POLITIKA JUENNA PRAZNUJE naš tednik Številka 42 Letnik 46 Cena 10.-šil. (25,- SIT) petek, 21. oktober 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Dr. Matevž Grilc je na 6. Koroških kulturnih dnevih močno kritiziral politiko Slovenije glede zamejskih Slovencev. Očital ji je, da „nima strategije“. strani 2 / 3 V soboto in nedeljo praznuje priznana restavracija Juenna svojo 25-letnico obstoja. Za ta praznik so pripravili še posebne ponudbe in vino iz soda. Tudi za zabavo je poskr- blieno stran 13 KJE OSTAJA KOROŠKA SOLIDARNOST Z JUŽNIMI TIROLCI? Durnwalder pozitivno ocenil dejavnost H. Frasnellija Prireditve >, Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar“ 1994? Dežela Koroška prireja Kulturni teden Južne Tirolske v Celovcu. Zaključna prireditev bo danes, v petek, ob 20.00 v celovškem Domu glasbe (večer narodne glasbe).Prejšnjo soboto je južnotirolski deželni glavar dr. Durnwalder na skupni tiskovni konferenci z dr. Zemattom, dr. Ausser-winklerjem in dr. Hospom pozitivno ocenil Frasnellijevo sodelovanje s koroškimi Slovenci. Na žalost pa uradne prireditve dežele Koroške niso tako uspešne. Obisk je zelo slab. Očitno velja: če gre za solidarnost z narodnimi skupnostmi, ima koroška politika težave celo pri manjšini lastne kulture. Beri stran 4 Karikatura: Jože Trobec Heidi Stingler Komentar NAŠEGA TEDNIKA Za narodov blagor Srečanje koroških in primorsklc Dr. Grilc: „Slovenski Zelo kritično je predsednik NSKS dr. Grilc ocenil politiko slovenske vlade glede zamejskih J Slovencev. Kljub temu je, dolgoročno gledano, i optimističen, „ker bo Slovenija gospodarsko zelo ‘ napredovala in postala članica EU“. Ali bi vas z vprašanjem, kaj delate iz idealizma, spravili v zadrego? V zadnjih dneh smo postavili to vprašanje celi vrsti ljudi, in reakcije so bile zelo različne. Večinoma so imeli s tem vprašanjem manjše težave ljudje, ki delujejo na tiho pri domačih društvih, športnih in gospodarskih ustanovah. Glavobol pa je to vprašanje povzročalo marsikateremu naših najbolj vidnih političnih funkcionarjev, za katere je že vprašanje samo bila provokacija. Ko smo enega izmed njih prosili za kratko stališče, je ta odgovoril, da si bo kaj izmislil - in je za teoretično formulacijo, kaj je idealizem, potreboval skoraj dva dni. Spet drug funkcionar je prosil, da mu razložim, kaj je sploh idealizem. Torej mu povem, da je idealizem v etičnem pomenu nesebična dejavnost za uresničenje kakih idealov. Seveda mu kar tako na hip ni prišlo ma misel, za kakšen ideal bi se nesebično boril ali žrtvoval. Torej je bilo potrebno formulirati vprašanje nekako drugače. Kaj so za pripadnika slovenske narodne skupnosti ideali, za katere se splača boriti ali se žrtvovati? Ena izmed občinskih obornic je brez tveganja odgovorila, da ji je važno, da uveljavi slovenščino kot enakopraven jezik na vseh ravneh - torej tudi kot uradni jezik. Za dosego takega idealnega stanja je potrebno veliko prizadevanja in ni računati s tem, da bi se našlo dosti ljudi, ki bi odbornici aplavdirali. Čelo nasprotno, ker je to v očeh marsikoga provokacija, saj vsak Korošec zna nemško in imajo uradniki zaradi uporabe drugega jezika samo več dela. Pa tudi za posameznika, ki se poslužuje te pravice, se zastavlja vprašanje, ali je na primer pripravljen na gradbeno dovoljenje čakati dva meseca dalj, ker pač ima urad morda težave pri obdelovanju slovenskih prošenj. Našli pa smo tudi slovenskega podjetnika, ki se poslužuje slovenskega jezika na vseh uradih, ker meni, da naj bi dobili službeno mesto mladi ljudje, ki imajo izobrazbo v obeh deželnih jezikih. Vemo pa tudi za ljudi, ki so vozili svoje otroke na lastne stroške dnevno v otroški vrtec izven občine, ker je to bila edina možnost, da so dobili otroci dvojezično vzgojo. Kaj pa je torej s poklicnimi Slovenci, ki jih srečavamo vsak konec tedna na številnih prireditvah, da pomagajo napolniti dvorane? Ali so to izključno Slovenci, katerim je tako pri srcu dejavnost društev, ali pa so med njimi tudi taki, ki dirjajo od ene prireditve do druge, ker jim organizacija za to plačuje nadurno pavšale, kilometrino, in morda še kaj? Če to drži, ni čuda, da je eden izmed povprašancev ironično dejal, da je idealist, ker plačuje članarino za eno izmed osrednjih organizacij zato, da imajo nekateri funkcionarji službo. Spet drug je rekel, da je idealist le še Eskim, ki posodi svojo ženo gostu, da ga zagreje. In tudi tam se postavlja vprašanje, ali imamo tu opravka z idealistom ali z norcem. Ali lahko sploh govorimo o idealizmu, če kdo poje pri kakem zboru, saj to verjetno dela iz veselja in je to zanj konjiček. Ali je normalno, da si pevci svojega jopiča ne morejo financirati sami in društvo prosjači razne ustanove za finančno podporo z argumentom, da pevci ohranjajo slovensko pesem? Po taki logiki bi pravzaprav lahko zaprosil tudi predsednik ziljskega kon-jerejskega društva osrednje organizacije za finančno podporo z argumentom, da daje konjem slovenska imena. Seveda je treba priznati, da je pri tem že bistvena razlika: naši zbori pojejo slovenske pesmi, ziljski konji pa rezgetajo samo „po domače". Ob navedenih primerih torej vidimo, da je marsikomu enakopravnost slovenščine še ideal, za katerega se splača boriti in se žrtvovati, po drugi strani pa žal opažamo, da se pojem „idealizem" pogostokrat tudi rad zlorablja. □ Piše Janko Kulmesch Svojo kritiko na račun slovenske vlade je predsednik NSKS iznesel na mednarodni tiskovni konferenci v Trstu in v javni razpravi, ki jo je stranka primorskih Slovencev Slovenska skupnost (SSk) priredila skupno z NSKS in EL v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Dr. Grilca posebej moti, da označuje slovenska vlada vprašanje skupnega zastopstva kot „notranje-manjšinsko zadevo“. „Takšno stališče je preenostavno. V resnici namreč to pomeni, da podpira Slovenija finančno tako tiste, ki se zavzemajo za ohranitev narodne identitete, kakor tudi tiste, ki so za asimilacijo.“ V tej zvezi je dr. Grilc ponovno ITALIJA: Slovenska skupnost (SSk), edina slovenska stranka v Italiji, je prejšnji teden dosegla veliko politično zmago: dosegla je, da volitev za novi tržaški pokrajinski svet (biti bi morale 22. 11. 1994) ne bo. Deželno upravno sodišče je namreč sprejelo priziv SSk proti razdelitvi volilnih okrožij oz. svetovalskih mandatov v tržaški pokrajini. Zakaj gre? Italijanski državni zakon iz leta 1951 določa, da glavnim mestom pokrajin lahko pripada le največ polovica mandatov v pokrajinskem parlamentu. Leta 1956 pa je tedanji tržaški guverner Giovanni Palamare izdal odlok, ki nasprotuje omenjenemu državnemu zako- obrazložil, zakaj so po njegovem ' mnenju nasprotniki skupnega za- ' stopstva zagovorniki asimilacije- ( „ZSO je nekoč veljala kot zelo na- I rodno zavedna organizacija. Da- | nes pa zagovarja neko moderno < vindišarstvo. Poudarja namreč, da | predstavljajo dvojezični Korošci lastno narodnostno kategorijo, če pa priznavam dvojezičnemu Ko- I rošcu, ki prihaja iz vrst slovenske : narodne skupnosti, poseben sta- : tus, mu sam omogočam, da za- ’ pusti narodno skupnost - da se torej asimilira. To smo že enkrat imeli, ko so nemškonacionalni krogi označevali vindišarje kot nemško govoreče Slovence. Danes pa doživljamo prvič na Koroškem, da takšno teorijo zagovarjajo tudi zastopniki ene od obeh osrednjih slovenskih organizacij.“ nu. Sam je določil, da dobi občina Trst od 24 možnih svetovalskih mest kar 21, podeželske občine pa samo tri. Namen tega odloka je jasen: mesto Trst naj bi na ta način prevladovalo nad tedaj izključno slovenskimi podeželskimi občinami! Priziv SSk (pred sodiščem ga je zagovarjal odvetnik Peter Močnik, ki je hkrati pokrajinski tajnik SSk) pomeni torej tudi velik uspeh za vso slovensko narodno skupnost v Italiji. Sedaj mora o Palamarejevem odloku odločiti ustavno sodišče v Rimu. K politični zmagi SSk sta čestitala mdr. predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik Enotne liste mag. Rudi Vouk. Velika politična zmaga stranke Slovenska skupnost <1 oven cev v T rstu klada nima jasnega koncepta“ C Predsednik NSKS je tudi pojas-jl niL kam vodi taka politika. „Če delaš iz koroških Slovencev, ki že Po naravi morajo obvladati oba 0 deželna jezika, posebno kategorijo dvojezičnih Korošcev, ima to navadno za posledico, da ti Slovenci svojih otrok ne prijavijo 1 več k dvojezičnemu pouku. V 3- vsakdanjosti se to dejansko tudi 3- dogaja. Tako imamo npr. župane, 3- ki so po rodu Slovenci, vendar 3- pravijo, da to niso, temveč da so 0 dvojezični Korošci - njihovi otroci a pa znajo samo še nemško." d e Iluzija. Na drugi strani pa bi )- bilo iluzorno misliti, da se nemško e govoreči Korošci, ki se učijo i- slovenščino, nehajo zato prizna-i' vati k večinskemu narodu. Dr. e Grilc: „Učijo se slovenščino kot 3* tuj jezik, kot se pač učijo tudi y angleščino ali druge jezike. V Vsakem primeru se zavedajo, da 5 s° se naučili nekega tujega jezika t ln da so slej ko prej ostali pripad-ji niki večinskega naroda.“ t1 čeprav slovenska vlada in par-larnent očitno ne kažeta priprav- „V resnici Slovenija finančno podpira tako tiste, ki se zavzemajo za ohranitev narodne identitete, kakor tudi tiste, ki so za asimilacijo.“ Dr. Matevž GRILC predsednik NSKS Ijenosti, da bi razlikovala med asimilacijsko politiko in politiko, ki gradi na ohranjevanju narodnostne identitete, pa je predsednik NSKS kljub temu optimističen. Dr. Grilc: „Gledam dolgoročno. Prepričan sem, da bo Slovenija v nekaj letih gospodarsko zelo napredovala in postala članica EU. To je velika šansa tudi za slovensko narodno skupnost na Koroškem in v Italiji.