajo žagno blago naprej po liniji. Dvovaljne krožne žage Za naknadno žaganje prizme ali moralov se vse češče uvršča dvovaljna krožna žaga. Stroj je grajen v eno-kanalni in dvo-kanalni izvedbi. Dvo-kanalna izvedba je uporabljiva samo za narez moralov. Pri tem stroju delujejo gornji pomični agregati neodvisno za oba kanala. Na tak način je možno sočasno žagati dva morala čeprav sta različnih višin vendar je hitrost pomika dvovaljne krožne žage le polovico pomika predhodnega stroja. Eno-kanalni stroj je primeren pač po vrsti priteganja za žaganje moralov ali za žaganje prizem. Ker je konstrukcijski princip dvovaljne krožne žage v tem, da se dela z dvema žagnima listoma po žagni višini se tako reducira napetost lista in je s tem podana možnost uporabe tanjših žagnih listov. Kvaliteta žaganja, kakor tudi točnost dimenzij je izboljšana prav (Nadaljevanje na 5. strani) 3 4 Princip obdelave oblovine s profilno tehnologijo Sklepi samoupravnih organov DS DO (11. 12. 1980) 1. DS je na osnovi obravnave sprejel tolmačenje 44. in 49. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO LIP Bled. 44. člen Predlog kataloga na neposredna dela pripravi tehnološka priprava dela in ga posreduje DS TO. Predlog kataloga za posredna dela pripravi sektor za organizacijo poslovanja plan in analize in ga prav tako posreduje DS TO oz. DS DSSS, za katero je katalog izdelan. Pristojni DS predlog obravnava, ga da v javno obravnavo, oblikuje na podlagi predloga tehnološke priprave oz. SOPPA dokončni predlog in ga posreduje v sprejem samoupravnim delovnim skupinam, da ga dokončno sprejmejo na svojih z borih (za svojo organizacijsko enoto. t.j. TO oz. DSSS). Enak postopek velja tudi za dopolnitve oz. spremembe kataloga del in nalog. V osmih dneh po sprejemu na zborih mora DS TO oz. DS DSSS sprejeti ugotovitveni sklep glede sprejetja in veljavnosti sklepa. 49. člen Rezultate vrednotenja zahtevnosti dela izdela strokovna komisija v DO, ki jo imenuje DS DO. Komisija posreduje svoj predlog DS DO, ki ga da v javno obravnavo v vsej DO. Po končani javni obravnavi posreduje komisija usklajen predlog DS DO, le-ta pa ga da samoupravnim delovnim skupinam organizacijske enote, na katero se nanaša, v sprejem na zborih. V osmih dneh po sprejemu na zborih mora DS DO sprejeti ugotovitveni sklep glede sprejetja in veljavnosti sklepa. V samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za osebne dohodke v DO je predvideno, da bodo katalog sprejemali delavski sveti temeljnih organizacij, vrednotenje zahtevnosti dela pa DS DO. Ob sprejemu sporazuma stališča še niso bila povsem usklajena, zato je bil tak način sprejemanja še sprejemljiv. V letu 1979 in zlasti v letošnjem letu pa so se stališča dokončno izoblikovala. Iz določbe ustavnega sodišča št. U I 78/78 z dne 26/12-1979, ki je bila objavljena v Ur. listu SRS, št. 2/80 izhaja, da so pravice, pridobljene na podlagi dela, neodtujljive. Zakon o združenem delu določa, da o neodtujljivih pravicah odločajo delavci v TO v eni izmed oblik osebnega izjavljanja. Zato lahko sprejmejo samoupravni splošni akt, s katerim urejajo delovna razmerja, medsebojne pravice in obveznosti in odgovornosti pri delu le delavci sami v eni izmed oblik osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, statut ali samoupravni sporazum, ne more pa ga sprejeti delavski svet. To pa velja tudi za sprejem samoupravnega splošnega akta o katalogu del in nalog. Upoštevajoč spredaj navedeno, je bilo potrebno prilagoditi in spremeniti način sprejemanja kataloga tudi v naši DO. Ker je ena izmed oblik osebnega izjavljanja tudi sprejem na zboru delavcev, je DS sprejel sklep, da katalog del in vrednotenj zahtevnosti dela sprejmejo samoupravne delovne skupine na svojih zborih, ki naj bi bili v dneh od 15. do 19. dec. 1980. 2. Na osnovi tolmačenja 49. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v DO LIP Bled predlaga DS DO vrednotenje del in nalog po katalogu del in nalog v sprejem samoupravnim delovnim skupinam DO. 3. DS je ugotovil, da so vsi DS TO sprejeli rebalans plana za leto 1980 v predlaganih postavkah, zato je popravek potrdil. 4. DS je sprejel sklep, da se terjatvi Agromakedonija Skopje (210.433,90 din) in Kvarner Commerce Rijeka ( 126.848,65 din) izbrišeta iz knjižne evidence. Pravna služba naj še naprej išče podatke o navedenih organizacijah. 5. DS je sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev z DO Donit, TOZD Fenolit Borovnica. Za podpisnika je bil pooblaščen direktor Franc Bajt. 6. DS je sprejel pobudo za spremembo oz. uskladitev samoupravnega sporazuma o stanovanjih z ustavnimi in zakonskimi določili. Pravna služba naj pripravi predlog; usklajen samoupravni akt naj bo sprejet do konec marca 1981. 7. DS je sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev na področju zunanjetrgovinskega prometa s publikacijami s Cankarjevo založbo Ljubljana. Za podpisnika sam. sporazuma je pooblastil direktorja Franca Bajta. Sklep velja tudi za DZS Ljubljana. 