it. 211 muh (latili Ifiald cimilitnJi tuiD V TrjH v S. saptambra 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L /g? izhaja, izvremši poodeljek, vsak Uf daištvo: A.si*ke*a št. 20, L nadstropie- Dopt^aaj s* pošiUio ^^ ^ 1 arMkUi S>rof. F. Peric. Lastnik tiskarna fiSlijrost. TjBf - cninaa*. Naročnina rnail ~ m«*« L 7.—, 3 m«ece L L— in celo leto L 60.-^ Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprav« št- 11-5». UINOST Posamezne itevUke ▼ Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se ravnajo v iirokoeti en« kolon« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov ima po 40 ceni. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L X— Oglasi naročnina in reklamacije se potikajo izključno upravi Edinosti ▼ Trstu, ulic* sv. FraaČBka Asatkega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprvre 11-51 Zdravstvene mm ii Mm polka na Tolmlaskem (Rezultati naše preiskave) Kakor je «Edinost že parkrat poročala, se pojavljajo v Polubinju nekako od polovice julija naprej med tamkajšnjim prebivalstvom slučaji ponajveč otročje griže, med katerimi je bilo tudi nekaj lahkih slučajev krvare griže pri odraslih. Od teh pa je v vasi sami umrla samo neka 21-letna dekla in to edino le vsled arauikrne postrežbe. Smrtnih slučajev griže je bilo v vasi Polubinju dosedaj 6 in to le pri otrocih v starosti od prebJižno S mesecev do 5 let. Takoj ob izbruhu bolezni je razglasilo županstvo Tolmin potom lepakov prebivalstvu, kako je treba pobijati to bolezen in kiko se je ubraniti. V razglasu se je prepovedovalo prodajanje poljskih in vrtnarskih pridelkov ter se priporočala kar največja čistost, zlasti pa razkuževanje. Prepovedovala pa se je tudi prebivalstvu prihajati v Tolmin. Ta zadnja odredba je napravila na splošno vtis, kot da bi bila griža samo Tolmincem nevarna. To sumnjo je zlasti potrdila odredba, vsled katere je bila ne samo vas Polubinj, ampak tudi Žabče, kjer se je bil do takrat pojavil en sam slučaj pri nekem 5-letnem dečku, zastražena po orozniških stražah, ki ne puščajo ljudi v Tolmin. Poti proti Lubiniu in Sv. Luciji pa so vedno proste. Ta blokada je zahtevala znatna ojaoenja tamkajšnje orožniške posadke. Kljub vsem odredbam pa se je bolezen v vasi sami širila očividno, ker je občinski zdravnik vs!ed nepoznavanja jezika ter krajevnih razmer samo konstatiral en slučaj za drugim ni pa znal prijeti zla pri korenini. Nešteto dokazov je že doprineslo naše ljudstvo, kako se zna slepo pokoravati ukazom oblasti in kako uvideva, da je treba v svrho pobijanja nalezljivih bolezni, ki povzročajo ogromno škodo ne samo v zdravstvenem ampak tudi v gospodarskem oziru, utrpeli mnogovrstne žrtve. Zato pa ima pravico zahtevati, da so take zdravstvene odredbe, ako so stroge, pri tem pa smotre-ne, in da jih izda zdravstvena oblast na podlagi krajevnega izvida po vladnem zdravniku strokovnjaku. Blokada, ki traja že kake 3 tedae, je namreč izčrpala malenkostne zaloge vaških prodajalen v Polubinju in v Zabčah in lahko si vsak misli, kake neprilike povzroča tako utesnjenje prometa vsled pomanjkanja živil (kave sladkorja, testenin itd.) ravno ob času košnje v gorah. V tej stiski so odposlali Polubinjci deputacijo treh mož k podprefekturi v Gorico s prošnjo, da potom svojega zdravstvenega organa prouči to bolezen ter po možnosti omili strogo zaporo. Toda zaman. Prišel »e sicer neki mlad zdravnik, ki pa je našel menda vse v najlepšem redu, ker za njim ni bilo nikake spremembe. Vsled zapore so ovirani ljudje tudi pri izvrševanju svojih državljanskih dolžnosti. K okencu iztirjevalnice davkov