“ Koroški Slovenci gotovo nimamo interesa, spraviti Slovenijo v dodatno dilemo. Zavedamo se, da potrebuje naša matična država dobre odnose z Italijo in Avstrijo. „Zato je koordinirana politika med zamejci in Slovenijo toliko bolj potrebna,“ tako dr. Grilc. V tem smislu je ponovil svoj predlog o neformalnem gremiju, ki bi ga naj sestavljali zastopniki R Slovenije ter Slovencev v Italiji, na Koroškem in Madžarskem. P. S.: Beri tudi prispevek o 6. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem (str. 12). POSOJILNICE-BANK - ZVEZA BANK Najvažnejši cilj: zadovoljstvo varčevalcev Ponovno se bliža tradicionalni svetovni teden varčevanja, v katerem oroci, mladoletniki in odrasli izkoristijo možnost varčevanja denarja na hranilnih knjižicah. Vsak varčevalec ima možnost, da se že z majhno vsoto udeleži svetovnega tedna varčevanja in s tem dobi posebne „sladkorčke“ ter majhna darila, ki jih nudijo Po-sojilnice-Bank in Zveza-Bank v zahvalo za dobro sodelovanje in zaupanje med letom. Najmlajše varčevalce majhna darila še posebej razveselijo in se gotovo že veselijo obiska v domači Posojil-uici ali Zvezi Bank. Možnosti varčevanja, ki jih podu jaj o Posojilnice-Bank in Zveza-Bank, so različne. Varčevalec se lahko posluži hranilne knjižice, na kateri ima fiksno obrestno mero za določeno dobo, ali pa spre-dienljivo obrestno mero, odvisno °d obrestnega kapitalnega trga. Prednosti, ki jih nudi hranilna knjižica: denar je donosno in varno naložen, vsak čas na razpolago, varčevalci lahko ostanejo anonimni, dvigi in vplačila denarja niso možni samo pri Posojilnici-Bank ali Zvezi-Bank, temveč pri vseh Raiffeisenovih blagajnah po vsej Avstriji. Nadalje ima varčevalec možnost. da kupi vrednostne papirje s fiksno obrestno mero ali pa da naloži denar špekulativno v delnice delniške družbe. Dandanes je slej ko prej najbolj priljubljena oblika varčevanja varčevanje na hranilnih knjižicah. Na tem področju nudijo Posojilnice-Bank ter Zveza-Bank svojim varčevalcem visoke obrestne mere, in to tudi tistim varčevalcem, ki imajo na razpolago le majhen kapital. Tako imajo varčevalci možnost, da z visoko obrestno mero povečajo svoj kapital. Pri vseh denarnih naložbah Vam svetujejo sodelavci Posojilnice-Bank ter Zveze-Bank, ki so strokovno izobraženi, in Vam ponudijo koristne nasvete za varčevanje. Najvažnejši cilj zadružne organizacije Posojilnice-Bank in Zveze-Bank je zadovoljstvo njihovih varčevalcev. Zadružna organizacija Posojilnica-Bank in Zveza-Bank ne služi samo svojim članom, temveč vsem varčevalcem v njihovo korist in zadovoljstvo. Dobrodošle niso samo stranke z visokim kapitalom, temveč prav posebej tako imenovani „majhni“, ki varčujejo z majhnimi vsotami. Prav ti so nam pri srcu, ker so jedro vsake bančne organizacije in se tega Posojilnice-Bank in Zveza-Bank še posebej zavedajo. Osebni stiki do vsakega varčevalca so za naše zadružne organizacije zelo pomembni. Varčevalci naj bi se posluževali storitev, ki jih ponudijo Posojilnice-Bank in Zveza-Bank ne samo na področju varčevanja (npr. vloge na hranilne knjižice, stanovanjsko varčevanje, ki je povezano z državno premijo), temveč tudi pri drugih bančnih storitvah. Tudi v prihodnje bodo zadružne organizacije Posojilnice-Bank in Zveza-Bank ustvarjale razmere, da Vam zlahka postrežejo s koristnimi informacijami in nasveti. Vam vsem se zahvaljujemo za Vaše zaupanje v naše kreditne zadruge in Vas prosimo, da nam tudi v prihodnje v še večji meri zaupate svoje prihranke. Vsem varčevalcem želijo Posojilnice-Bank in Zveza-Bank, da se jim uresničijo želje, ki jih ima vsak varčevalec, in Vas prav prisrčno vabimo, da nas obiščete. To posebno v tednu varčevanja - pa tudi v prihodnosti. mag. Andrej Urank Zveza-Bank, Celovec SEJA SOSVETA____________ Merodajna je politična volja Prejšnji ponedeljek je sosvet za koroške Slovence razpravljal o vprašanju manjšinskega zastopstva v deželnem zboru. Andrej Wakounig je predstavil model EL, pri razpravi pa sta sodelovala tudi ustavna predsednika dr. Glantschnig (urad koroške deželne vlade) in dr. Hand-stanger (urad zveznega kanclerja). Oba sta poudarila, da nimata nobenega naročila od strank oz. deželne in zvezne vlade, temveč da so njuna stališča izraz lastne strokovne presoje. Osrednje vprašanje razprave je bilo: je treba v primeru, da se uvede zajamčeno deželnozborsko zastopstvo manjšine, spremeniti zvezno ustavo? Odgovor pravnikov je bil: da, in to glede vseh za-stopstvenih modelov. Po dr. Glantschnigu pa bi v primeru, da bi imel zastopnik sosveta samo svetovalno pravico v deželnem zboru, bilo potrebno na zvezni ravni spremeniti tudi zakon o narodnih skupnostih. Ta zakon namreč za sosvet predvideva samo svetovalno pravico in ne zastopstvene, svetuje pa lahko samo ekse-kutivnim organom (npr. zvezni vladi), ne pa zakonodajnim telesom. Vrhu tega bi bilo potrebno spremeniti poslovnik deželnega zbora v 2/3-večino. Dr. Sturm je osebno kljub temu prepričan, da je varianta glede svetovalne pravice, ki naj bi jo imela v deželnem zboru predsednik in podpredsednik sosveta, „najbolj realistična“. Podpredsednik sosveta mag. Pipp pa meni, da gre za zajamčeno zastopstvo in da je zato v vsakem primeru potrebna sprememba zvezne ustave v 2/3-večino. Manjšinsko zastopstvo je torej odvisno od politične volje strank, pri čemer je dr. Sturm dejal: „Upošteval bom vsako politično odločitev.“ Dr. Glantschnig je tudi obširneje predstavil ladinski model. Več o njem na strani 4. Naslednja seja sosveta bo v Pliberku. Glavna točka dnevnega reda bo vprašanje jubilejne proslave ob 75-letnici 10. oktobra. Kuj Politika Južnotirolski deželni glavar dr. Durnwalder je ob odprtju Kulturnega tedna Južnih Tirolcev poudaril ladinski model manjšinskega zastopstva in zavzel tudi stališče glede Frasnellijevega sodelovanja s koroškimi Slovenci. DR. DURNWALDER SE JE SREČAL Z DR. ZERNATTOM: „Hubert Frasnelli dobro opravlja svojo nalogo“ Na vprašanje NAŠEGA TEDNIKA, kako ocenjuje sodelovanje med koroškimi Slovenci in Južnimi Tirolci oz. dejavnosti dr. Frasnellija, je dr. Durnwalder odgovoril: „Frasnellijeva naloga je informirati in ne docirati. To nalogo dobro opravlja." Nadalje je poudaril, da je koroškim Slovencem in Južnim Tirolcem skupno njihovo zavzemanje za „ohranitev in svoboden razvoj kulture". Razliko pa vidi zlasti v tem, da živijo Južni Tirolci na svojem ozemlju v 70 °/o-večini in da imajo avtonomijo. Mandat. V pogovoru med dr. Durnwalderjem in njegovim kolegom dr. Zernattom je tekla beseda tudi o zajamčenem manjšinskem mandatu v koroškem deželnem zboru. Južnotirolski deželni glavar je precej jasno opozoril na prednosti, ki jih nudi t. i. ladinski model. Kot je znano, kandidirajo južnotirolske stranke na svojih listah tudi La-dince, ki se priznavajo k svoji narodni skupnosti, tisti ladinski kandidat, ki dobi največ prednostnih glasov, ima hkrati zajamčeno mesto v južnotirol-skem deželnem zboru. V tej zvezi pa je dr. Durnwalder v po- Koroška uporablja južnotirolski grb, vendar se zaradi tega kljub temu ne bojimo. DR. LUIS DURNWALDER južnotirolski deželni glavar govoru za NT še posebej poudaril: „Ta model ne pozna ovire glede osnovnega mandata; vrhu tega je pomembno, da pride za manjšino v poštev samo eno volilno okrožje.“ Vsekakor je dr. Zernatto prosil dr. Durnwalderja, da mu posreduje informacijske podlage o ladinskem modelu. Koroška in Južna Tirolska nameravata po besedah namest- nika deželnega glavarja dr. Aus-serwinklerja v prihodnje še bolj plodno sodelovati. To zlasti na kulturnem področju. „Povezuje nas skupna zgodovina,“ so soglasno poudarili koroški ia južnotirolski politični zastopniki. Vojvodski prestol, v ta namen načrtujejo Korošci napraviti odlitek vojvodskega prestola in ga podariti Južnemu Ti-ralu, kjer ga mdr. hočejo posredovati širši javnosti v okviru deželne razstave. Na vprašanje, ali se Koroška ne boji protesta zaradi „zlorabe nacionalnega simbola“, je dr. Ausserwinkler negativno odgovoril. Deželni glavar dr. Durnwalder pa je dejal: „Koroška uporablja južnotirolski grb, vendar se zaradi tega kljub temu ne bojimo.“ Preostaja potemtakem le še vprašanje, zakaj tak vik in krik s strani najvišjih predstavnikov Koroške, če uporabljajo zgodovinske simbole tudi Slovenci. Kajti v tem primeru še toliko bolj velja: povezuje nas skupna zgodovina, z njo pa tudi skupni zgodovinski simboli. Janko Kulmesch KULTURNI TEDEN JUŽNE TIROLSKE V CELOVCU Odličen program — slab obisk Kako funkcionira ladinski model? • S koliko poslanci je kakšna stranka zastopana v ju-žnotirolskem deželnem zboru, se določi na osnovi proporcionalnega volilnega sistema. Moč strank v deželnem zboru je odvisna pd številčnega razmerja glasov za posamezne stranke. • Kdo so izvoljeni poslanci, se odloča na osnovi prednostnih glasov za posamezne kandidate. • Ladinci lahko kandidirajo na listah-večinskih strank ali na svoji listi, toda v vsakem, primeru mora biti izvoljen v deželni zbor vsaj en ladinski poslanec. • Če je bil kandidat Ladin-cev na listi ene od večinskih strank izvoljen v deželni zbor neposredno (torej na osnovi proporcionalnega volilnega sistema in prednostnih glasov), postane na vsak način član deželnega zbora — ne glede na to, ali je to uspelo tudi ladinskemu kandidatu na listi kake druge stranke. Na primer: SVP ima 20 poslancev, kandidat La-dincev je po prednostnih glasovih na 20. mestu. Južnotirolski Zeleni imajo 4 poslance, kandidat Ladincev je po prednostnih glasovih na 4. mestu. V tem primeru je ladinska narodna skupnost zastopana v deželnem zboru z dvema poslancema. • Če noben kandidat Ladincev (ne glede na to, za katero stranko kandidirajo) ne doseže dovolj prednostnih glasov za neposredno izvolitev, potem je izvoljen tisti,' ki je dobil največ prednostnih glasov. V tem primeru velja za Ladince t. I. varnostna klavzula (Schutzklausel). Pri tem ne igra nobene vloge, ali