8. Delegatska vprašanja a) Na vprašanje o možnosti delitve novoletne nagrade je tov. direktor odgovoril, da ta dodatek skoraj ni mogoč. Predlagal pa je, da v kolikor bi obračun dopuščal, da se v skladu z resolucijo in našimi samoupravnimi akti obračuna eventuelni višek po 23. členu. b) Štefan Banko je na pobudo delavcev iz poslovalnic v Murski Soboti in Zagrebu sprožil vprašanje toplega obroka. Boni, ki jim po sklepu pripadajo, minimalno krijejo vrednost malic, zato morajo pretežni del plačevati sami. DS je bil soglasen, naj o zadevi razpravlja odbor za splošne zadeve in družbeni standard in uskladi z republiškim navodilom oz. obveznim priporočilom. DS DO (23. 12. 80) Spremeni se sklep o pripravi novega sam. sporazuma o stanovanjih: Pripraviti je treha nov predlog sam. sporazuma o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil, tako da bo sprejet v 3 mesecih po sprejetju družbenega dogovora o stanovanjih, vendar najkasneje do konec oktobra 1981. Izvršen tudi ni bil sklep o pobudi za povišanje nadomestila za topli obrok zaposlenim v poslovalnicah v Murski Soboti in Zagrebu. Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje bo o zadevi razpravljal v skladu z družbenim dogovorom, ki ga je sindikat sprejel na zadnji konferenci. 2. DS je ugotovil, da so bili v času od 15. do 19. 12. 1980 izvedeni zbori delavcev v vseh TOZD in DSSS DO LIP. na katerih so sprejemali predlagano vrednotenje del in nalog. V posameznih TOZD je bila udeležba in glasovanje sledeče: TOZD Zapo- slenih Navzo- čih C' f ZA PROTI C' f >N "S C( > Tomaž Godec 470 332 70,6 261 55,5 42 8,9 29 6,2 Rečica 314 229 72,9 187 59,6 42 13,3 — — Mojstrana 55 35 63,6 35 63,6 - - - - Podnart 79 60 75,9 60 75,9 - — — — T rgovina 24 21 87,5 20 83,3 1 4.2 — - DSSS 90 85 94.4 60 66,7 22 24.4 3 3.3 Glede na navedene rezultate glasovanja DS DO ugotavlja, da je bilo vrednotenje del in nalog sprejeto v vseh TOZD in DSSS s potrebno večino glasov in tako velja od 1. 1. 1981 dalje. V zvezi s sprejetim katalogom del in nalog in v skladu z navodilom je treba do 20. 1. 1981 izdati odločbe: delavcem v neposredni proizvodnji najkasneje do 12. 1. 1981. 3. DS je za leto 1981 določil novo vrednost točke — 0,38 din bruto. 4. DS je sprejel predlagana merila za leto 1981, vrste in vlivnost meril za posamezna delovna področja in nadomestila. Pri TO trgovina se doda še naslednje določilo: V kolikor planiranih količin ni možno doseči iz upravičenih vzrokov, npr. če je proizvodnja prenizka, če gre preveč v izvoz, se prodajni plan za trgovino korigira. Korekcija se vrši kvartalno — pozitivno in negativno. 5. DS je sprejel sklep, da DO LIP Bled pristopi: a) k sam. sporazumu o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981 — 1985 b) k sam. sporazumu o merilih, pogojih, načinu in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za obdobje 1981 — 1985 c) k sam. sporazumu o merilih in postopkih za uresničevanje kreditnih odnosov s tujino za obdobje 1981-1985. Za podpisnika navedenih aktov je bil pooblaščen direktor Franc Bajt. 6. DS je na osnovi 42. člena pravilnika o inventuri sprejela akt o normativih izgub pri blagu. 7. Glede na sprejem kataloga del in nalog in vrednotenja po katalogu bodo nekateri delavci, ki so pred upokojitvijo, ocenjeni nižje kot so bili do sedaj, zato je DS sprejel naslednji sklep: Delavcu, ki je zaposlen v DO LIP Bled 10 ali več let in ima do upokojitve največ 3 leta, mu ob prehodu na novo ocenitev ostane dosedanja ocena. 8. Glede na razpravo na zadnjem zasedanju in ugotovitev stanja je DS sprejel sklep, da se za Novo leto izplača 35 % od enomesečnega osnovnega OD kot poračun OD za obdobje I —XI 1980. Svet za finančne zadeve (8. 12. 1980) 1. Pregledal je poročilo o likvidnostnih kreditih med TO LIP Bled v času od 21. 8. do 30. 11. 1980 in ga potrdil. 2. Potrdil je poročilo o odkupu menic. 3. Odobril je kratkoročni kredit Celulozi Medvode za nadaljnje 3 mesece. 4. Strinjal se je s predlogom, da Lesnini odpovemo kredit za stavbno pohištvo, ker po novih predpisih ni možen nakup stavbnega pohištva na potrošniško posojilo. 5. Sprejel je blagajniški maksimum za posamezne TO. Odbor za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje (15. 12. 1980) 1. Sprejel je sklep, da je v poč. domu v Seči treba urediti jedilnico in prebeliti prostore v domu in da nabavimo v. letu 1981 2 prikolici. 2. Razpravljal je o težavah uredniškega odbora pri izdajanju glasila. Sprejel je naslednja zaključka: odbor ugotavlja, da nekateri delavci, ki opravljajo naloge na vodilnih in vodstvenih mestih, ne izpolnjujejo zadolžitev uredniškega odbora; zato odbor poziva vse zaposlene, predvsem pa delavce na vodilnih mestih, naj bolj vestno sodelujejo in bolj pogosto seznanjajo kolektiv o aktualnih dogodkih. 