tv Tolminu pristopi starček iz Oblok v baški dolini, da vplača svoje davčne pristojbine. Denar, ki odgovarja točno znesku, naznačenemu na plačilnem nalogu, drži točno preštet. Uradnik mu ga vzame ter ugotovi, da manjka še globa vsled zamujenega obroka. Starček pa se odločno brani plačati češ: Dvakrat sem hotel plačati in sem bil pred nosom Tolmina, pa so me orožniki vrnili, danes pa sem prebredel mrzlo Tolminko, kar bi bil že prvi dan storil, pa se nisem čutil zadosti krepkega. , Blokada vasi Žabce in Polubinj pomenja ogromno gmotno škodo, katero občutijo zlasti naši temeljito obdačeni trgovci, mesarji in sploh obrtniki, ki živijo ponajveč od nedeljskega zaslužka, ki je popolnoma odpadel, ker ljudstvo iz teh vasi ne sme k službi božji v Tolmin, pač pa neovirano v Sveto Lucijo ali v Podmelec. Težkoče nastajajo zlasti vsled tega ker se ljudstvo vsled nepoznavanja jezika ne more dogovoriti z orožniki, kajti drugače bi bilo nerazumljivo, da je moral bresti Tolminko bivši občinski zastopnik iz Polubinja, katerega so orožniški zavrnili, ko je hotel rti K) zdravnika za nekega starčka, ki se je poškodoval na planini. Najhuje je nastopila ta bolezen v Polu-binjskih Ravnah in sicer v družini Antona iManfreda (pri Miklavu), kjer so umrli v kratkem času trije sinovi v starosti 18, 5, oziroma 4 let, in naposled še gospodar sam. Istotako pri njegovem sosedu Taljatu 4-letna hčerka in petletni sin. V Žabčah pa se pojavlja ta bolezen, kolikor se more doznati, menda edino le med mladoletnimi. Smrtnih slučajev je bilo tam 5, najstarejši je umrl v starosti 5 let. Ljudstvo je popolnoma nepoučeno, kako je treba ravnati pri tej bolezni z bolniki. Od ., da se Jugoslovenski sokol udeleži mednarodne telovadne tekme v Lionu in sokolske ga zle ta v Pragi. Grška vojna liga proti Pangatosovi vladi ATENE, 7. Poveljnik armadnega zbora v Solunu m dejanski guverner grške Mace-donije general Cerulis je došel v Atene in s sestal z ministrskim predsednikom Panga-losom, pri katerem je protestiral v imenu solunske vojne lige radi vladnih diktatorskih namenov s skupščino. General Cerulis je izjavil Pangalosu, da ga bo vsa vojna liga zapustila, ako bo poskušal razpustiti parlament, predno sprejme ustavo. Vojna liga tudi zahteva, da se ima ustava sprejeti soglasno. Razen tega obstoja veliko nesoglasje med Pangalosom in Papanasta-zijem radi vprašanja ustave. Ako bo Pan-galos nadalje vztrajal pri tem, da se mora sprejeti njegov ustavni načrt, je po mnenju atenskih političnih krogov pričakovati njegov skorajšnji padec. Zanimivo je, da izjavlja Pangalos, da se bo z orožjem uprl vsakemu gibanju proti sedanji vladi. Širi se govorica da je bil pred par dnevi vladni zdravstveni organ iz Vidma v Tolminu in Polubinju ter da se namerava sedaj v Tolminu odpreti zasilno infekcijsko bolnico, kamor bodo prepeljavali griževe bolnike, na kar bo šele ukinjena orožniška blokada. Ako ta vest odgovarja resnici, morajo Polubinjci upravičeno vprašati pristojna oblastva: Zakaj ni prišla ta odredba izolacije bolnikov, ki bi se bila dala izvesti tudi v vasi sami in bolezen zadušiti v kali, ljudstvu pa prihraniti toliko gorja, takoj spočetka bolezni? pn FEZ, 7. Včeraj so Rifanci napadli postojanke Issuat. Francoski oddelki so jih od' bili po triurnem srditem boju. Na bojišču i so pustili Rifancš veliko število mrtvih. Letala so obstreljevala Cradro, kjer se zbirajo sovražne čete. Pleme Gheze Oa se je pri Ghum uprlo Abd E1 Krimovim povelj-iikom ter je izjavilo, da se ne bo več borilo izven svojega ozemlja. V splošnem se opaža pri sovražniku velika