je njegova stranka sploh zastopana v deželnem zboru. Na primer: SVP ima 20 poslancev, kandidat Ladincev je po prednostnih glasovih na 21. mestu in je dobil 4000 prednostnih glasov. Zeleni sploh niso bili izvoljeni v deželni zbor, njihov ladinski kandidat pa je dobil 6000 glasov — v tem primeru postane kandidat Zelenih ladinski poslanec. • V primeru, da je bila stranka Ladincev (oz. narodnostna stranka) izvoljena neposredno (po proporcionalnem sistemu) v deželni zbor in je njen kandidat dobil manj prednostnih glasov kakor npr. kandidat Ladincev na listi SVP, potem pripada mandat ladinski stranki. Če pa bi bil še izvoljen kandidat Ladincev na listi SVP neposredno, bi imela ladinska skupnost dva poslanca. — Kuj— Prva dneva kulturnega tedna Južne Tirolske v Celovcu sta bila na eni strani v znamenju slabega obiska in navidezne neobveščenosti obiskovalcev. Na drugi strani pa so redki obiskovalci (100 na sobotnem koncertu — pel je tudi MePZ Jakob Petelin Gallus, 40 pri odprtju knjižne razstave, 30 na orgelskem večeru) uživali ob izrednih ponudbah prijateljske dežele. Komorna zbora VokalArt iz Brixna in Cantabile-Ensem-ble iz Brunecka sta bila izvrstna; v koncertni hiši še malo zadržani, v župnijski cerkvi St. Egid pa sproščeni, tehnično izpiljeni, z mehkimi polnimi glasovi. Generalni vikar dr. Josef Micheler je v cerkvi presenetil z narodnopolitičnimi izjavami na podlagi nedeljskega evangelija: „Narodne skupnosti so kakor šopki rož, ki skupaj še bolj učinkujejo ... “ O spoštovanju dru- gega naroda: „ . . . močnejši naj bo služabnik vsem drugim.“ Uradna koroška politika sicer rada poudarja svojo „tesno povezanost" z avstrijsko manjšino v Italiji, toda slab obisk njenih prireditev v okviru Kulturnega tedna Južne Tirolske v Celovcu kaže: če gre za solidarnost z narodnimi skupnostmi, ima koroška politika težave celo pri manjšini lastne kulture. Reportaža Slavljenec Michael Gutenbrunner (levo) in njegov osebni prijatelj Tonči Schlapper, slika: a. Angeret 75-LETNICA MICHAELA GUTENBRUNNERJA_______________ Borbeni prijatelj koroških Slovencev Vse življenje je Michael Gutenbrunner, povojni koroški lirik in esejist, sočustvoval s koroškim Slovenci, občudoval slovenske veljake — Ivana Cankarja, Prežihovega Voranca, Jožeta Plečnika, spremljal mlade literate in se boril za manjšinske pravice. Le malokdo se mu je zahvalil. ■ radna Koroška je šele zdaj I našla priložnost za počasti-tev svojega slavnega, če-prav doma skoraj pozabljenega sina — ob petinsedemdesetletnici rojstva. Musilov inštitut celovške univerze je v sodelovanju z ORF kot Prvo prireditev izvedel 6.-8. oktobra simpozij v Celovcu, na katerem so strokovnjaki z različnih področij preučevali njegovo življenje in delo, literaturo, kritične eseje in njegov vPliv na evropsko povojno kulturo. Da je prišlo do tega simpozija, Je majhen čudež, če pomislimo, da le bil Michael Gutenbrunner že pred vojno in vseskozi izrazit borec Proti nacizmu in vojaškemu nasi-Ju, prijatelj Slovencev in oster kritik socialdemokratičnega gibanja. z jasnimi potezami ga je za uvod ?,r®an'za*or simpozija, predstojnik Musilovega inštituta, prof. Klaus Amann, predstavil številni publiki: »nestorja sodobne koroške litera-ure’ neizprosnega borca proti na-nionalizmu, nekoč in danes, na Koroškem in drugod aktualnega lite-rata' ker prav zdaj spet kliče .Karantanski vrh' (Ulrichsberg, 10. oktober)." Nato so ga prvi večer pohvalili Politiki. S. Metelko, kulturni refe-rant mesta Celovec: „Prav v okto-bru ie nujno, da slišimo pojme kot s° zvestoba, domovina, ne samo 12 ene strani, kajti Gutenbrunner l'n uporablja drugače. Pokončni Korošec, ki se je z vsemi sredstvi upiral vsakršnemu nasilju.“ Celov-ski župan Guggenberger mu je osebno čestital k visokemu jubile-|u 'n deželni glavar dr. C. Zernatto je izročil veliki zlati častni znak ežele Koroške, ki so mu ga pode-11 »za poštenost in resnicoljub-Post“. Slavljenčev odgovor je bil značilno kratek in jedrnat: „Naj 0roška, sama in nedeljena, skrbi 2a mir pri sebi in okoli sebe.“ raznični večer je polepšal mešani gartet SPD Srce iz Dobrle vas s slovenskimi narodnimi pesmimi, ^ar je tudi prava redkost pred iz-brano nemško publiko! M. G. — vsestranski esejist. Strokovnjaki, obenem njegovi prijatelji, so na simpoziju osvetlili Gutenbrunnerjev daljnosežni vpliv na evropsko kulturo. Eckart Früh z Dunaja je poročal o njegovih prispevkih v socialističnem časopisju, Albert Berger, Celovec, in Johann Sonnleitner, Dunaj, o njegovi liriki in prozi, Friedrich Kurrent, München, o odnosu do arhitekture — da omenimo samo nekaj. Njegov brat Josef, koroški politik, in osebni prijatelj Tonči Schlapper iz Št. Jakoba, sta bolj osebno orisala pesnikovo mladost in povojna leta. Rojen v Althofnu v delavski družini, je zgodaj zgubil očeta, spoznal lakoto in stanovanjsko stisko, pozneje v celovškem Welzenegg u tudi bistvo socialističnega gibanja in zatiranje drugače mislečih v času fašizma med obema vojnama v Celovcu. S sedemnajstimi leti je zapustil Koroško in se samo še priložnostno vračal domov. Že leta 1935 je bil prvič zaprt zaradi upora proti nasilju, pozneje celo na smrt obsojen in pomiloščen za „službo na fronti". Nekako je „antivojak“ preživel vojno in se z enako silovitostjo boril v povojni Koroški proti „nem-cizmu" in tlečemu nacionalizmu. Starejši Korošci se gotovo še spomnijo, kako je M. G. s krepkimi izrazi napadel firerjevega slikarja Karla Truppeja, čeprav so ga ob neki razstavi vsi hvalili. Ali kako je lastnoročno vrgel iz gostilne Longo v Celovcu desničarske skrajneže in bil zato v zaporu, iz katerega ga je rešil izvid psihiatra. Ali kako je edini omenil razstavo skupine slovenskih slikarjev iz Trsta, ki jo je javnost zamolčala. M. G. — in koroški Slovenci. Pod tem naslovom je dr. F. Bister obširno obravnaval Gutenbrunnerjev odnos do Slovencev. Osebno je bil ves čas povezan s koroškimi Slovenci. Bil je poročen z Podjunčanko in prek nje je tudi spoznal partizansko gibanje. Na Dunaju je sodeloval v Ligi za človečanske pravice, katere predsednik je bil dr. Bister, in tako spoznal tamkajšnje Slovence. Že v tridesetih letih pa je zahajal v Ljubljani v družbo uglednih slovenskih kulturnikov, ki so se srečevali v gostilni Kolovrat na Mestnem trgu. Glonar, Finžgar, Stele, Druškovič, Terseglav in Plečnik so bili dolgoletni znanci koroškega pesnika in prek njih se je poglobil v slovensko literaturo. Posebej ga je pritegnil Ivan Cankar. Obema je skupen boj za pravičnost („Hlapec Jernej se mi je tako vtisnil v spomin, kot da bi bil moj"). O Plečniku, ki mu je posvetil pesem in je občudoval njegovo dunajsko arhitekturo, je pisal: „mož, ki je bogu blizu . . . “; „mestu Ljubljani je potisnil šestilo v srce in iz njega napravil mesto evropske arhitekture.“ Koroški slovenski avtorji so mu bili vedno pri srcu in zaskrbljeno je zasledoval njihov razvoj. „Resnica vas bo osvobodila . . . , ko boste zreli in močni, vas bodo morali priznati v Avstriji ..." Prispeval je članke za revijo Mladje in letno poročilo Slovenske gimnazije, predaval v Tinjah in se neštetokrat boril ob strani narodne manjšine. Lep izbor njegovih pesmi je izšel te dni pri založbi Wieser v odličnem prevodu Andreja Kokota. V uvodu pravi F. Bister o Guten-brunnerju: „ . . . strasten in neustrašen patriot po zgledu Karla Krausa in zgleden svetovljan z evropsko domovinsko zavestjo. Njegovi verzi poročajo o današnjem dnevu, ki neizogibno raste v jutrišnjega.“ Alojz Angerer 6 Iz naših občin Beseda občinskega politika Tomaž Petek (EL Žitara vas) Razpored v občinski sobi: SP 10, VP 4, EL 3, FP2 Ziljske doline ne moremo primerjati s Podjuno Na Zilji so samostojni slovenski odborniki mnenja, da na občini ni smiselno postavljati zahtev po dvojezičnosti oz. slovenščini. Kako je to v Žitari vasi? Tomaž Petek: Vprašanja dvojezičnosti so slejkoprej aktualna. EL Žitara vas je letos obnovila nekatere predloge, na žalost še nismo dobili odgovora od ostalih frakcij. Je dvojezičnost še glavna tema občinskega dela Enotne liste? Vedno bolj v ospredju so gospodarska vprašanja ter vprašanja delovnih mest v občini (IPH, Solida). Te skrbi imajo tudi Slovenci v občini, zato ne moremo mimo njih. V zadnjih letih se je delo EL precej spremenilo. Svoj čas smo si v prvi vrsti prizadevali za vprašanja slovenščine, danes so v enaki meri prisotne tudi druge teme. Mladina vodstvu EL v Žitari vasi nekje očita, da premalo stori za enakopravnost slovenščine na občinski ravni? Mladina po mojem nima veliko zanimanja za politiko in se bolj ukvarja s kulturo in športom. V EL na vsak način pogrešamo angažirane mlade. Kar se tiče naših zatev po dvojezičnosti, pa lahko povem, da redno dregamo pri županu, ki je odprt za ta vprašanja in se želi v prihodnje zgledovati po Železni Kapli. Mogoče moramo biti še bolj sitni in še bolj vehementno opozarjati na odprta vprašanja dvojezičnosti. Na Zilji se želijo slovenske frakcije odpreti nemškogovorečim kandidatom. Je to tudi v Žitari vasi aktualno? Po mojem ne, ker tudi ne vidim resnih interesentov pri nemško govorečih občanih. Vrhu tega Zilje in Podjune ne moremo primerjati, razmere, kar se tiče slovenščine, so precej različne. Koliko se Vaša frakcija poslužuje celovške centrale Enotne liste? Kar dosti in se je bomo v prihodnje še bolj. Odkar se je vrnil v tajništvo Bernard Sadovnik, teče sodelovanje znatno bolje kot v preteklosti in smo zadovoljni. V prihodnje pričakujemo od centrale še več servisa, od urejanja občinskega časopisa tja do šolanja občinskih odbornikov. Silvo Kumer Izšel prvi časopis regije Carnica - Rož Te dni so dobila gospodinjstva v osmih rožanskih občinah časopis, ki ga izdaja regionalna projektna skupina Carnica. Regionalni projekt Carnica ima namen