3. Odločil je, da se vključimo v akcijo objavljanja novoletnih voščil v korist boja proti raku v dnevnem časopisju (Delu in Delavski enotnosti). (Nadaljevanje na 4. strani) Srečanje v jedilnici Zadnji delovni dan v starem v DSSS so člani izvršnega odbora OOS pripravili skromno zabavo v jedilnici. Stene so okrasili s smrekovimi vejicami, zabava se je začela ob 14. uri. Več kot dve tretjini delavcev se je udeležilo srečanja, tako da je bilo veselje videti polno jedilnico veselih in sproščenih ljudi, ki so za nekaj ur odložili svoje delovne skrbi, se pošalili in izpili kozarec ali dva na zdravje, za srečo v novem letu. Predsednika IO OOS Martina Dežmanova je v kratkem pozdravnem govoru podala vsebino dela v letu 1980 v sindikalni organizaciji. Posebej so se nam vtisnile v spomin njene besede: »Za nami je leto, v katerem smo izgubili tovariša predsednika Tita, ki nam s svojimi velikimi idejami kaže pot prihodnosti. Zvesti mu bomo ostali, oddolžili se mu bomo največ z delom in marljivostjo.« Med plesom, veselo in vedro besedo nam je minilo popoldne. Okoli sedmih smo pospravili jedilni prostor, ugasnili luči . . . Ko sem odhajala med zadnjimi, sem ujela pogovor med dvema prijateljema: »Prav lepo smo se poslovili od starega leta, čeprav letos nismo bili v kakšnem blejskem hotelu. Bilo je skromno, vendar prisrčno.« Drugi pa je dejal: »Prihranili smo tudi pri denarju. Saj ni vedno vse, kar je bogato in razkošno tudi prijetno za počutje.« Praznik Bohinja 14. december je krajevni praznik Bohinja. Na ta dan pred 39. leti so se okupatorju začeli upirati tudi zavedni Bohinjci. Ta pomemben dan smo v Bohinju tudi letos slovesno proslavili v novozgrajenem kulturnem domu. Bili smo posebno ponosni, ker se je te proslave udeležila tudi žena revolucionarja Edvarda Kardelja, tovarišica Pepca Kardelj. Prisotni pa so bili tudi predsednik SZDL za Gorenjsko Milan Osredkar, predsednik SO Radovljica Leopold Pernuš in drugi. Po nastopu pevskega zbora osnovne šole dr. Janez Mencinger iz Boh. Bistrice in pozdravnim govorom predsednika KS Boh. Bistrica Ivana Cerkovnika je besedo povzel tov. Osredkar. Orisal je potek in pomen bohinjske vstaje. Na svoj način so to predstavili še pevci mladinskega zbora in recitatorji KUD iz Boh. Bistrice. Da je bila proslava še bolj slavnostna, je ob koncu KO ZRVS Boh. Bistrica razvila svoj prapor. Istega dne je bila na Pokljuki tradicionalna spominska slovesnost v počastitev padlega tretjega bataljona Prešernove brigade. Kot vsako leto so se proslave udeležili številni borci, aktivisti, vojaki in mladina iz vse Gorenjske. Ta dogodek so počastili tudi športniki s tekmovanjem v smučarskih tekih za memorial mrtvega bataljona. J. K. Sklepi samoupravnih organov Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (19. 12. 1980) 1. Pregledal je predlog Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled. da bi sodelovali pri reševanju stanovanjskega problema naše delavke Marije Rajbelj. stanujoče na golf igrišču v višini 300.000 din. Marija Rajbelj stanuje s svojimi starši v Lescah, na golf igrišču v klubski hiši. Stanovanje je izredno slabo. Hišo nameravajo adaptirati. Zavod je pripravljen kupiti novo kletno stanovanje na Jaršah na Bledu. Prispevali bodo 509.778.00 din. primanjkuje jim še 300.000,00 din. Odbor je sprejel sklep, da bomo za nakup stanovanja za Marijo Rajbelj prispevali 1/3 vrednosti stanovanja. 2. Ob ugotavljanju obveznosti do plačila soudeležbe ob zamenjavi stanovanja je odbor sprejel naslednji sklep: Za preselitve iz manjšega stanovanja v večje zaradi povečanja družine se obračuna kot soudeležba razlika v kv. m preračunana na vrednost. 3. Odbor je potrdil telefonsko privolitev članov odbora, da bomo sredstva 1,345 % stanovanjskega prispevka v višini 1.201.217,85 din porabili za nakup stanovanj na Jaršah na Bledu. Sprejel je tudi sklep o najetju kredita v višini 400.000 din za dobo 10 let in 4 ? obrestno mero. 4. Na predlog službe za izobraževanje je odbor sprejel sklep o organizaciji seminarja za vodje neposredne proizvodnje od vodij skupin do vodij oddelkov (obratov) po programu: — ustvarjanje in delitev dohodka — osnove psihologije dela in medsebojni odnosi — gospodarska situacija v svetu in gospodarska stabilizacija Organiziran bo v januarju ali februarju na prosto soboto. Vsakemu udeležencu pripada 205 din. Odbor za gospodarjenje (29. 12. 1980) 1. V zvezi z izboljšavo Rafka Kuščerja je odbor zadolžil Ludvika Mencingerja, da izdela poročilo o proizvedenih količinah sider za slepi podboj SM in o doseženem prihranku po izboljšavi za leto 1980. 2. Na osnovi poročila komisije o predlogu Rudolfa Eržena za izdelavo osi za vpenjanje v posebno podnožje polavtomatskega stroja Stehle je odbor ugotovil, da je predlog koristen in mu je dodelil enkratno nagrado v višini 3.000 din. 3. O predlogu Franca Jakopiča za izkoristek odpadnih komadov je komisija podala neugodno poročilo. Odbor je po razpravi Francu Jakopiču za prizadevanje v smislu boljšega izkoriščanja materiala in tehnološkega postopka dodelil enkratno nagrado v višini 1.000 din. 3. Odbor je pregledal predlog izboljšave Mirka Zupana, TO Rečica na večvretenskem skobelnem stroju. Predlagal je podaljške treh vreten, ki omogočajo, da se operacija na izvoznih podbojih, globine 27 cm opravi enkrat (prej dvakrat). Odbor je imenoval komisijo v sestavi Stojana Ulčarja, Cirila Kocjančiča in Stanka Kobilce, ki naj predlog pregleda, ugotovi njegovo uporabnost, koristnost in poda analizo prihrankov na časovno enoto. 