aktivnost, ker hoče za vsako ceno obdržati do sedaj zasedene postojanke. Danes zjutraj je razpršila mešana francoska brigada sovražne oddelke pri Saf El Kasbahu. Sovražnik je napadel Dahar in Gebel Nekar. Francoske posadke so se umaknile. Ko so prispela v popoldanskih urah ojačenja, so Francozi izvršili protinapad in potisnili sovražnika iz Daharja in Gebel Nehira. V španski coni so Rifanci napad H D j ebalo. Španska letala so obstreljevala Tagh-Jout, kjer se najbrž nahaja Abd El Kri-mov brat s svojim štabom. Londonska posvetovanja zaMJaeena LONDON, 7. Pravni izvedenci zavezniških držav in Nemčije so končali svojo misijo ter odpotujejo najbrže že danes, da poročajo svojim vladam o poteku posvetovanj. V diplomatskih krogih zatrjujejo, da so imeli zavezniški pravniki nalog informirati nemškega delegata o stahšfeu zaveznikov v varnostnem vprašanju. Nadalje so imeli nalog določiti vsebino dokumenta, ki bi mogel služiti zastopanim vladam kot temelj zaključkov zunanjih ministrov. Nemški delegat dr. Gauss je med drugim zahteval, da Francija po lastnem sklepu ne sme pod nobenkn pogojem poslati svojih čet v demilitarizirano cono in da mora o tem sklepati le Društvo narodov. Kak^r zatrjujejo, sta podpirala nemško zahtevo udi angleški in f^l^ski delegat. «Times* poroča, da se konferenca ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov Francije, Anglije, Belgije, Italije in Nemčije ne bo vršila v Lan san ni, kakor je bilo prvotno določeno, temveč najbrže v kakem mestu severne ItaEje, da »e ugodi želji italijanskega ministrskega predsednika Mus-solinija, ki noče potovati v inozemstvo. PARIZ, 7. «Petit Patfisi-en* piše, da upa Mussolini doseči garancijo za mejo na Brennerju in da je a čelu občine same to zahtevale v obliki sklepov pra-To bi biLa nornaalizacfa. Edina reforma, ki bi bila umestna in pametna v slučajih, fkjer posamezne občine ne morejo zmagovati stroškov, bi bila merda združitev nekaterih manjših občin v večije. To pa le tam, k;er bi prizadete občine same zahtevale v obliki sklepov pravilno »'m svobodno izvol enih občinskih svetov. Vsako drugačno rešitev bo občutilo prizadeto prebivalstvo kot nasilje, ki bi povzročilo zares neozdravljive lokalne spore in razdore. Takšna H bUa pravična hi logična normalizacija občinskih razmer. Po si. Farinacci jo pa vidi, kakor vemo, ravno v režimu občinskih .komisarjev, i z česar sledi, da so odločilni krogi vladajoče stranke napačno ooučeni o rezultatih tega režima v naših kra ih ali pa da prezirajo pouke, ki iih Vsebujejo. U sti so poročali ravno te dni, da. je m nister Federzoni predložil sepatu in poslanski zbornici seznam kr. odlokov o razpustih obč nskih sve,tov za dobo januar — december 1924. Ta statistika ie zanimiv prispevek k vprašanju normalizacije občin v Farinacctjevem smislu. V 1. 1924. je bMo razpuščenih 278 občinskih in 10 ookrajinsikih svetov. V isti dobi .je bila podal šana oblast občinski h komisarjev v 361 občinah, Za 1. 1925. bo tozadevna statistika brez dvoma še> mnogo zgovomeje pričala o — ^normali-: zaciji* občinskih uprav. M io dolžnost narisih nasjllB V Berlinu se je vršil zadnje dni kongres Nemcev iz inozemstva, ki je razpravljal o od-nošajih teh Nemcev napram nemSki državi. Navadno ni imel ta kongres političnega značaja, vendar izhaja iz poročil, ki prihajajo v javnost — razprave so bile namreč zaupne — da so razpravljali tol&o o dolžnostih pripadnikov nemškega naroda do driave-mat.ee, kolikor tudi o nalogah, ki naj jih vrši država napram Nemcem v inozemstvu. Potemtakem ni bil kongres brez političnega značaja. «Prager