krepiti gospodarstvo v teh krajih. Da bi uspelo čimbolj združiti različne panoge, se je vodja projekta Johann Köllich odločil za izdajanje časopisa, v katerem informira prebivalstvo o zamisli projekta ter o možnostih sodelovanja v posameznih delovnih skupinah. Župani osmih občin, ki so nositelji projekta, predstavljajo vsak svojo občino, nakazujejo prednosti in slabosti svojih krajev in na tem mestu izražajo svoja pričakovanja. Tako na primer selski župan Engelbert Wassner pričakuje od projekta Carnica, da bi uspelo na področju kmetijstva ali gozdarstva ustvariti v občini sami nekaj dodatnih delovnih mest na osnovi direktne prodaje proizvodov. Zanimiva bi v Selah na primer bila tudi jagodna plantaža, ki bi lahko prinesla enemu ali več kmetom dodatni zaslužek. V Šmarjeti v Rožu je danes le še 13 kmetov, ki živijo izključno od te panoge. Za kmete, ki si morajo danes dodatno služiti denar v gospodarstvu ali industriji, bi lahko direktna prodaja kmečkih proizvodov nadomeščala delovno mesto na že itak prenasičenem delovnem trgu. Šmarješki župan Hans Ogris pa pričakuje tudi subvencije s strani Evropske unije, ki naj bi služile izboljšanju gospodarske infrastrukture. Dr. Helmut Krainer, župan Borovelj, prav od čebelarskega muzeja v Ko-žentavri pričakuje poseben učinek in upa, da bo ta velikega pomena za vso regijo in končno tudi za deželno razstavo leta 1997 v Borovljah. Župan Žihpolj Josef To-maschitz izraža željo, da bi v tej občini uspelo dobiti več podpor za pospeševanje manjših godpodarskih podjetij. Naselitev industrije v tej občini ni zaželena, ker bi s tem trpela življenjska kvaliteta občanov. Pospeševanje gospodarskih podjetij in tudi industrije kot seveda tudi turizma si želi bistriški župan Hubert Gradenegger, ki je obenem tudi predsednik regionalnega projekta Carnica. Nove impulze pa Gradenegger pričakuje tudi na področju kmetijstva. V Bilčovsu, kjer je število nihačev razmeroma veliko, si županja Stefi Quantsch-nig v prvi vrsti želi, da bi uspelo ustvariti nova delovna mesta. Pomembna pa je zan tudi kulturna dejavnost slovenskih društev v Rožu, ki letno prirejajo Rožanski izobraževalni teden in s tem prispevajo k ohranitvi kulturne tradicije v tej regiji- Možnosti direktne prodaje domačih proizvodov vidi šentjakobski župan Johann Gressl, ki si obenem želi, da bi uspelo z združitvijo občin v večjo interesno skupnost krepiti tudi turizem v tej občini. Kljub bližini mesta Celovec želi kotmirška občina ohraniti značaj podeželske občine, kjer je danes še največje število kmetov, ki živijo izključno od kmetijstva. Župan Hugo Götzhabet je prepričan, da bodo prav kmetje izkoristili nove priložnosti, ki se bodo ponujale v okviru realizacije projekta Carnica. Pri prelistanju izredno informativnega časopisa pa bi se gotovo marsikdo od bralcev veselil, če bi lahko prebral kje tudi kakšno slovensko vrstico, kar bi bilo za to regijo, ki je po značaju dvojezična, vsekakor na mestu. Prav zato jo želeti, da bi se Slovenci v čim večji meri vključili v delo zanimivega projekta. H. St Za posamezne delovne skupine so predvideni sledeči termini: Sobota, 5. 11. 1994, ob 19. uri Rožanski kmečki dan za skupino poljedelcev, živinorejcev, kmete, ki prodajajo svoje proizvode direktno, sadjarje Gostilna Plasch v Resnici, Borovlje Ponedeljek, 7. 11. 1994, ob 18,uri Rožanski dan gospodarstvenikov za skupino gospodarstvenikov, ki predelujejo les, industrijo, umetno rokodelstvo, steklarstvo Gostilna Kirchenwirt, Žihpolje Torek, 8.11.1994, ob 18. uri Rožanski dan gospodarstvenikov bančniki, svetovalne firme, grafi- ka, design, reklama Gostilna Singer, Kotmara vas Sreda, 9. 11. 1994, ob 19. uri Rožanski izobraževalni dan otroški vrtci, šole, strokovno svetovanje, izobraževanje odraslih Gost, Ogris, pd. Miklavž, Bilčovs Petek, 11.11. 1994, ob 19. uri Rožanski dan turizma gastronomija, turistična podjetja in privatniki, lastniki tujskih sob in počitniških stanovanj, camping Kulturna dvorana, Št. Jakob Sobota, 12. 11. 1994, ob 19. uri Rožanski gozdarski dan kmetje, gozdarji Gostilna Widder, Humperk Ponedeljek, 14.11.1994, ob 19.uri Rožanski dan gospodarstva mesarji, peki, trgovine živil, vrtnarstvo in cvetličarne Gostilna Stefanen Sveče Torek, 15. 11. 1994. ob 19. uri Rožanski kulturni dan kulturna društva, glasbeniki, umetniki Dorfwirt, Svetna vas - Bistrica v Rožu Četrtek, 17. 11. 1994, ob 19. uri Rožanski dan zdravja zdravniki, apoteke, drogerije, ustanove za zdravje, športna društva Unterbergnerhof, Borovlje 7 Iz naših občin Ob odprtju je šola dobila dvojezični napis V Božjem grobu pri Pliberku so preteklo soboto slavnostno odprli obnovljeno šolsko poslopje, ki je dobilo tudi dvojezični napis. Z dvojezičnim napisom je občina Pliberk dala učiteljem in otrokom ljudske šole Božji grob posebno darilo; napis so postavili Posebna zahvala je bila izrečena dolgoletni šolski uslužbenki gospe Mariji Piko iz Vidre vasi. šele na dan odprtja šole. Za postavitev so se dogovorili v pli-berškem mestnem svetu, referent za šolstvo, župan mag. Raimund Grilc, pa je veselo novico prinesel v Božji grob, kjer je v slavnostnem govoru izrekel besede zahvale pedagoškemu vodstvu šole, ki že desetletja zelo prizadevno vodi pouk. Slavnostni spored so oblikovali otroci šole s petjem in kratkimi prizori iz šolskega vsakdana. V okviru slavnosti se je ravnateljica šole Irena Žele posebej zahvalila dolgoletni šolski upraviteljici gos- Učenci so pridno vadili ter pripravili pester in zanimiv kulturni program. pe Mariji Piko. Pred prezidavo šole je bilo potrebno v zimskem času ob treh zjutraj zakuriti, da so šolarji in učitelji prišli v tople razrede. Danes ima novi šolski uslužbenec Reinhold Terbuh malo manj skrbi kurjenje prevzame avtomatična kurjava na olje. Načrt za prezidavo šole je napravil Dl Reinhold Wetschko, stroški gradnje pa so znašali 16,5 mio. šilingov. Solo obiskuje danes 45 otrok, pri čemer število iz leta v leto rahlo raste. Svoj čas je obiskovalo šolo na Humcu več kot 80 otrok. Število se je znižalo predvsem zaradi odseljevanja občanov v industrijske centre ter tudi zaradi padajočega števila rojstev. Danes so učencem na razpolago štirje razredi, katerim so priključeni kabineti za dodaten pouk ter nova telovadnica, ki bo na voljo tudi odraslim in športnim društvom. Novo šolo je blagoslovil pliberški mestni župnik mag. Ivan Olip. Po slavnosti so učitelji in otroci razkazali gostom šolsko poslopje, za vse pa je bilo pripravljeno tudi okrepčilo. Silvo Kumer Škofiče:______________ Vodovod v Rodo Medtem ko škofiška občina privošči domačemu športnemu društvu igrišče, ki bo stalo okrog 15 milijonov šilingov, in kabine, ki bodo stale najmanj štiri milijone šilingov, vaščani v Rodi hodijo po vodo s škafom. Nekaj mladih družin je že pred več ko deset leti dobilo od občine v Rodi gradbeno dovoljenje, ne da bi bila tam zagotovljena vodna oskrba. Da je v zadnjih letih, ko je bila velika suša, zmanjkala vsepovsod voda, ni nič posebnega. V Rodi pa so si morali domačini že vigredi poskrbeti vodo s škafom. Sedaj se je občina končno odločila, da je naredila pritisk na pristojni urad deželne vlade, ki je pred nekaj tedni ugotovil, da je projekt vodne oskrbe vreden pospeševanja. Z gradnjo vodovoda v Suho, Pinjo vas in Rodo bo občina začela prihodnje leto. Dežela bo prispevala 8 milijon šilingov, 4 milijone šilingov občina pričakuje od občanov, ki bodo plačali približno 27.000,- za priključek, 2,6 milijona šilingov ima občina za ta projekt v rezervnem skladu, za nadaljnjih 27,4 milijonov pa bo občina najela kredit. Dela je občinski odbor medtem že oddal firmi Steiner (okrog 35 milijonov šilingov), ki je naredila najbolj ugodno ponudbo. Grenka kapljica pa je ta, da bodo vaščani Gorič dobili občinski vodovod predvidoma šele leta 1997, ker ni na razpolago potrebnih sredstev. Ali bodo morali priključek plačati kljub temu že sedaj, je še odprto. Pliberk:______________ Nakup gasilskega brizgalnega tanka Pliberška požarna bramba bo dobila nov brizgalni tank. Pliberški občinski svet se je na minuli seji izrekel za nakup. Stroški bodo znašali 1 mio. šilingov, gasilci pa bodo sami prispevali 200.000,- šilingov. V letu 1993 so gasilska društva v občini bila 8504 krat v službi občanov. 8 Rož — Podjuna — Zilja V Dobrli vasi je obhajal 26. pomlad Lukas Golavčnik. za kar mu prisrčno čestitamo. Čestitkam NT se pridružujejo vsi domači. 85. rojstni dan obhaja Šiman Kropiunik, doma v Krejancah pri Galiciji. Dolgoletnemu „poštmaster-ju" v Galiciji ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih, srečnih in milosti polnih let. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Galicija. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Mariji Müller s Suhe, Urši Dissinger iz Št. Jakoba, Floriju Košatu iz Pod-gorij in Dini Rassinger iz Št. Petra. Ostali člani društva upokojencev kličejo slavljencem še_ na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Galiciji obhaja jutri rojstni dan Seppi Luschnig. Iskreno čestitamo za ta osebni praznik ter želimo še mnogo osebnega zadovoljstva in sreče, tako v poklicu kot v domačem krogu. Čestitki se pridružuje Enotna lista. Predsednica Društva upokojencev Št. Jakob v R. Micka Miškul-nik, doma v Veliki vasi pri Št. Jakobu v R., bo slavila konec tedna rojstni dan. Glavni urednici „Našega upokojenca“ pa tudi zastopnici SGS Št. Jakob v R. v občinskem odboru po tej poti prav iskreno čestitamo, želimo ji vse najboljše in ji kličemo še na mnoga leta polnih zdravja, zadovoljstva in dobre volje. Čestitki se pridružujeta SGS Št. Jakob v R. in Enotna lista. Naraščaja se veselita starša Sabina in Stefan Sandrieser. doma v Celovcu. Mali Lisi se je pridružila sestrica, ki jo bodo krstili na ime Leila. Mladi zemljanki želimo vse najboljše in ji želimo, da bi srečno in zadovoljno korakala skozi življenje. Čestitki se pridružuje EL. Na Obirskem praznuje 62. rojstni dan Lenci Novak. Čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa zdravja. V Lobniku nad Železno Kapli praznuje rojstni dan Stanko Podbregar, občinski odbornik EL Železna Kapla. Zavzetemu občinskemu politiku veljajo po tej poti naše iskrene čestitke. Čestitki se pridružuje EL. Na Vognjem polju slavi rojstni dan Krista Novak, po domače Ož-bovtova. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke! V Celovcu se je te dni rodil staršem Marici in dipl. inž. Han-ziju Čertov, občinskemu odborniku EL Sele, sinček, ki ga bodo krstili na ime Dominik. Staršem iskreno četitamo, mala bratca pa se že veselita novega zemljana. Dominiku želimo vse najboljše na njegovi življenjski poti. Čestitki se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Milki Blažej, doma v Zalibičah pri Šmihelu, ki je obhajala rojstni dan. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja. Rojstni dan je obhajala tudi mala Danica Gregorič iz Podjune. Vse najboljše in še mnogo uspeha v šoli! Preteklo soboto je slavila osebni jubilej Rezi Stern iz Železne Kaple. Za ta visoki jubilej prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebi praznik Uršuli Markovič z Vinograda, Uršuli Zergoj iz Kazaz, Katarini Petschnig iz Šmarkeža in Gregorju Slugovcu iz Lancove. Ostali člani slavljencem iskreno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Preteklo nedeljo je obhajala osebni praznik Hedi Nachbar, po domače_ Komonova gospodinja iz Vogrč. Čestitamo! V Beli pri Železni Kapli je obhajal 55. rojstni dan Hubert Podgoršek. Čestitamo. Vse lepo in dobro! Pred nedavnim je v Celovcu obhajala 87. rojstni dan in god Terezija Pauscher. Ob tem visokem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče! Naslednje voščilo je namenjeno Sabini Schweiger, ki je obhajala osebni praznik. Vse najboljše in še na mnoga leta! V Selah obhajata te dni osebni praznik Kristl Jug z Borovnice in Katrin Magek, doma pri Cerkvi. Obema veljajo iskrene čestitke! Osebni praznik obhajata tudi Terezija in Franc Malle iz Kaple ob Dravi. Za osebni praznik vse najboljše in še vrsto srečnih skupnih let! Za rojstni dan čestitamo tudi Tončiju Traunu iz Lovank. Vse najboljše! Jutri bo slavil 80. rojstni dan Anton Kajžnik iz Rožeka. Prihodnji petek pa bodo slavili kar trije Rožečani visoke obletnice: Nanki Krautzer 78. rojstni dan, Franc Schuster 79. rojstni dan in Marta Schellander 70. življenjski jubilej. Iskrenim čestitkam kulturnega društva „Peter Markovič" se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče jubilantom iz Rožeka še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Karlu Polancu iz Dvora, Ljudmili in Hanze-ju Dumpelnik iz Štebna in Ančki Jernej iz Šmihela. Vsi ostali člani društva upokojencev prisrčno čestitajo ter želijo slavljencem vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Franc Jenko 85-letnik Pretekli torek, 18. oktobra 1994, je dopolnil 85 let življenja Franc Jenko, po domače Žavnikov oče iz Št. Janža. Poznamo ga kot zvestega mežnarja in člana farnega sveta ter skrbljivega očeta šentjanške fare. Rodil se je v Sloveniji, po vojni pa se je umaknil na Koroško, kjer je bil najprej v Spittalu ob Dravi. Nato je služil pri Pehatarju v Kožentavriv leta 1966 pa je kupil Žavnikovo kmetijo v St. Janžu, katero sedaj obdeluje njegov sin. Sam pa se je lansko leto vigredi z ženo preselil v domači farovž. Že 17 let skrbno in nesebično opravlja mežnarijo, za katero se nadvse žrtvuje. Ker je mnogostranski rokodelec, opravlja tudi vsa dela. Če je potreba, pa organizira še dodatne domačine, ki mu pomagajo pri delu v prid domače fare. Žavnikovemu očetu in mežnarju šentjanške fare Francu Jenku ob tem visokem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše. Naj mu nakloni Bog še mnogo zdravih let in telesne moči, tako da bi lahko izpolnil še vse svoje načrte! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači, domačini ter člani farnega sveta, ki želijo Francu vse lepo in dobro! ČESTITKI TEDNA Kn 'lir * 8 1 am. *:y a Kn» mm U u #"R Antonija Podgornik praznovala 80-letnico Prizadevna mežnarica Antonija Podgornik že 40 let skrbi za domačo cerkev v Apačah pri Galiciji. Te dni je praznovala svoj 80. življenjski jubilej v krogu svojih domačih, ki so ji lepo slavje pripravili minulo nedeljo na Rakovniku, kjer je v idilični kapelici za družino daroval zahvalno sv. mašo župnik Janko Ivančič. Največje presenečenje za slavljenko je bilo, da se je zbralo ta dan vseh njenih pet otrok z vnuki in pravnuki. Posebno veselje pa so mami naredili otroci s tem, da so povabili Smrtnikove fante, ki so slavje olepšali z domačim petjem. Priljubljeno slavljenko so te dni počastili tudi člani farnega sveta in pevci domačega cerkvenega zbora, s katerimi se Podgornikova mama čuti zelo povezana. Čila in zdrava danes še večinoma sama opravlja vsa dela, vendar se zaveda, da v teh letih začnejo popuščati moči. Zato je srečna, da ji pri opravljanju del v cerkvi gre na roko hčerka Anica, in je njena največja želja, da bi ta nadaljevala družinsko tradicijo. V imenu združenja mežnarjev se je slavljenki zahvalil za 40-letno nesebično delo v prid farni skupnosti in Cerkvi tudi Flori Juch s posebnim darilom. Slavljenki želimo ob lepem življenjskem jubileju vse najboljše, predvsem pa na priprošnjo Device Marije trdnega zdravja! Rož — Podjuna — Zilja ŠT. JANŽ V ROŽU Slovo od najstarejšega moškega farana Visoka starost in oslabelost sta v četrtek, 6. oktobra 1994, za ved-no zatisnili oči Janezu Ratzu, po domače Horajnikovemu očetu v Št. Janžu. Rajni je bil najstarejši moški v naši fari in kakor bi ga objelo sPanje, se je v 89. letu starosti Poslovil od tega sveta. Rajni Rorajnik je živel z dušo in tele-s°m kot kmet. Ko se je leta '973 moral odpraviti na težko operacijo v bolnišnico, jo je ovala Bogu srečno prestal; osta-e Pa so posledice te bolezni, ki s° ga spremljale do konca dni ojegovega življenja. Horajnikov Monza - tako je ži-vel med nami - je v mlajših letih 2 veseljem deloval v okviru vaškega življenja, bodisi na kul-Urnem bodisi na gospodarskem Področju. Bil je dolgoletni član šentjanškega gasilskega društva, muzikant tedanje vaške godbe, pri tamburaših je igral na berde, bil je zvesti pevec v tedanjem moškem zboru in tudi na odrskih deskah je sodeloval. Toda kakor v življenju vse mine, je zanesljiva tudi smrt. S temi mislimi smo se poslovili od rajnega Horajnika dne 8. oktobra t. I. na šentjanškem pokopališču. Kljub slabemu vremenu ga je velika množica žalnih gostov pospremila na njegovi zadnji zemeljski poti. Naš župnik pater Roman je zelo slovesno vodil pogrebne obrede in se v imenu vseh navzočih v ganljivih bese- dah poslovil od rajnega. Šent-janški cerkveni pevski zbor pod vodstvom ljudskošolskega ravnatelja Eriha Užnika pa se je ob gomili poslovil s pesmijo „Vigred se povrne". Mnoge, ki smo stali ob grobu rajnega, je obšlo vprašanje, ali jo bomo tudi mi še doživeli. Rajni Horajnikov oče se je od vigredi poslovil za vedno. In če bi še mogel izgovoriti besede, bi bile: Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Vsem žalujočim otrokom in sorodnikom velja naše iskreno sožalje. Miha Pečnik kazaze Podpora ZSŽ beguncem iz Bosne in Hercegovine Zveza slovenskih žena na Koroškem je letos spomladi začela sodelovati z društvom „Mostovi“ v Kranju, ki v Sloveniji organizira neposredno pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine. V ta namen je ZSŽ organizirala dva koncerta s pevko Sabiro Hajdarevič in zbrana sredstva namenila pomoči beguncem v Sloveniji. Jeseni je Zveza slovenskih žena organizirala zbiralno akcijo za begunske otroke, ter po prejetih seznamih nakupila stvari, ki jih otroci potrebujejo^ V četrtek, 20. oktobra 1994, ob 10. uri, bo ZSŽ nabavljena zimska oblačila in obutev predala beguncem v zbirnem centru v Škofji Loki. Ob 12. uri pa bo v prostorih društva Mostovi - tovarna Tek-stilindus v Kranju - kratek kulturni spored, predstavitev delovanja društva „Mostovi“, žene begunke pa bodo goste pogostile z bosanskimi specialitetami. Večerno romanje na Štajersko Na pobudo našega sodelavca Aleša Mucherja smo lani prvič iz-vedli farno romanje v Maria Straßengel pri Gradcu. Kakor lani ®mo se tudi letos pridružili romarjem te in sosednjih župnij. Romanje je bilo v četrtek, 13. oktobra. To je fa-,lmski datum. Aleš je organiziral dobro večerjo v bližnji gostilni, naš 2uPnik Florijan Zergoi pa je skrbel 2a duhovno obogatitev že v omni-busu z besednim bogoslužjem in blagoslovom za romarje, z vodst-Vom primernih pesmi in rožnega venca. Po romantični procesiji z lučkami nas je tamkajšnji župnik, cistercijan P- Paulus Baumann, pred sveto Hiašo prijazno pozdravil in dejal, da ,e nas, koroških romarjev, zelo ve-5®l- Saj nas je bilo oseminpetdeset. jr0 zadnjega sedeža smo napolnili Sienčnikov največji omnibus. Na prijazno povabilo smo peli pri r°marski maši kar več slovenskih Pesmi in za to poželi veliko pohvale ln zahvale. Naš župnik je pri somaševanju, ki ga je vodil stolni de-kan> prelat Johann Reinisch iz Grad-Ca' Pel evangelij, vodil petje naših romarjev in se prisrčno zahvalil za Vs° naklonjenost. Peli pa smo tudi P° večerji, saj nas je p. Paulus, po r°du Bavarec, prosil: „Žapojte še kaj Veselega, vendar po slovensko!