4. Odbor je pregledal predlog za odkup diplomske naloge Henrika Blažiča Oblikovanje sistema informacij za poslovodni organ v TO in DO LIP Bled. Nalogo je tov. Blažič izdelal ob zaključku študija na II. stopnji Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Zanjo je prejel najvišjo oceno in Kidričevo nagrado I. stopnje za študente. Odbor je o predlogu razpravljal: smatral je, da je diplomska naloga koristna in uporabna za našo DO, zato jo je odkupil za ceno 15.000 din. Naloga ostane last DO LIP Bled. VIII. zasedanje DS TO »TOMAŽ GODEC« Boh. Bistrica (12. 12. 1980) 1. Predlog kataloga del in nalog se da v sprejem na zbore samoupravnih delovnih skupin, ki naj bodo med 15. in 19. 12. 1980. 2. Iz poročila komisije za spremljanje referenduma je razvidno, da so na referendumu vse spremembe samoupravnih aktov in temelji plana bili sprejeti. 3. Dogovor o temeljih plana občine Radovljica za obdobje 1981— 1985 se v predlaganem besedilu sprejme. 4. Prispevne stopnje za SIS 1981—1985 se sprejmejo 5. Pristopi k posameznim samoupravnim sporazumom SIS se sprejmejo 6. Imenovana sta bila podpisnika: — SS za SIS družbenih dejavnosti (občinskih in republiških) tov. Jordan Blaževič — SIS materialne proizvodnje (obč. in republiških) tov. Lipnik Jože, ki bo tudi podpisnik sporazuma o stopnji prispevka za KS v občini Radovljica 7. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za potrebe SLO in družbene samozaščite se sprejme. 8. Zahtevi delavca Ištvana Repaša se ugodi pod pogojem, da se delavec odloči za zdravljenje proti alkoholu v roku 30 dni. Podaljša se mu pogojna kazen za dobo enega leta. 9. DS TO je ugotovil v zadevi Janeza Potočnika nova dejstva in nove dokaze, zaradi katerih je treba sklep disciplinske komisije z 20. 10. 1980 spremeniti, saj delavec ni storil hujše kršitve delovne discipline (priznano bolo-vanje), za 14. 9. 1980 pa delavec trdi, da mu je izmenovodja Edo Krapež pred pričami dovolil dopust. Zato se zadeva vrne ponovno v obravnavanje disciplinski komisiji. 10. Tov. Vidmar Marijo se prerazporedi v smislu 105. člena pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke iz opravljanja del in nalog »sestava elementov na VF stiskalnici« na opravljanje del in nalog »pomočnik pri VKŽ T orwege«. 11. Prošnja tov. Smukavec Mateja in Repinc Matevža za dodelitev prostora v okrepčevalnici zaradi poslovitve od sodelavcev ob odhodu v JNA se ne reši ugodno. 12. Prošnja gasilskega društva Gorjuše za plačilo računov v znesku 70.000.— din se odstopi v nadalnje reševanje odboru za splošne zadeve, družbeni standard in obveščanje. IX. zasedanje DS »TOMAŽ GODEC«, Boh. Bistrica (22. 12.1980) 1. Katalog del in nalog je bil na delovnih skupinah sprejet. 2. Sprejmejo se elementi za pripravo in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana KS Kopriv-nik-Gorjuše in elementi za pripravo in sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana KS Srednja vas. 3. Sprejet je bil srednjeročni plan za obdobje 1981 -1985 za LÖ in DS. 4. Člani DS TO so potrdili imenovanje članov v oddelke civilne zaščite v TO. 5. Pritožba delavcev mehanske predelave lesa se smatra kot pritožba na norme in se zadolži tov. Repinca in tov. Rozmana, da se ponovno pregledajo norme v zahtevanem roku enega meseca. 6. Ne reši se predloga Turističnega društva jezero za uporabo kuhinje v času prekinitve obratovanja gondolske žičnice na Voglu. V kuhinji naj bi se v sobotah in nedeljah pripravljalo 200 do 300 kosil. 7. V inventurni kimisiji za popis v kovinskem oddelku je zapisnikar tov. Rozman Valentin, ker bo tov. Rozman Franc v času inventure opravičeno odsoten. 7. zasedanje DS TO REČICA (12. 12. 1980). L DS TO Rečica ugotavlja, da je referendum uspel, ker je glasovalo »za« več kot polovica volilnih upravičencev v TO. 2. Na osnovi tolmačenja 44. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za OD v DO LIP Bled, DS TO predlaga katalog del in nalog v sprejem zborom delavcev. Zbori se bodo vršili po samoupravnih delovnih skupinah v času od 16.— 19. 12. 1980 po razporedu kot ga je pripravil oddelek za splošne zadeve. 3. Na podlagi izvedenega referenduma o sprejetju temeljev plana za srednjeročno obdobje 1981—1985, katerega sestavni del so tudi obveznosti do družbenih dejavnosti v občini in SRS, kakor tudi obveznosti do gospodarskih SIS in obveznosti do KS pristopa TO Rečica k samoupravnim sporazumom: — SIS občine Radovljica, — občinskih SIS materialne proizvodnje — o stopnji prispevka za KS v občini Radovljica. — republiških SIS družbenih dejavnosti. — republiških SIS materialne proizvodnje. Za podpisnika SS za SIS družbenih dejavnosti (občinskih in republiških) se pooblašča Jordana Blaževiča, za SIS materialne proizvodnje (občinske in republiške) pa se pooblašča Jožeta Lipnika. Za podpis sporazuma o stopnji prispevka za KS v občini Radovljica se prav tako pooblašča Jožeta Lipnika. 