Presse* izvaja, da bi bilo naivno, če b! se izpodtikali na tem, da se Nemč ja zr-stematično bavi z vprašanjem Nemcev, ki živijo v inozemstvu ter da jim izlasti po» svetovni vofni posveča vedno več,e zanimanje in skrb. To je najnaravnejša poelteđea dejstva, da je šftevilo Nemcev v inozemstvu močno naraslo in tudi naraven odsev dejstva, da gre za pretežno kulturne in politično zrele elemente, za njih razmerje do države-matice, ki je naraven izraz njihove narodne zrelosti. OdnoSafi, ki U) služijo ohranitvi narodne zavesti in kuL turm neprenehljivosti z driavo-matloo se morajo matrati kot naravna pravica maafStn — toliko za nemške manjšine v vseh možnih de-' lih Evrope in Amerike, kakor se zahteva tudi za čehošlovaike manjšin« v Nemčiji, Avstriji ali Ameriki. Odločno pa se temu, da bi Nemci v inozemstvu in njih organizacije vrš le politična službo za državo. Pač pa so nemške manjšine poklicane, da utirajo poti za novo sožitje nemšiva z Evropo Ln svetom. Stremljenje, da bi se iz Nemcev v inozemstvu napravil instrument nemške osvojevalne misli, ne more koristiti ne tem poslednjim, ne nemški državi. Tem ne, ker jih postavlja v nasprotstvo s tistimi državami, v ka4erih živijo in delujejo, državi pa ne, ker bi oviralo to razvoj resnične mirovnje politike Evrope in zagotovitev miru sploh Ta izvajanja so pomembna tudi z ozirom na položaj naše narodne manjšine v Italiji'. Na eni strani zato, ker ugotovljajo naravno pravico narodnih manjšin, da se čutijo kot sestaven del svoje etične ukupnosti. Na drugi strani pa moremo mi ugotovili, da ne misl mo na nikako politično službo«, ki bi motila mirno razmer e s kako drugo državo, marveč gre naše strem-Uenje le za tem, da bi mogli v tej državi zadovoljno živet" kot lojalni državljani. Naše Si>čut-stvovanje s soplemenjaki je — kakor ugotovlja praški Hst — naravna pravica in nikdo nima pravice videti v tem kako pratidržavno razpoloženje. Mi bi bili marveč srečni, ako bi mogli vršiti tisto dolžnost, ki jo Prager Presse» prisvoja narodnim manjšinam: dolžnost mostu do prijateljskih odnošaiev med obema državama. Nova krlvka Pri naslovih pri poštnih po$il;atvah v naše kra^e novih pokrajin ^e veljal do sedaj običaj, da se je pisalo ime kraja v uradni poitali an-čeni in doma-tf slovanski obliki Drugi del naslova je b4 lahko pisan v slovanskem eziku. Ta običai sta sprejeli kot pravilo toliko javnost kolikor poštna uprava. In dostavlj.anje< po-šil;atev se je vrJllo v navadnem redu. Taka uredba je biLa na drugi strani tudi v sfkladu 3 predpisi, ki večajo v teh krajih glede javnih napisov pri trgovskih firmah, kjer se dovolufe dvojezičnost pod pogojem, da srtoji italijansko besedilo na prvem mestu in da ni napisano z manjšimi črkamf nego slovansko besedilo. Dostavljanje pošitjatev se je vršilo, kakor omenjeno, v onem navadnem redu, kr ga op0 žamo tudi v drugih pokrajinah kraljevine. Poleg tega ni bi io slišati nikake pritožbe proti temu običaju. Kljub temu je sedaj poštna uprava pogruntala. da je mend? tako pisanje- krajevnih imen premala patrifotičreo ter ie oc?redfla da morajo bit? pisana od sedaj d-lje izđdiučno v uradni italijanski obliki Evo sedaj tozadevno sporočilo tukajšnjega poštnega ravnateljstva, ki ga objavljamo brez pripomb in komentarjev: -Da se zagotovi popolneše izvajanje kr. odloka od 29. marca 1923. št. 800. ki določa uradno imenovanje občin < n drugih kra ev anektiranoga ozemlja, opozarija trj nistrstvo občil, da bi bilo primerno predpisati, da se mora v naslovih na poštnih in brzojavnih pobijatvah v omenjene kraje rabiti, pii imenovanju .krajev izključno i talijanski jezik. Zato bodo morali poštni uradi odklanjati od .sedaj dalje priporočene in zavarovane predmete, zavoje, nakaznice in brzojavke, ako ne bo kraj napisan v uradni obliki*. 