“ ZGORNJE LIBUČE t Jožef Skuk Dolga leta je bil privezan na bolniško posteljo, prejšnjo nedeljo pa ga je Vsemogočni odrešil zemeljskih muk. Umrl je Jožef Skuk, ali kakor so mu rekli domačini iz Zgornjih Libuč: Favotov Pep, v 74. letu starosti. Bil je po poklicu cestni delavec, takšen, kakršnih danes ne srečamo več na modernih cestah. Včasih je bilo dokaj več neasfaltiranih, zato pa toliko bolj luknjastih cest. Da so bile kljub temu nekoliko manj mučne, za to je vestno skrbel rajni. Prepričani smo, da mu bo Bog pravičen plačnik in sodnik. Naj bo Favotovemu Pepu domača zemlja lahka! Družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. -Kuj- PODKRAJ-LIBUČE______________ Tragično slovo Franca Čajčmana Poznali smo ga kot človeka, ki se je rad nahajal v domači družbi, ker je iskal priložnost za tovariški pogovor in prijateljsko naklonjenost. V svojem življenju teh človeških dob-rin ni užival v izobilju. Že kot otrok je moral zapustiti starše. Prišel je k sorodnikom, kjer je do svoje prerane smrti imel svoj drugi dom. Kratko časa je obiskoval tudi slovensko gimnazijo, a se je nato le odločil za trdo delo v rudnikih in na raznih gradbiščih. Kolegi so ga cenili kot pridnega sodelavca. Kljub temu ni imel milosti, kakršno imajo mnogi drugi mladi ljudje: ni mu bilo dano ustvariti si družine, marsikdo ni videl, kako zelo si želi vsaj nekaj osebne sreče, zadovoljstva, tovariškega razumevanja, miru. Sedaj je vse to našel pri večnem Očetu. Pred nedavnim je bilo na šmihelskem farnem pokopališču položeno njegovo zemeljsko telo k zadnjemu počitku. Dragi Francej, lepo se odpočij v domači zemlji! -Kuj- POSOJILNICA-BANK PODJUNA ,j KREDITBANK JAUNTAL ... c.... ..... A-9141 EBERNDORF/DOBRLA VAS Bleiburger Straße 6 Posojilnica-Bank Podjuna vabi vse člane in varčevalce (nad 14 let) na izlet in sicer tokrat v PODČETRTEK - Atomske toplice - Olimje Odpeljali se bomo v nedeljo 23. 10. 1994, ob 7. uri Prijavite se lahko na Posojilnici v Dobrli vasi ter na poslovalnicah v Škocijanu, Sinči vasi in Velikovcu, tam boste dobili tudi podrobnejše informacijeI Tel.: 0 42 36 / 20 76 PRIPOROČAMO SE ZA VARČEVALNI TEDEN! 10 KULTURRING VELDENA/RBA Doživetje za oko in uho Kulturring Velden/Vrba ni bil ne dosti znan ne priznan na dvojezičnem področju. Tudi zato, ker so njegovi člani upoštevali skoraj izključno le nemško domačo kulturo. To se je temeljito spremenilo, odkar vodi to kulturno društvo mlada gospa Hagleitner, lastnica znane knjigarne v Vrbi. Sama iz slovenske družine (Kaufič iz Ribnice), poudarja v javnosti in poskuša uveljaviti tudi v društvu, da je Kulturring odprt za vse. O vabilu k sodelovanju odloča samo kakovost. Morda pričajo o tem že nastopajoči zadnjih let, med drugimi: Axel Corti, dr. Hugo Portisch, dr. Pavel Lendvai, G. Goess in G. Nenning o problematiki združene Evrope, kardinal dr. F. König o sožitju. Vernisaža v petek, 14. oktobra, je bila lep primer take kulturne širine. Razstavlja koroški slikar Erhard Osinger, manj priznan na Koroškem kot na primer v Italiji in Španiji. Njegove letošnje risbe so pokrajine z značilno tehniko (pastelna kerda) v nežnih, svetlih barvah, deloma iz Istre, večinoma iz Koroške. Izhodišče je narava oziroma spomini na konkretne podobe, v katere slikar vpleta osebna doživetja in čustva. Publika je imela tako malo razumevanja za tenkočutnost in zadržanost umetnika, da se je pritožil: „Nikoli več ne bom razstavljal na Koroškem. Kdor se zanima za moje slike, me lahko obišče doma (Kammering ob Dravi).“ Navdušenje obiskovalcev pa je naraščalo z vsako skladbo, ki jo je izredno mojstrsko predvajal mladi pianist Tone Kernjak, doma v bližnjem Št. liju. Župan Petritsch ga je s ponosom predstavil in ovrednotil njegovo svetovno kariero. Večer v Casineumu v Vrbi je bil enkratno kulturno doživetje na visoki ravni; razstava je odprta še do konca oktobra. Gost v Našem tedniku nton Kajžmk wsm „Srečen sem, da so še mladi, ki ohranjajo slovensko besedo“ Anton Kajžnik se je rodil in doraščal v kmečki hiši na Hodnini pri Št. Jakobu, kjer naj bi prevzel kmetijo strica. Ker pa tega usoda ni hotela, se je pozneje zaposlil kot gozdar pri graščini Liechtensteina. V Rožeku si je s svojo ženo zgradil hišo, vendar pravi, da se v tem že skoraj popolnoma ponemčenem okolju nikoli ni mogel prav vživeti. Pripravila H. Stingler Ime: Anton Kajžnik Doma:v Rožeku Starost: 80 let Poklic: upokojenec Konjiček: vrtičkanje in rože Anton Kajžnik se je rodil leta 1914 na Hodnini pri Št. Jakobu kot nezakonski sin. Njegova mama se nikoli ni poročila in je delala kot gospodinja na kmetiji starega očeta, ker je ta bil vdovec. Od vsega začetka je bilo predvideno, da bo kmetijo prevzel Anton Kajžnik, ki so ga zato poslali tudi v kmetijsko šolo v Št. Jur. Do svojega 26. leta je torej delal na domu, nakar je bil vpoklican k vojakom in se je iz vojne vrnil šele po sedmih letih. Ko je stopil pred domači prag, pa je moral spoznati največjo grenkost svojega življenja: ker je stari oče umrl brez testamenta, je prišla do veljave postava tretjega raj h a in je podedoval kmetijo moški potomec pokojnega, torej njegov stric. Andrej Kajžnik je torej stal pred ljubljeno domačijo s praznimi rokami. Zato si je moral poiskati službo in je sprva našel zaposlitev v Beljaku, nato pa pri graščini Liechtensteina, kjer je najprej delal v gozdu, nato pa na kmetiji v Rožeku. Danes pravi Andrej Kajžnik, da usoda ni hotela, da bi dobil kmetijo, vendar je imel drugo srečo - spoznal in za ženo je dobil Leni, ki je bila vedno dobrega srca in vrhu tega še 16 let mlajša od njega. Oba sta bila pridnih rok in sta si v Rožeku ustvarila prijeten dom. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, ki danes še vedno radi prihajata domov, vendar živita na Dunaju in na Zgornjem Koroškem. S težkim srcem pa pripoveduje Kajžnikov oče, da družini žal ni uspelo dati_ otrokom slovenščino naprej. Čeprav je bil v družini pogovorni jezik vedno slovenski, so učitelji v Rožeku že poskrbeli za to, da se je otrokom ta jezik pristudil, pravi Anton Kajžnik. Prav starejši hčerki, ki danes živi na Zgornjem Koroškem, je danes žal, da se tega jezika ni mogla bolje naučiti. V Rožeku, kjer je bila okolica že pred leti skoraj popolnoma ponemčena, se Kajžnikov oče nikoli ni mogel prav vživeti. Družina pa je srečna, da lahko goji prijateljske stike vsaj z nekaterimi družinami iz soseščine, ki so ostale še zavedne in so ohranile svoj jezik. Svojo druščino si Anton Kajžnik išče danes, ko je v zasluženem pokoju, predvsem pri Društvu upokojencev v Št. Jakobu, kjer se počuti najbolje, ker je tam še domačnost in je slovenska beseda in pesem nekaj samoumevnega. Tam lahko vzbuja spomine na svoja otroška in mladostna leta. Življenjska pot mu nikoli ni bila posejana z rožami in je moral že od mladih let pridno prijeti za delo. Kljub temu pa ima prav na otroška in mladostna leta najlepše spomine. Pripoveduje, da je njihova kmetija stala na samem in je bil ob njej ribnik, v katerem so se otroci kopali, da so si oprali prah, ko so mlatili žito. Enourna hoja v šolo je bila naporna, prav tako tudi hoja k igralskim vajam. Ker pa je bilo navdušenje za društveno delo tako veliko, je vzel Anton Kajžnik celo v zakup, da ga je kdaj na poti domov v gozdu za-strašilo. Strah pa so imeli v tem času vsi otroci, saj so stari ljudje ves čas pripovedovali samo eno: kako je strašilo tu in kako je strašilo tam. Danes Kajžnikov oče še vedno z velikim zanimanjem sledi razvoju narodne skupnosti in seveda v njegovi hiši ne manjka slovenski časopis in tudi slovenskih knjig ne manjka. Pozdravlja samostojni nastop Slovencev tako na občinski kot tudi na deželni ravni in je srečen, da so še mladi ljudje, katerim je pri srcu ohranitev slovenske besede v domačem okolju. „V Rožeku je okolica skoraj že čisto ponemčena, zato me še vedno vleče v domači kraj v Št. Jakob, kjer se srečavam z upokojenci.“ ANTON KAJŽNIK Stavka na Trgovski akademiji Prvič v zgodovini so dijaki dvojezične Trgovske akademije s stavko izrazili protest proti ne-Ijubi učiteljici in zahtevali njeno odslovitev. Dijaki Slovenske gimnazije se stavke niso udeležili. Stavka se je začela s ponedeljko-v*m jutrom, trajala nekako tri ure in j’P nadaljevala v torek dopoldne. Jl)aki Trgovske akademije so s pla-v'ti demonstrirali proti sporni uči-eljici nemščine in angleščine mag. -Kliji Male-Schuster. Profesorski fnor se v demonstracijo ni vmešal. eželni šolski svet je v ponedeljek Poslal inšpektorja za dvojezične šo-e dt. Antona Feiniga, da stavkarje P()1niri in jih nagovori za vrnitev k P°uku. v informacijah za tisk dijaki obsojajo sporno učiteljico, ki že tri eta poučuje nemščino in anglešči-n° na šoli zaradi „ponovnega zamujanja pouka, nemoralnih izjav P'oti dijakom iz Slovenije, sadistič-ne8a nagibanja, diskriminacije, po-Uovnega izsiljevanja, animacije k Ulivanju alkohola in nikotina ter k ‘|vto-stopu“. Zastopnik dijakov Tr-80v,ske akademije Alexander Mak Ju v izjavi za naš list dejal, da „stav-e ne bo konec, preden sporna učiteljica ne bo odslovljena in premeščena drugam“. Njegove izjave merijo predvsem v smer Deželnega šolskega sveta, ki doslej ni reagiral na nobeno protestno pismo dijakov, profesorskega zbora in združenja staršev. Združenje staršev se je vključilo v zadevo tudi s protestnim pismom ministru za šolstvo Scholtnu, ki na to ni odgovoril. Zadovoljive rešitve kljub tem intervencijam še ni bilo. Predsednik združenja staršev Walter Gutovnik je medijem dejal, da združenje ne bo dovolilo poučevanja učiteljice. Sporna učiteljica je že sama prosila za premestitev na nemško šolo, vendar brez uspeha, in ker je personalna zastopnica na šoli, premestitev niti formalno ne bi bila mogoča. V tem šolskem letu kljub navzočnosti na šoli še ni poučevala, čeprav ima dodeljene ure. Razredi jo kategorično odklanjajo. Ravnateljica Trgovske akademije dr. Am- rusch-IToja se je sklicevala na uradno tajnost. Pravzaprav naj bi učiteljica s tem letom prevzela mesto na Slovenski gimnaziji, ki se demonstracije ni udeležila. „Za polno zaposlitev pa ni bilo dosti ur in tako zdaj polovico ur poučuje na Trgovski akademiji. polovico pa na Slovenski gimnaziji,“ je utemeljil ravnatelj Slovenske gimnazije dr. Reginald Vospernik, ki o poteku zadeve sploh ni srečen (beri tudi njegovo izjavo). Končno so dijaki bili za kompromis in napovedali konec stavke, če si predsednik Deželnega šolskega sveta dr. Glantschnig vzame čas za pogovore. V sredo so zastopniki dijakov in združenja staršev bili na razgovorih. Dr. Glantschnig je jasno povedal, da učiteljice ne misli premestiti, vendar je obljubil nenajavljene kontrole na šoli. ADKE Stališče ravnatelja dr. Vospernika Ravnatelj dr. Reginald Vospernik je za NAŠ TEDNIK izjavil, da Slovenska gimnazija ni mogla zaposliti učiteljice mag. Male-Schuster, ker na gimnaziji nadur za jezikovne predmete ni. Deželni šolski svet pa je kljub temu odločil, da mora Slovenska gimnazija Male-Schusterjevi dodeliti osem ur. Ravnatelj dr. Vospernik: „Zato sem moral dvema kolegicama vzeti osem ur; te sta morale nadomestiti na Dvojezični trgovski akademiji.