4. DO TO je obravnaval SS o združevanju sredstev za financiranje skupnih nalog splošne ljudske obrambe v občini Radovljica v obdobju 1981— 1985 ter dogovor o programu splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter jih potrdil v predlagani obliki. Za podpisnika je pooblastil Jožeta Kastelica. 5. DS je obravnaval in potrdil plan financiranja LO in DS v TO Rečica za obdobje 1981 — 1985. 6. Za potrebe proizvodnje je DS potrdil nabavo osnovnih sredstev, in sicer: 3 kom filterske enote Moldow, 3 kom rezervnih el. motorjev 18,5 kW, 2900 obr./min ter 1 kom el. motorja za pogon pretvornika. 7. DS je obravnaval in potrdil predlog tehnološke priprave dela za dopolnitev normativa za izdelavo SM-5 podboja, navadni in nadsvetloba kot je bil predlagan. 8. DS je bil seznanjen s predlogom IO OOS TO, da se sredstva za obdaritev otrok ob novem letu v višini 50.— din na zaposlenega odstopijo KS, v katerih so naši delavci zaposleni. 9. DS je bil obveščen o nedisciplini in skrajno neresnem obnašanju v moški garderobi. Stanje je nevzdržno in povzroča se tudi materialna škoda, žal pa se krivca nikoli ne najde. DS zahteva, da je krivce treba najti in proti njim disciplinsko ukrepati. 10. Glede parkiranja v popoldanskem času se sklep s prejšnjega zasedanja korigira v toliko, da je parkiranje v nadstrešnici pred skladiščem gotovih izdelkov dovoljeno samo v vzhodni polovici nadstrešnice (t. j. od srednjega stebra proti Vidicu). 8. zasedanje DS TO Rečica (23. 12. 1980). 1. Na podlagi zapisnikov zborov delavcev DS TO ugotavlja, da je katalog del in nalog sprejet, ker je zanj glasovalo več kot polovica vseh zaposlenih in sicer: — za predlog kataloga del in nalog je glasovalo 210 zaposlenih ali 66,88 % (proti jih je bilo 19) — za predlog vrednotenja zahtevnosti del in nalog je glasovalo 187 zaposlenih ali 59,55 ? (proti jih je bilo 42). Katalog del in nalog se uporablja od 1. L 1981 dalje. (Nadaljevanje na 5. strani) Spomenik Ivanu Cankarju Rad sem se odzval vabilu vaše delovne organizacije, oziroma vabilu tov. Kovačiča, da napišem nekaj besed o nastajanju modelov za spomenik IVANU CANKARJU. Poseči moram skoraj leto dni nazaj, ko mi je bilo zaupano delo, da v kratkem času realiziram spomenik PRVI KONSTITUANTI CK KPJ, ki se je vršila pod vodstvom tov. TITA v Bohinjski Bistrici leta 1939. Tako smo se spoznali. Reči hočem spoznal sem vaše ljudi, vaše delavce v modelni delavnici in vaše predpostavljene zlasti tov. dir. Bajta, ing. Repeta ter druge in seveda dušo organizacije dela v modelni delavnici, zanesljivega in neutrudaljivega tov. Janeza Kovačiča; Spoznal sem ekipo sposobnih in iznajdljivih modelnih mizarjev. Priznati moram, da mi je bilo že prvo srečanje posebno doživetje, saj sem prvič v svoji dolgoletni umetniški praksi uresničeval svojo spomeniško zamisel v delovni organizaciji z delavci. V preteklem letu je bila na republiškem natečaju osvojena moja zamisel za spomenik IVANU CANKARJU, ki bo stal pred novozgrajenim kulturnim domom istega imena v Ljubljani. Na kratko bom opisal nastanek ideje za spomenik. Priznam, da naloga ni bila lahka. Sodobno urejen prostor in izrazita arhitektura novega slovenskega kulturnega centra sta narekovala sodobno spomeniško zasnovo in razumljivo sporočilnost. Osnovno misel sem gradil na dejstvu, da nam CANKAR pomeni jasen, čist primer umetnika, ki je globoko posegel v našo narodno zavest posebej v času NOB kot tudi danes. In rodila se je likovna ideja. Spomenik naj bo kot razprta knjiga, ki nosi v sebi Cankarjevo misel in njegovo podobo. Želim, da je spomenik vedno ustvarjen v istem duhu kot ga zasledujem pri svojem siceršnjem kiparskem delu. Pri spomeniški plastiki upoštevam likovno čistost, sporočilnost in prostor v katerega bo postavljena. Idejo zasnujem najprej v glavi in nato veliko rišem. Ko menim, da je kiparska ideja dovolj jasna in prečiščena jo izvedem trodimenzionalno v pomanjšanem merilu in v primernem materialu. Nato preverjam umetniško moč in likovno izraznost s pomočjo fotografskih posnetkov, ki mi omogočajo pričarati vizijo bodoče velikosti spomenika in njegove učinkovitosti v prostoru. In kakšen je sam spomenik? Sestavljen bo v obliki kvadra iz tridesetih navpično postavljenih plošč in črt. Črta nosi v sebi dimenzijo Cankarjevega lika, njegovo podobo. Naj za primerjavo navedem gramofonsko ploščo, ki v svojih razah nosi dimenzijo zvoka. Informacija o Cankarju teče skozi ves spomenik in se na drugi strani spet izlušči v njegov znani obraz, tokrat v njegovo zrcalno sliko. To omogočajo vertikalne plošče iz katerih je spomenik sestavljen in ki so brušene skozi vso globino spomenika. Cankarjev obraz bo bolje viden od daleč in s pogledom od strani. Od blizu