11 uroda Pol. dr. „Edinost*' ? Trstu Dominik Tork in soprana; Prošnje za podaljšanje Va n. h listov čakajo na Vaš podpis že od 17. ;ivgus*a t. I Pridite dvigniti potne liste in prošnje za obnove. Osrednje tajništvo. — Nalezljive bolc&ni v našem mestu. V času od 29. 8, do 5. 9. 1925 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 3, škrlatica 7, trebušni legar 14, krvava griža 2, paratifus 6. Umrla je ena oseba na škrlatici — Z ljubljanske univeize. Inskripcija na ljubljanski univerzi se prične dne 1. oktobra in traja do 9. oktobra. Rektor univerze v novem študijskem letu ie dr. Leonid Pitamic prorektor pa dr. Karel Hinterlechner- V prošlem študfjskem letu je imela ljubljanska univerza 1210 slušateljev in 81 slušateljic. — Akcija za ustanovitev jngpsL koasularne akademije. Beograjska trgovska zbornica, ki je svojedobno uplivala na to, da se reformira naša konsularna služba, je sedaj prčela akcijo za ustanovitev jugosl. konsularne akademije v Beogradu. V to svrho se bo v Beogradu dne 20 septembra vršila tozadevna konferenca. — Srednja tehnična šola v SpHtu. V Splitu se je ustanovila srednja tehnična šola, ki se otvori že početkom novega Šolskega leta. Zaenkrat se aktivira gradbeni in stro r i tečaj. — Krediti Za jngosL pristanišča. J 'rosi. ministrski svet je voUral znatne ' rcsoito za izgradnjo nekaterih dalmatinskih pristanišč. Za izgradnjo pristanišča v Gru^u pri Dubrovnika je dovoljen kredit 7 mili/onu-v dinarjev. Pristanišče se razširi tako, da sc prekooceanskim parobrodom omogoči dohod v ustje Ornie. Za razširjenje pristanišča v UIč njtt je odobren kredit 1 1C0 000 dinarjev, za pristanišče v Si*. mar t inu pa 400.000 dinarjev. — Velika suža v Črm gori. D očim v cev«r-nk poki a r. n ah Jugoslavije dežuje skcr.ii vsaja dan. priha-ajo iz Crne gore poročila. ' . vlada tamkaj velika, suša. Vsled tega trp<* j'-:die in živina, trpe pa tudi setve in nasadi i a sc pričakuje letos malo poljskih pridelkov. Pomanjkanje pitne vode je veliko. Sadja bo malo .in tud tobak ne uspeva tako, kakor se je pričakovala enec, videč voznikovo zadrego, takoj stisnil zastopniki in predsedstvom na razstavni zavore, ,e tramvaj trčil ob voz Sunek je Wl;prostor, kjer je kot prvi pregovoril s enačeče} raocan, a k sreči m imel hudih posledic. T p ' r? . ? Na tramvaju je popokafa več šip" kar je tor Bomb*, kf jc izročtl v imenu mesta sereda povzročilo med potniki, posebno med zftoptuku vlade m ostabmgo- -delavkami na tovornem vozv, precejšnjo zme-5 nj*™ je povzel besedo predsednik *do; nekatere so deloma radi sunka, deloma iz razstavnega odbora m duša cele razstave 'strahu popadale z voza in j , < .. v ulici San»ta ter izpla s samomorilnim na- Fo ogledu razstave so se gostje odpeljak menom nekoliko jodove tinkture. Mimoidoč ki so zapazil: njeno dejanje, so poklical na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je dal za-1 krasen venec. Popoldne se je vršil v ho-»trupljenko, k se re izkazala za 30-letno za- telu «pri pošti* banket, po katerem si je sebnico Alice Eder, stanujoče v ulici Giulia št. zastepm-k vlade o^edal muzej osvofcoje-30, prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji gmiški grad in severno postaio. Po me-tz^ali želodec m jo tako res:i iz vsake nevar- stu k- je bHo v fe nosti tder^eva m hotela povedati, zakaj se e , , , ' 1 ^To hotela imebiti življenja Na njeno željo je