“ Mladi NT Mladi NT 3 KOMENTAR Mladina in osrednje organizacije V zadnjem času se je veliko govorilo o odnosu mladincev do političnih in kulturnih organizacij na dvojezičnem Koroškem. Pogostokrat je bilo slišati kritiko s strani starejših, da se mladina premalo oz. nič ne zanima za politično in kulturno dogajanje med koroškimi Slovenci. Kot mladinci se pa moramo potem vprašati, zakaj je tako in zakaj se ne zanimamo za ta vprašanja. Starejši nam očitajo, da se premalo zanimamo in da rajši delamo kaj drugega, namesto da bi se brigali za naš narod, za naš obstoj. Nekateri mladinci pa takim izjavam najhuje nasprotujejo in v svojo korist argumentirajo, da se osrednji organizaciji med sabo samo kregata. Nekako imajo mladinci tukaj res prav. Veliko preveč je med osrednjima organizacijama kreganja, spopadov itn.. Če se organizaciji ne bosta zedinili, ne moremo pričakovati, da bo mladina sodelovala v narodni politiki. Rezultat bo ta, da bo mladina naprej ignorirala osrednji organizaciji in njeno delo. Osebno se zelo zanimam za politične in pa tudi za kulturne zadeve pri koroških Slovencih. To pa zaradi tega, ker menim, da bomo preživeli le, če bomo držali skupaj in če bomo ohranjevali našo kulturo za poznejše generacije. Mislim, da je vsak koroški Slovenec, ki se prizna za takega, dolžan, da tudi kaj naredi za svoj narod. Če bomo vsi vlekli za eno vrv, se bo tudi mladina bolj zanimala za politično in kulturno življenje. O tem sem prepričan. Dijaki Slovenske gimnazije na mednarodnih konferencah v Bon11 Bratislavi CELOVEC Z iskanjem kontaktov je i>v. gimnazija na pravi poti Angažirani dijaki Slovenske gimnazije so se v mesecu septembru udeležili me« narodnih konferenc v Bonnu in Bratislavi. Najpomembnejše sporočilo: Kot šola man šine je Slovenska gimnazija na pravi poti. Šolsko leto se je za peščico dijakov Slovenske gimnazije letošnjih in lanskih sedmih in osmih razredov začelo nekoliko drugače kakor običajno, saj so kar dvakrat zapustili domovino Koroško in se udeležili mednarodnih konferenc v Bonnu (drugi teden septembra) in Bratislavi (zadnji konec tedna v septembru), ki sta se v priredbi in tematiki zelo razlikovali. Cilja tako Evropske mladinske konference v Bonnu kakor tudi seminarja Europahouse v Bratislavi sta bila enaka: spoznavanje mladincev iz vse Evrope in odstranitev predsodkov. Kljub vsem trudom se zadnji cilj žal ni docela dosegel. Ciprska delegacija je konferenco v Bonnu zlora- bila za agitacijo proti Turkom (neki Ciprčan je kupil turško hrano samo, da jo je vrgel proč) in mladi slovaški delegati so v razgretem predvolilnem času člane tujih delegacij opozarjali na „imperialistične težnje“ madžarske manjšine na Slovaškem. Oh teh vtisih se najvažnejše sporočilo dveh prireditev glasi: Ravno kot šola manjšine je Slovenska gimnazija na pravi in edini poti, če nestrpnosti gom. odgovarja z diät Delegacija Slovenske gimnazije v Bonnu. Tl IT ladi NT: Kako si sploh IVI zve<^ef da obstaja mož-nost, da se udeležiš te konference oz. seminarja? §tefarp_vosoernik: Kar se tiče Evropske mladinske konference v k>nnu, kakor tudi seminarja Euro-Pa-house v Bratislavi, sem zvedel T“'itn’ sai zahteva zapuščan običajnega pripravljenost za odgi Vor na izziv in mnogo Šamopregi Vajjanja. Prvi korak je vedno na vendar ga retrospektivno °beh primerih ne obžalujem. Zakaj si se potem sploh odloč: da sodeluješ? Cotovo tudi zaradi radovednosi (NSKS in ZSO)? ' eila Olip: © Koroški Slovenci smo znani po celi Evropi zaradi naše bt>', ‘'Nažnejša dogajanja gate kulture. Koliko zasleduješ kulturno dogajanje? L .|ern- Najbolj pa se 0 Meniš, da se kultura s strani Avstrije oz. R. Slovenije prema ^ ^ 'Mature EL. lo financira oz. zadosti? bičana sem, da bi zadosto- Jna Organizacija, katera zasto- ■ Pripravila Igor Roblek in Aclrijan Mandl Ml 'nteres: ohranitev slovenske N skupnosti na Koroškem, delo bi redno zanimam zelo aktualna, zato sem jo tudi zasledovala. Tudi v medijih je bilo zelo veliko napisanega o tej problematiki. © Mnenja sem, da bi bilo bolje, da bi koroški Slovenci bili zastopani samo v eni organizaciji. Ker smo manjšina, mislim, da bi morali držati skupaj in se ne razcepiti v razne organizacije. © Osebno se ne zanimam pre' ’1 ga nizacija. za kulturo. Zavedam se pa, ctoL_skuiem koncerte lahko opravila ena, in igre. Sa- pomembna. Kar se tiče bogate k‘\'a P°iem Pri mladinskem zbo-ture koroških Slovencev, pa | §0vorij° pa me tudi ponudbe ram reči, da sem zelo ponosna | domačega kulturnega dru- °drobno ne vem, koliko pocl-0 Ker se ne zanimam prevet" eimejo kulturna društva, fflis-kulturo, nisem dpvolj infomHda je kulturi vsekakor vred- o tem. ■ Podpore. Stefan Vospernik je star 16 let in obiskuje sedmi razred Slovenske gimnazije v Celovcu. V svojem prostem času se rad ukvarja z narodnopolitičnimi problemi in tudi z ostalimi dogajanji v Evropi. Prav zaradi tega se je odločil, da sodeluje pri teh srečanjih. S Štefanom Vospernikom se je pogovarjal Igor Roblek. sem v Bonnu, ker nisem hotel izpustiti priložnosti, da izbranim evropskim mladincem (in tudi evropskemu parlamentu) predstavim svoje mnenje o problematiki turizma in okolja. Kaj si odnesel s tega seminarja? Ker sem kot edini sodeloval tako na seminarju v Bratislavi kakor tudi pri konferenci v Bonnu, mi je možna primerjava - če ne vrednotenje - teh dveh prireditev na evropski ravni. Prav gotovo sem iz Bonna odnesel mnogo več, kar se tiče stikov z mladinci iz vse Evrope in tematike, saj je sodelovalo 170 mladih in je enotedenska konferenca nudila mnogo časa za diskusije, predavanja znanstvenikov in pogovore. Bratislavski seminar je bil zelo kratek (samo konec tedna) in za razpravljanja (o tematiki družine) v skupinah je'bilo malo časa (dve uri). Poleg tega pa so sodelovale „samo“ delegacije iz Slovaške, Madžarske, Slovenije in Avstrije. Vendarle so se zdeli novi in važni stiki z Bratislavčani, ker sem živel pri družini in s tem dobil vpogled v vsakdanje življenje ter navezal stike s Slovaki, medtem ko smo pri konferenci v Bonnu živeli v mladinskem prenočišču, bili torej popolnoma izolirani. To pa je tudi mogoče razložiti s korektnim, a hladnim odnosom do gostov, ki ga imajo Nemci, medtem ko se mi je slovaška gostoljubnost in prisrčnost zdela že skoraj pretirana. Iz katerih krajev Evrope so prišli mladinci, ki so obiskali konferenco oz. seminar? Kakor sem že omenil; medtem ko je v Bonn prišlo mnogo mladih ljudi iz vseh držav Evropskega gospodarskega prostora (razen Luksemburga, Liechtensteina in Portugalske) ter iz Poljske, so se povabilu na seminar Europahouse odzvali le mladinci iz omenjenih štirih držav. Povabljenih pa je bilo več. Misliš, da taka in podobna srečanja mladine pomagajo k boljšemu sporazumevanju med mladinci? Prav gotovo. Mislim pa tudi, da so učinkovita samo, če se jih lahko udeležujejo mladinci iz vseh držav, iz vseh socialnih slojev, itn.. Kakor sem opazil na obeh prireditvah, so take konference še vedno bolj ali manj elitni klub „Zahoda“ ali pa zelo prisrčni, vendar z najmanjšimi sredstvi prirejeni in od prav tega „Zahoda“ ignoriranj seminarji. Poljska delegacija je morala vse stroške kriti sama (na mladinca približno pol povprečne mesečne plače); na drugi strani se pa mdr. francoska delegacija ni odzvala povabilu - prav gotovo tudi zaradi predsodkov. Si spoznal na teh dveh srečanjih tudi kake prijateljice oz. prijatelje, s katerimi boš še v prihodnosti imel kontakte? Seveda sem na obeh konferencah vzpostavljal stike z. mladinci, s katerimi sem imel opravka, vendar ob takih priložnostih nisem navajen zbirati naslovov udeležencev kakor suvenirje. Bi priporočal, da bi se dijaki Slovenske gimnazije še naprej udeleževali takih konferenc oz. srečanj mladincev? Vsekakor. Ravno mi koroški Slovenci vemo, da samo pot spoznanja in poznanja vodi do sporazumevanja in sožitja v skupni Evropi in da si to pot preredko izbiramo. Opazno je, da se ravno mladina, ki ji pogosto očitajo puntarske težnje nasproti starejšim generacijam, rada drži starih predsodkov - ob pomanjkanju lastnih izkušenj. Mislim, da je Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu že v preteklosti pokazala, da vedno išče stike z drugimi šolami in organizacijami v Avstriji in inozemstvu in da to dela na podlagi enakopravnosti in obojestranskosti, v nasprotju z drugimi šolami, ki se kot domnevni vzorci prodajajo na druge celine ali drugam. Hvala za pogovor! Karaoke - Clubbing V sredo, 12. oktobra, ob 19.30 je KDZ v Mladinskem domu priredil karaoke -Clubbing. Na to prireditev se je zbralo veliko mladine, tako da je bil diskoklub v Mladinskem domu nabito poln. Okoli 20. ure se je pa potem začel Karaoke - Show. Ta je pa izgledal naslednje: iz zvočnikov je bilo