bo spomenik deloval elementarno kot sklopi bro- Maketa spomenika Ivanu Cankarju (patiniran les) nastih plošč, ki jih je v globino obrusila neka elementarna energija — tako kot je Cankar obrusil naš čas. Poenostavljeno (Nadaljevanje z 2. strani) zaradi delitve obremenitve žagnih listov. Hitrost pomikanja je moč prilagoditi potrebnim zahtevam in je lahko najmanj 2 m/min višja kot je hitrost pomikanja pri predhodnih strojih (npr.: če je pri pro-filnem iverilniku 45 m/min potem je pri dvovaljni krožni žagi 47 m/min. Princip tehnološkega procesa S kombinacijo profilnih iverilnikov, dvovaljnih krožnih žag in t. i. rezkalnih in žagalnih agregatov nastane linija teh obdelovalnih strojev. Na tej liniji se v enem delovnem prehodu iz hloda nareže 4 stranske deske in ločeno glavni produkt narezan po izbranem in naravnanem programu. Po točnem sortiranju oblo-vine na debeline gredo hlodi z debelim koncem naprej proti profilnem iverilniku, kjer se po prehodu krajniki ločijo na dve strani. Po tej obdelavi se hlod obrne po dolžinski osi za 90°. Po obdelavi dveh naslednjih krajnikov na drugem profilnem iverilniku poteka ob-delovanec naprej kot štiri-stranski element. V nadaljevanju se izrezkajo vogali na štirih robovih v obliki » L« in sicer tako, da se poda osnova za izrez najprej dveh stranskih desk. Z obračanjem obde-lovanca za 90° in ponovnim rezkanjem na vogalih pa se poda dodatno osnova še sem opisal snovanje kiparjeve ideje in pot do dokončne oblike. V večini podobnih primerov opravim povečavo spomeniške dveh stranskih desk. Medtem; ko je prvi rezkalni aparat nameščen na profilnem iverilniku, je drugi aparat nameščen na dvovaljni krožni žagi, ki delajo tak material, da je sposoben za celulozno iverje. Na tej dvovaljni krožni žagi se z naravnanim programom žaga glavni del blaga. Za tem se loči stransko in glavno blago, transportira po liniji in končno zloži v depoje. Možni projekti (sestav osnovnih strojev in kapacitete) a) Profilimi iverilnik — krožna žaga z rezkalnimi agregati Linija je namenjena za oblovino z max. premerom do 18 cm in kapaciteto od 20000 do 30000 kub. m. b) Profilni iverilnik — rezkalni in žagalni agregat, rezkalni agregat — dvovaljna krožna žaga. Linija je namenjena za oblovino max. premera 25 cm in kapaciteto 40000 do 45000 kub. m. c) Profilni iverilnik I, profilni iverilnik II, rezkalni in žagalni agregat, rezkalni agregat, dvovaljna krožna žaga Linija je postavljena za obdelavo hlodovine max. 25 cm premera in kapaciteto 100000 kub. m na leto. Kombinacije s polnojarmenikom Variantno je možno vključiti tudi polnojarmenik k sedaj opisani profilni tehno- ideje v svojem ateljeju. Toda tokrat je zamisel presegla tehnične možnosti izvedbe te zahtevne naloge v kiparjevi delavnici. Tako je prišlo do našega drugega srečanja. S problemi, ki sem jih imel sem seznanil tov. dir. Bajta in tov. dir. Repeta. Oba sta z razumevanjem prijazno omogočila izvajanje modelov za Cankarjev spomenik v vaši delovni organizaciji. Tokrat je bila naloga bolj zapletena in težavnejša. Praksa je zahtevala novo tehnično rešitev, drugačno od predvidene. Ponovno je bil gonilna sila in odličen organizator dela tov. Janez, ki je s svojim moštvom iz modelne delavnice rešil nemalo zadreg, ki so se pojavile med delom. ter dir. Repe tisti, ki je skrbel, da je delo potekalo brez zastojev. Ob svojem drugem obisku sem postal pozoren na velike spremembe v vaši delovni organizaciji. Ni še minilo dobro leto dni od našega prvega srečanja, že sem moral na novo iskati modelno delavnico. Opazil sem velike nove objekte in lepo asfaltirane površine. Občudujem vašo ustvarjalno energijo in vaše velike delovne dosežke. Vesel sem, da smo se ponovno srečali ob tovariškem sodelovanju in delu v veliki nalogi. Čestitam vam dragi prijatelji in hvala! Tihec Slavko akademski livar-kipar logiji, tako da dobimo kombinacijo profilnih iverilnikov in polnojarmenikov z dodatnimi iverilnimi robilniki ter krožnimi žagami. S kombinacijo profilnega iverilnika in polnojarmenika je možno delovati na tri načine: a) Polnojarmenikkotosno-va delovanja Profilni iverilnik stoji ter ima razilne glave razmaknjene do konca, s čimer je omogočen prost prehod blaga direktno do polnojarmenika, ki deluje samostojno. V tem slučaju je pritezna in centrirna naprava povezana s polnojarmenikom. Hitrost pomika znaša max. 20 m/min. b) Kombinirano delovanje Pri kombiniranem delovanju je predvsem vedeti to, da se samo krajniki obdelajo v iveri ter da ostane uporabno stransko blago. c) Profilimi iverilnik kot osnova delovanja Pri tem načinu dela ne deluje polnojarmenik, zato je vsa obdelava prenešena na profilni iverilnik, kar omogoča povečane hitrosti pomika, ki so lahko še enkrat večje kot pri polnojarme-niški zasnovi. V vseh teh slučajih znaša višina rezanja max. 120 mm. Ta pogoj se nanaša na fazo drugega reza drobnejših prizem, ki morajo prek ro-bilnega iverilnika. Hitrost pomika v fazi drugega reza se regulira s preklapljanjem