bfla O žfvijeĐfe, zvečer pa SO bde prepuščena domači -oskrb . , izlo^a>e nekaterih trgovin razkošno rax- — Pcnesrečil pri kolesarski tekmi. Neko svft1jene. Že popoldne je ohbskzlv razstavo tržaško športno druš„vo je priredilo v n edeio število goriškega občinstva in zuna-kolesaisko te'kmo, katere se je med drugimi gostov, ki so se jako pohvalno izra-ttdeležll tud 24-Ietn: mehanik Angel Raiza,1 žaH o razsffa«vi. stanujoč v u' ci Atazzini št. 25. Tekom tekme, r^ . „ ___ . _ . _ ~ h, ie i-rvel z drug mi tovariši proti Cervinjanu, ~ ^ P° mesb? ~ Govori Bonna poročila. DEVIZE: Trst, 7. sspt. Amsterdam od 990.—do lilo — Bei^j« od 110.— do 112.-; P.H* 117.— do 117.75 Londen od 1*0.90 do 121.J5 ; Nsw York od 34.90 do 2Ž.10; S^anijs od 352.— do 3«0.—; Švica od «0.— do 485.— j Atene od KJi0 do 3740; Beriin 585.— do 695.— ; Bnkarešfc od 12,— do 12.50: Prugm sd 73.75 de 74.25: Ogrska od fe.0340 do 0.U355; Dunaj od 9.0345 do 0.0;I55: Zurnb od 44-40 do 44.80. ^ VALUTE: Trst; 7. aept. Avstrijsko kron« od 0.0345 do 0.0360; dinarji od 43.75do 44.50; dolarji od 24 80 do 2605; novci po 20 frankov od 95.— do 100 —• fxait Iterling od 120.75 do 121.—, Benočijske obveznica 71.50. Zuri ck, 7. septembra Italija 26.78•/« London ^13; Pariz 24.28*/4; New-York 5.18V,; Beograd babica, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giuka 29. 64 ______rma v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena: Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. 1144 i Mmm MIZO Trat, Via ScaUnata 2 PODRUŽNICA Via Arcata lO z rtilo izbero Mute li trn Najniže cene. (58«) URADNICO za pi»an)e na strof in stenografijo sprejme takoj odvetniška pisarna Dr. M. Pretnerja in Dr. H. Okretiča v Trstu, Via N. Machiavefti 15. 1255 CUNJE 1, svinec 270. baker 5.60, bron 5.20 kupuje Via Tesa 7. 1257| vipavsko vino na prodaj, 15 hI in refoška 1 hI, Lasič, Goče p Vipava. 1260 Dober svet kateremu morate slediti, ako ste ljubitelji prihranka, je sledeči: Potrudite se takoj do čevljamlce Alla Babilonia Via Beccherie št. 4 kjer lahko nakupite dobre visoke ali nizke črevlie moške od L 35.— do L 45.— ženske „ „ 10.— „ w 35.— otroške „ „ 5.— „ „ 30.— Preskrbite se pravočasno. ___________T___7_ ________HIŠICA s 500 m2 vinograda, v Opatiji L 15.000, pačrnevanje vina. ~ 1 80 000, 2 trgovski hiši blizu Matulj in Plesnive sode je tseba naprej odrgniti, aK : Pojasnile . A postrgati, nato izpiakniti in močno pOSreValec 1,1 Julijah. 1264 plati Cez 2 dna se sod z vrslim 4—595 s odo vi m POSTREŽN1CA res sposobna se Uče od 8 do lugom zakuha in z mrzlo vodo opere. Tako 4 La^go Boschetto 558 Cattmajui 1265 osnsod je trebe 2—3 dni osufcfe in ako Islel le j na poko?>aHšče junakov v Via Cappttccina, se tako5 ne rab: — zafveplaH m dobro zafciti. ORKESTBOM 2.800 v najbiaff in osnaMte s čisto raze lino. Kakor je pobreboa snaga v kleli in pri posedi. tako je potrebna tudi pri trga+vs. NAZNANILO. Odprl sem novo zalogo vina na debelo sa leto 1926 Najpoglavitneria stv«r, kateri se mnogo na- 5ih Mnogradnikov kar ne more prfveft-šti je, da___ ^ ločimo gnilo ali bolno grozxQe od zdravega. ; }0 in Posan?eane gn^e jagode stavimo v pose-brto nosodo Iz niih napravimo za domačo nporabo. • tuc: dobro vi no. To itaie&no, ako go41o grozdje takoi iztisnemo fepresanro}, de ne dobi - J />- v- "i "t ■lil LUIOUOJ JJ1 Uli uujaiiu, j . , ., . 1. 