glede na blago kakršno se bo žagalo (prizme odnosno deske). Letna kapaciteta žaganja znaša pri kombiniranem načinu dela od 30000 do 40000 kub. m odvisno od premera oblovine. Zaključek Lahko vzamemo, da je konstantni učinek profilirne linije okrog 10 kom/min. pri 4-metrski dolžini oblovine, kar znese pri debelinah 14—15 cm približno 345 kub. metrov na izmeno in pri debelinah 24—25 cm okrog 850 kub. m na izmeno. Pri žaganem lesu se beleži velika preciznost po dimenzijah saj znašajo tolerance le 0,3 mm poleg tega pa je površina reza podobna skobelni površini. Izkoriščanje lesa je odvisno od premera oblovine in se giblje od 57—67 %, to se pogojuje s precej natančnim sortiranjem oblovine že na hlodišču. Če računamo iz- koristek iz hlodovine potem povprečno pride do naslednjega napada: 65,6 % žagan les 23.2 % iverje 11.3 % žagovina Prednosti nove proizvodne metode so: 1. Minimalni osebni dohodki po kub. m 2. Skoraj le polovico porabljene energije v primerjavi s polnojarmeniškim žaganjem 3. Zelo visoka točnost žaganja zaradi visoko kvalitetnih rezil in orodij 4. Zelo dobra ravnost žagne površine 5. Menjanje rezil in orodja ni tako pogosto 6. Natančno centriranje znatno izboljša izkoristek glavnega in stranskega blaga. Pri LIP Bled bomo morali z natančno študijo, ki bo vsebovala alimentacijo surovine po debelinskih razredih, ter potrebo namenskega žaganja za predelavo v izdelka, prikazati, katera od nakazanih osnovnih projektnih rešitev je v naših pogojih najprimernejša. Tehnika dela na liniji s profilnimi iverilniki in krožnimi žagami Sklepi samoupravnih organov (Nadaljevanje s 4. strani) 2. Sprejel je samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti preskrbovalnega območja Elektro Gorenjske za obdobje 1981 — 1985 v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika je pooblastil Stanka Ažmana. 3. DS TO je bil seznanjen s temelji plana za srednjeročno obdobje 1981—1985 SOZD GLG ter s pripombami oz. spremembami samoupravnih sporazumov ter se s predlaganimi pripombami strinja. 4. Potrdil je predlog odbora za delovna razmerja TO Rečica o prerazporeditvi tov. Polak Rozke na lažje delo, ker imenovana izpolnjuje vse pogoje za tako prerazporeditev, ki so navedeni v 105. členu pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter o delitvi sredstev za OD v TO. 5. Potrdil je novo organizacijo enot civilne zaščite v TO, kot jo je predlagal sekretariat za ljudsko obrambo SO Radovljica. 6. Potrdil je predlog o odpisu osnovnega sredstva inv. štev. 1377 — struga ter nekurantnega proizvodnega materiala 3836 kg bituminiziranega natron papirja. 54 parov ščitov ter 632 parov ščitov zlato eloksiranih. DS DSSS (12.12. 1980) 1. Ugotovil je, da je bilo predlagano gradivo na referendumu (pravilnik o delovnih razmerjih DSSS, spremembe sam. sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO in spremembe pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za OD v DSSS) sprejete, zato začnejo veljati 18. 12. 1980. 2. Katalog del in nalog za DSSS je predlagal v sprejem zborom delavcev DSSS. 3. Sprejel je sklep, da pristopa DSSS k naslednjim samoupravnim sporazumom: — samoupravnih interesnih skupnosti občine Radovljica — občinskih SIS materialne proizvodnje — za KS v občini Radovljica — republiških SIS materialne proizvodnje — republiških SIS družbenih dejavnosti 4. Za delegata v Območno SIS za PTT promet Kranj je imenoval Silvo Jeglič, za delegata v SIS za varstvo pred požarom občine Radovljica pa Franca Zerovca. DS DSSS (23. 12. 1980) 1. Ugotovil je, da je bilo pri sprejemanju kataloga del in nalog od skupno zaposlenih 90 delavcev na zborih delavcev prisotnih 85 delavcev, kar je 94,4 ?. Za predlog kataloga del je glasovalo 71 delavcev, kar je 78,9 'f, proti je glasovalo 7 delavcev (7,75?), vzdržalo pa se je 7 delavcev ali 7,75 % od skupno zaposlenih. Na podlagi navedenega je bil predlagani katalog del in nalog za DSSS sprejet in velja od 1. 1. 1981 dalje. Referendum 10. 12. 1980 smo v vseh temeljnih organizacijah in v skupnih službah izvedli referendum, na katerem smo sprejemali: 1. Temelje plana TO za obdobje 1981—1985 2. Pravilnik o delovnih razmerjih v TO oz. DSSS s predlaganimi spremembami ter spremembe oz. dopolnitve: I. temelji plana TO 1. samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO 2. pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke v TO oz. DSSS Izid glasovanja na referendumu je bil takle: TO Število »n . zaposl. J k' DÜ oJ _ 5$ J < O N OJ _ §o oE .a tč c > o •2 « a > v O Tomaž Godec 484 390 80 328 67 48 10 14 3 Rečica 326 282 86 222 68 26 8 34 12 Podnart 79 74 93 49 62 18 22 7 9 Mojstrana 58 47 81 42 72 3 6 2 3 Trgovina 24 23 96 23 96 — — — — II. samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v DO TO Število ^ zaposl . o cn u 22 > O c prečne izplačane tromesečne urne postavke delavca za redno delo, računano pred obračunskim mesecem. 92. člen Prvi odstavek se pravilno glasi: Delavcu, ki za čas, daljši kot 3 delavne dni, nadomešča delavca v posrednih delih, razporejenega na višje vrednotena dela, se za ta čas obračuna osebni dohodek v pribitku 10% na njegovo osnovno obračunsko postavko delovne naloge, vendar tako izračunana obračunska postavka ne sme presegati obračunske postavke delavca, ki ga nadomešča. 99. člen Prvi odstavek se pravilno glasi: Za službeno potovanje v TO ali v skupne službe za 8 ur opravljenega dela pri dnevnem vračanju v kraj zaposlitve ali bivališča pripada delavcu povračilo stroškov v višini 50 % zneska zmanjšane dnevnice, ki velja za potovanje, krajše od 12 ur in daljše od 8 ur, oziroma za 10 ur opravljenega dela 80 % zneska zmanjšane dnevnice. V pravilniku o osnovah in merilih za razporejanje čistega Tomaž Godec 484 390 80 326 67 54 11 10 2 aonoaKa m aentvi sreastev za osebne dohodke v TO smo Rečica 326 282 86 235 72 26 8 21 6 spremenili določila 54., 68., Podnart 79 74 93 44 56 24 30 6 7 69., 87. in 94. člena (TO To- Mojstrana 58 47 81 42 72 3 6 2 3 maž Godec, Rečica, Mojstrana, Trgovina 24- 23 96 23 96 — — — — Podnart): DSSS 90 82 90 77 86 4 5 — — 23. členu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za osebne dohodke. Obračun po tem členu je ob začetku leta vedno za prvo tromesečje, potem pa mesečno, in sicer vedno za en mesec nazaj. Merilo delitve ČD na del za OD po 23. členu samoupravnega sporazuma se ugotavlja v procentu in se obračuna na osnovi povprečne izplačane tromesečne urne postavke delavca za redno delo, računano pred obračunskim mesecem. Nanaša pa se na vse plačane ure razen bolovanja. 68. člen Novo besedilo člena se glasi: Za čas letnega dopusta pripada delavcu nadomestilo, obračunano po povprečni izplačani tromesečni urni postavki delavca, računano pred obračunskim mesecem. Po enaki osnovi se obračuna tudi nadomestilo za čas izrednega plačanega dopusta ter sodelovanje v mladinskih delovnih akcijah. 69. člen Novo besedilo člena se glasi: Za državne praznike, ki so dela prosti dnevi, dobi delavec nadomestilo za osebne dohodke, ki se obračuna na osnovi povprečne izplačane tromesečne urne postavke delavca, računano pred obračunskim mesecem. rejenega na višje vrednotena dela, se za ta čas obračuna osebni dohodek v pribitku 10 % na njegovo osnovno obračunsko postavko delovne naloge, vendar tako izračunana obračunska postavka ne sme presegati obračunske postavke delavca, ki ga nadomešča. 94. člen Prvi odstavek se na novo glasi: Za službeno potovanje v TO ali skupne službe za 8 ur opravljenega dela pri dnevnem vračanju v kraj zaposlitve ali bivališče, pripada delavcu povračilo stroškov v višini 50 % zneska zmanjšane dnevnice, ki velja za potovanje od 12 ur in daljše od 8 ur, oziroma za 10 ur opravljenega dela 80 % zneska zmanjšane dnevnice. V pravilniku o delovnih razmerjih pa smo spremenili 2. točko 86. člena: Delavcu, ki po katalogu del in nalog pridobi iz kriterijev 3 A (napor čutil), 3 B (umski napor) ali 3 C (telesni napor) ter 4 (vpliv okolice) od 0 do 10 točk pripada 2 dni dopusta od 10 do 15 točk pripada 3 dni dopusta nad 115 točk pripada 4 dni dopusta Skladno s tem določilom smo črtali besedilo 203. člena pravilnika. III. Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke O tč D O tč TO Število zaposl. >N ’S tč <4-<' 03 > O CD 03 tč < 03 > O c/) 03 H O DC > o CD — ’S > D D t-H O N O Oh o c Tomaž Godec 484 390 80 323 66 56 11 11 3 Rečica 326 282 86 229 70 26 8 27 8 Podnart 79 74 93 44 56 24 30 6 7 Mojstrana 58 47 81 43 75 2 3 2 3 Trgovina 24 23 96 23 96 — — — — DSSS 90 81 90 76 85 5 5 1 1 IV. Pravilnik o delovnih razmerjih O JD tč OJ .H ; tč TO Število zaposl. >N ■ — ' ’S £ OJ Š; c/) OJ tč < 03 > O CD 03 M H O CC C > o ; CD 03 'S > D % učene' šolah TO Tomaž Godec Boh. Bistrica 470 TO Rečica .314 + 13 TO Mojstrana 55 + 12 TO Podnart 77 + 12 TO trgovina 24 + 1 DSSS 82 8 pripravnikov 1022 Rodili so se: Nevenki UREVC (TO Rečica) — hči Štefanu VIDAKOVIČU (TO Podnart) — hči Poročili so se: Ciril GODEC in Jožica OBLAK (TO Rečica) Glavni in odgovorni urednik: Ivan Robič, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Branko Sodja. Franc Mencinger, Andrej Trojar, Branko Urh, Miro Kelbl, Anton Repe, Samka Tomažin, Ciril Kraigher in Marija Urankar. Najdaljša noč Menu v Silvestru je bil predrag, da nisem stopil čez domači prag. Tudi doma pijača in jestvine pomagajo da noč najdaljša ti kar hitro mine. Ker so bile v hotelih zares visoke cene. me tudi ven kar nič ne žene. Lev v Ljubljani ali pa blejske Toplice ne poznate stare ljudske vice . . . Na gorenjskem razstavišču so dali ti značko ter aperitiv, da boljše volje si tam bil! Le kam bi s kupom izbranih viž. če pa ostane v žepu ti samo drobiž! V časopisju bral sem novoletne cene. stara radovednost me pač vedn o žene. Novo leto sem pričakal ob TV-ekranu. lepo mini! mi je lani Silvester, igral pač drugi je orkester. Tudi doma lahko si dobre volje. »Kakor komu drago«. zapisal je nekoč Shakespeare, želim v novem letu zdravje vam in mir! Rajko Primožič