1 . . Ui'C 1<11M]| I^IV^CHIJU^ -ao ne je bi izu tamošnjega cilja zavozil v skupino 1 u- i^merava «Acnja» taidi letos pnre- mo%[ ^„g ^^o slab, grenaJr okus rn ~——— ; zavre. TaJk mošt iz gn{$e. poje zbor Vem; imel ,e nalogo par.ti, da se ;.cklena žica, 5) .Ljubosumnost, vesela v h kateri so pnvez*m vczick,. ne zaplete. Pri enem 6) ,JanJt<) in ■ tem poslu se je Bern,, hotec uravnati žico, pre- ?J v u^ ^ . ^ „^„^u je vlada že izvojevala tako imenovano žitno poidne j4-letnega težaka Elro Fabris. stanu- rz 'žakHučnih sl'avikovTPotrebno je, da še k«^ bilko. Mnenia so različna. Naj podamo tu ne- M-------- 21 ° 7----— - ' koliko statistike o uvoz» zadnjih let: dom. pridelek let 1921 1922 uvoz v mescih 52,482.600 st. 44j000.000 st. rulij in avgust 3,762000 st. 3,080 000 st. 1923 1924 1925 prid. 61,191.000 st. 64^12.000 st. 62,000.000 st uvoz 4,»3.900 et. 4,852,528 st 1,831 902 st. Na podlagi te statisfSce ka* lahko razsodimo, da so zaloge pomanjk^ive in da se bo moral uvoz Im v bližnji bodočnost? zopet povečati. Zraven tafta moramo tud pomisliti, da maša mesečni konrum žita okrog 6,250000 stotov in da se veča od leta do leta. ločena v ulici Aldo Mapunzto st 8 Zaposlen žck yč]ani y kako Zaradi okolice, ki je na vlačilcu Bravo^ Jc je okol 15. ure pnsta- v-laajena v p z je - ^ kam naj se včlani. ,al v ladjedelnici .Cantiere Navale Tnestino»,__ K tendenć?Ja opazki pristavljamo Prvač-jc hotel potcgiuh na krov debelo ]ekieno vrvv kovd da ^ hodijo k pitreditvam v Prvačino da bi se ne zapletla ob vi;ak. Ker se jc ^ brod; Domberžani, hodimo pa v Dornberg — Prvač-st g.ba!, se jc vrv napela n potisnila rabnsa 'kovej «b ograjo parm'ka. Siromak je pri tem zadobil bude poškodbe po spodnjem delu života; zlomilo mu \q tud; kolčne kosti. Po prvi pomoči, k mu »c ie podal na lice mcsia poklicani zdravnik rešilne posia;e. ie bil ponesrečenec prepeJjan v mestno bolnišnico. Okreval bo, ako ne nastopijo kako komplikacije, v 3—4 tednih. daesovi Drug: seznam darovalcev za sliko pok. dr. Klementu Jugu: Artur Lokar L 10.—, Anton Trgatev Bliža se čas trgatve, v katerem »pravija vinogradnik sad svojega celoletnega truda. Da, morda ni gospodarske panoge, ki je zahtevala posebno zacfaiji dve leti, ne samo neumornega dela fn truda, velikih troškov in skrbi, temveč Slokar 2.—, Mag. pharm. Ščuka 5.—, Zoran I tudi razumevanja. Karti kdor ni vioograda pra- _ E__■^•IISIll Dietz 2 —, Fran Vuga 3 —, Dr. Štemberger; vilno oskrboval in ga negoval, kdor ni o Pra-!Qy VSSkKI I?! IIIRB , Igor Lokar L—, Rudotf Bralnik 2.—, Cela vem času zatiral raznih tntnih bolezni s Skiop- ~ "" Spominjajte se družba ski>p še 5.—. Skopaj 35.— Sir. *Odbor za proslavo spomina dr. Klementa Juga» v Gorici. ljenjem, žvepfianiem in raznimi drugimi sred-' I^ISfeftl^^^ stvi, ta nima več česa obirati in trgati. Vsaka j l/IJQ9llv rlOIIW malomarnost se sedaj bridko maščuje. specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici do Traonlka it 5,1l od 9-12 in od 3-5 (67) akd mmm onroz mozoSIki madeži franke lnseHraite o „Edinosti" in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, i ki skrivajo lepoto obraza in Škodijo meh-^ obi kože in ki se porajajo oosebno v vročih mesecih vsled močnega solnca, s« zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Pertinax», ki je gotovo CTedstvo, rabi ji vo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. • predno kaj nakupite, ot>lsalta Veliko skiadiSle pohištva -t-» tvrd k o ALESSANDRO LEVI MINZ! Via Rcttorl SL t — Via Nalcanton it. 7-13 Spalne eobe* obodne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. PODLISTEK popade me takšna žalost, da odženem sleherno misal o ločitvi. Čutim, da se ne morem ločiti od njega; toda ne morem se pokoriti njegovim zahtevam, da se nc bi čutila ponižana. Lolo je posedla svakinjo na divan m začela dobrohotno govoriti: — Umiri se. Ne pretiravaj, sklepaj brez predsod- nresmmm kov in tedaj se ti ne bo zdela stvar tako tragična. V. J. KRI2ANOVSKA: (146) Noč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Voak. Med branjem ie Valerija jokala, ko je pa Lolo , .__•__---- —-------- w ie na4)o dYigDiia rekla iezno»srtr^rus AS°I.'^s ^ — Ta samodjubni človek nima sebi enakega, to ti in četudi si bosta spočetka bolj hladna, se bo končno kako sem se ustrattla, ko sem v razdalji nekolikih vse uravnalo in živeli boste srečno. korakov zagledala razklano kroglo visela na Valeriia ie novasila glavo. nekakem ognjenem traku m se vrtela. 1 a prinazen me - Sj Ona ga sovraži! In je tako presenetila, da se nisem mogla ga^ti, videla Pa Anatolij?... Lolo je zmigala z rameni. — Zaradi Tolja ni treba, da se vznemirjaš: njega ^ zamem jaz in ti obljubljam, da bo pameten. In L sem, kako je krogla postajala vedno bol, meglena, se širila in zadobivala čk^eške oblike m nenadoma ie stal pred menoj Pavel, oblečen v dolgo belo tuniko. nežnim in otočnim pogledom me je nepremično motril in stiiala sem, da je zašepetal: — Potrpljenje!... usten m brkov, toda bila sem kakor odrevenel* malenkostnemu sam o) j ubj u svojo m otrokovo srečo? — Lolo.bojim se, da je p^tal tudi « Kakor T ™ sem videla v njegovih rokah nekafend — la samca] u oni cioveK nima sem enakega, M) u . . • • « i čarovnik? — je s tihim glasom rekla VaJanja. — yne£eno Jcepot, ta \o |e vrgel v mene; nate se re le pravi samodržec! Tako se dela, kakor hi hifa jaz Sestnčna Nad,a ,e benemu nisem ie povedala, niti t«W ne, da ^ ga že „S&U ta sS izgubS za^st. Ko kriva pred njim. Rada hi vedela, kaj mi ima pravza- da feonid Stepanovič kcm^vsenč^Mće, STv.^ nekolikokimt videla. zavedela, sem z začudemem^gledala na svojih kole* prav odpuščati? In potem ta ultimatum! Zahteva, da »f M dve leh _ Ah, kako d molčeča! No, povej mi vsaj sedaj, ^ ^ Borisovi obleki koribol*elepih belfli cvetlic e moram biti tam, kjer me je pustil? Prosim vas! O pri- b^če ti - ** ^Sda Lolo. močnim vonjem. Torej^&ipak i* on je bfl tu. hodu sultana mora biti ves zbor sužnjev na mestu! nakka?*??0Ttl do tebe m če u Btt,m sml f ^ jj petimi Mfl podoba sem sdf — Nekega , pred Milinu ali T« nrMMte meM»i verjeti. Kakor resnično ljubim Tolja in svoja otroka, To poslednje presega vse me^! ^ re8ni&K) mMm ^ je Pa^ikwa irf« ki te tako ko je imela pestunja *roj god, £ Skočila je z naslanjača in se burno izprehodila vznemirja, pravična in pametna. Kaknricoii si bosta ie spal, a jaz sem sedela prt njegovi porop m ____1» TjI«___a • il...::_____a_ . i___i^i_: _t.v» nodnben niemfL da so te mi nen ki te t^ ko je imela ^stunja sv^j god, sem jo odpusma. Boos jrtijkalom^ imam ph t« in ti jih pokažem. Od tistega i si boste je spal, a jaz sem sedela pri njegovi postelji ta se ^ R dogaja nekaj čudnega; ko mi je hudo, tedaj rai to vajina zadeva, a hudobni Tako je podoben i^emo. da »ose nu nehote hkratu zttSB po oMticah kakor tistega dne m tedaj po sopl. — Oh, če bi se mogla ločiti od njega! Toda zvezana sem z njim z otrokom, a ta prekleti čarovnik fcerald naju je zvezal s posebnimi čari. Kakor hitro zaprla usta radovednežem. In ali mu ne boft mogla na se sklonila nan speam ^l^TuZ^ prenmHm na ločitfrv zakona, se me poloti takšna štiri oči posedati svojih bridkih oBHkor? Sicer pa tem V totem trenoAu mi je v oh«z f^M ^o Wad«i p„e£in } slabost in srce se mi tako bolestno krči, skratka, uverjena, da te Pavlsk ljubi, da se naveie na obroka veter, da sem se lačudena vzklomla« lahko si misM, ki gs nosi na madnen..