slišati melodijo kake znane pesmi, na platno pa se je projiciral tekst k tej pesmi. Tako je vsak, ki je hotel, lahko pel zraven. Kmalu je nastalo izredno vzdušje, tako da so ob koncu vsi peli. Vsi udeleženci so si bili na koncu na jasnem, da bo treba tako stvar še večkrat organizirati. D. Messner SELE_____________________ Otroška in mladinska ura Tako kakor lani imajo v Selah letos 6- do 10-letni otroci vsak petek popoldne svojo otroško uro. Voditeljica je Angela Kulmesch. K vsaki uri se zbere nad 20 otrok, ki s svojo voditeljico prepevajo, rišejo in delajo še mnogo drugih stvari. Tako kot se zbirajo otroci, se zbira tudi mladina med 10. in 16. letom Vn pa z domačim župnikom Štefanom Krampačem prepevajo. V lanskem šolskem letu so tudi že večkrat nastopili. Tudi letos želijo nastopiti na raznih prireditvah. SG,TAK__________________ Katja Sima in Alexander Mak zastopnika dijakov Tako kot vsako šolsko leto so tudi letos volili na Slovenski gimnaziji in Trgovski akademiji zastopnike dijakov. Na Trgovski akademiji je bil izvoljen kot zastopnik dijakov Aleksander Mak (5. razred). Mak je tudi že lani opravljal to funkcijo. Na Slovenski gimnaziji pa je bila izvoljena kot zastopnica dijakov Katja Sima (7. a). Obema zastopnikoma dijakov, tako Aleksandru kot tudi Katji, želimo pri opravljanju te zahtevne naloge mnogo veselja in tudi dovolj vztrajnosti. Mladi NT LAHKA ATLETIKA Mlade atletičarke zaključile uspešno sezono Štiri dijakinje Slovenske gimnazije, Magdalena Kulnik, Mirjam Wrolich, Tanja Mlet-schnig in Michaela Hartmann, so pred kratkim zaključile uspešno sezono v lahki atletiki. Kot smo že večkrat poročali, so v letošnji sezoni naše štiri mlade atletičarke, ki so letos na vseh tekmovanjih žele izredne uspehe, zaključile sezono z avstrijskim oz. koroškim prvenstvom. V pretekli sezoni so kar vse štiri nadvse presenečale z odličnimi rezultati, med katerimi posebej izstopa 1. mesto Kulnikove pri koroškem prvenstvu v sedmeroboju. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti na ostale tri, ki so tudi skozi vso sezono žele lepe uspehe. Nenazadnje so pri avstrijskem prvenstvu v štafeti pri Cross-teku osvojile odlično 3. mesto. V zimskih mesecih pa bodo počivale in se nato spet začele s svojim trenerjem Robertom Kropiunikom pripravljati na novo sezono. Želimo jim, da bi tudi v novi sezoni žele take uspehe, kakor so jih letos. Rezultati Magdalene Kulnik pri koroškem prvenstvu mladincev in juniorjev v Wolfsbergü: skok v višino 1.45 m; skok v daljino 4.86 m, met kopja 29-32 m, imet krogle 9.83 m. 100 m ovire 16.41 s, tek 100 m 13.72 s, tek 800 m 2.29 mi- nut. S temi rezultati je Magdalena Kulnik v svoji skupini postala koroška prvakinja, v splošni skupini pa je s tem dosegla odlično 3. mesto. SMUČANJE_____________ _ Priprave na smučarsko sezono v Novigradu Letos avgusta sva zvedela, da naju je Union (športna organizacija, v katero je med drugim včlanjena DSG Sele) izbral, da se lahko udeleživa tedenskega vadbenega kampa v Novigradu. Ker sva že prejšnjo zimo večkrat smučala z Unionom, sva se rada udeležila teh priprav. V soboto, 3-septembra, smo se zgodaj zjutraj z 12 kolegi odpeljali v Novigrad. Tam smo vsak dan trdo trenirali kot npr. plavali, se vozili s kolesi, imeli kondicijski trening, itd. Med drugim smo delali tudi konkretne vaje za alpsko smučanje. Skakali smo čez zapreke, vadili smo pravilno držo v smuku, itd.. V hotelu Laguna, v katerem smo cel teden prebivali* nam je šlo izredno dobro. Sobe pa tudi jed so bili v redu. V soboto, 10. septembra, smo se odpeljali nazaj domov. Vadbeni kamp nama je zelo ugajal, in če bi še kdaj imela možnost, bi se ga prav gotovo zopet udeležila. Minko Roblek in Friedrich Muk So uspešno zaključile sezono (z leve): Michaelu Hurtmann, Tanja Mlet-schnig, Magdalena Kulnik. Mirjam Wrolich. SAK U 10 (z leve, stoje): trener Pavle Štekl, Paril, Messner, Olip, Buchwuld; (z leve spredaj): Kreutz, Kojič, Pandi, Klade, Kap. Ekipa je dobila od podjetja Karanta (J. Paril) in Mohorjeve nove italijanske drese. Dva znana in uspešna trenerja z Raven iz Slovenije sta se pretekli teden srečala na igrišču, Franc Gostenčnik in Pavle Štekl. Prvi trenira šmihelsko U 10, drugi pa SAK. Svoj čas je Franc Gostenčnik s Pliberkom skrbel za velike uspehe v podhgi in koroški ligi, nato je treniral še SAK (pol leta), prvo ekipo v Šmihelu, na Metlovi, Žitari vasi in Rikarji vasi. Pavle Štekl pa je Globasnico popeljal v 1. razred. Gostenčnik je letos poleti prevzel naraščaj v Šmihelu in v prvih dveh mesecih že vzbudil veliko veselja pri malih šmihelskih nogometaših, ki pa malim sakovcem tokat še niso bili kos. Trener Štekl jih trenira že tretje leto, temu primerno dobri so nogometaši. Rene, Tomaž in tovariši so letos dobili šele en gol in tako je ostalo tudi proti Šmihelu. 14:0 za SAK se je glasil končni rezultat, pri čemer je tudi šmihel-ski trener hvalil mlade sakovce, ki trenirajo vsaj trikrat tedensko, poleti so bili celo na vadbenem kampu na Rebrci, vigredi pa v Medulinu. Take pogoje bi Gostenčnik rad vpeljal tudi v Šmihelu. Gostenčnik: „Le kdor pridno dela, lahko pričakuje tudi uspeh!“ SAKU 10-Šmihelu 10 Dva ugledna trenerja in 20 mladih nogometašev SAK U 10 - Šmihel U 10 14:0 (6:0) SAK: Pandi; Olip, Buchwald, Klade, Kreutz, Kap, yessner, Kojič, Paul; Šmihel: Würfler, Avdič, Strohmaier, C. Wrolich, Topčagič, P. Wrolich, Pratter, Jamer, Paultisch, Uritsch-ko. Thomas, Küster, Neulx-rsch: Vidra vas pri Pliberku, 40 gledalcev Sodnik: Karl Thaler Strelci: Kreutz (7). Parti (4), Olip (2), Buchwald O tekmi: SAK je bil telesno in tehnično močnejši, tako da šmitielski fantje niso prišli do igre. Najboljša dva igralca Šmihela sta bila odličen vratar Manuel Würfler in Daniel Paulitsch. Pri SAK pa se je v golu dolgočasil Roman Pandi, zato pa sta imela dosti dela napadalca Tomaž Kreutz in Rene Paul. U 10 skupina K 1. SAK I 9 9 0 0 84: 1 18 2. Pliberk 9 7 0 2 57:14 14 3. Velikovec 9 5 2 2 26:18 13 4. Vovbre 9 6 1 2 23:16 13 5. Ruda 9 6 0 3 57:18 12 6. Tinje 7. Važenberk 8 6 0 2 47:19 12 9 4 1 4 24:21 9 8. Šmihel 9 i 0 6 33:40 6 9. Rikarja vas 9 2 0 7 28:45 4 10. Želez. Kapla 8 1 2 5 8:61 4 11. Šmarjeta 9 1 0 8 6:60 2 12. Grebinj 9 0 1 8 6:74 1 Šmihel U 10 (z leve, stoje): trener Franc Gostenč nik, C. Wrolich, P. Wrolich, Avdič, Neubersch, Topčagič, Tomasch, Britschko, Lutnik, M. TopčagH (z leve, spredaj: Jamer, Strohmaier, Pratter, Würilctt Paulitsch, Küster. slike NT/Fera SAK je bil telesno in predvsem tehnično močnejš ) kar tudi lepo izrazi slika. i 6: Koroški kulturni dnevi na Primorskem »Prinesli ste pravi veter iz Koroške“ Jurij Palk je urednik primorskega časnika Katoliški glas. Prosili smo 9a> da nam kot pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji posreduje svoje vtise o 6. Koroških kulturnih dnevih na Primorskem. V nedeljo, 16. oktobra, so se v Novi Gorici v novem gledališču izključili letošnji že 6. Koroški ..ulturni dnevi na Primorskem, ki l'n organizirajo Krščanska kul-uma zveza iz Celovca, Sloven-ska prosveta iz Trsta ter Zveza ®°venske katoliške prosvete iz .°rice. Namen Koroških kultur-n|h dnevov na Primorskem, ki so sedaj že postali nenadomestljivo Srečanje med zamejskimi Stojnci in velika kulturna oploditev Za obe manjšini, koroško in slovensko v Italiji, je v tem, da bi ovenci v Furlaniji Julijski kraji-ni kar se da dobro spoznali kul-Urno delovanje in življenjski rr'P svojih koroških sonarodnja-0V' s katerimi delijo podobno, Zartjšinsko usodo. Kakorkoli že, (eiansko je takih srečanj-priredi-ev vedno premalo, saj si neradi Priznamo, da se Korošci in Pri-0rci med sabo premalo pozna-°- Govorim seveda o ljudeh in ne kulturnikih in politikih, ki 'majo seveda med seboj že . obro urejene odnose, ali pa bi jiri vsaj morali imeti! Povsod, na Zeh prireditvah je bilo čutiti veli-0 Potrebo po takih srečanjih-Zlreditvah in mirno lahko zapi-terT1' da so letošnji Koroški kultni dnevi med nas v Furlanijo uÜjsko krajino spet prinesli tisti pvi veter iz Koroške, ki bi moral ICer veti med nami vedno. Osnovna misel vseh ljudi, ki so ® udeležili prireditev 6. Koro-k'h kulturnih dnevov na Primor-kem, je bila v tem, da so vsi naj-Zej ostali ugodno presenečeni ad vitalnostjo kulturnega življe-,a koroških Slovencev in šele a,o smo si vsak pri sebi rekli, a bi takih srečanj moralo biti v6č. Riemen uvod. že sam vod v Koroške kulturne dneve je ^ v Gorici izjemen. V petek, 7. ^ktobra, so namreč na Travniku , 1'kovni galeriji odprli razstavo foških likovnih umetnikov arke Loiskandl in Valentina i^^ana. Na večerni otvoritvi v ketoliški knjigarni sta zaigrala še pjstijan Filipič in Jasna Kassl. Ureditve se je udeležil slovenski Znanji minister Lojze Peterle, r'Soten je bil tudi slovenski se-kr6tar za Slovence po svetu Peter iern acelj s svetnikom vlade Rudi- Merljakom. Nabito polna li- Tudi Lutke mladje s predstavo „Sonček, kje si?“ so navdušile naše primorske rojake. siika: Fritz kovna galerija je samo pričala o velikem uspehu razstave, ki jo bodo sedaj celo podaljšali do srede novembra. V nedeljo, 9. oktobra, so v Naborjetu odprli razstavo Noša in oblačilna kultura pri Zilji, že isti dan je bila v Štandrežu pri Gorici zelo lepa poetična gledališka predstava s senčnimi lutkami Drevo nad prepadom, ki jo je pripravila mladinska lutkovna skupina Katoliškega prosvetnega društva Šmihel. V ponedeljek, 10. oktobra, so v Trstu nastopili gledališčniki skupine Lutke mladje s predstavo Marjana Pungartnika Sonček, kje si. V sredo, 12. oktobra, pa je bil v Štandrežu nastop in srečanje gojencev koroške Glasbene šole in Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Trsta. Okrogla miza. v petek, 14. oktobra, je bila v Trstu okrogla miza slovenskih političnih delavcev iz Italije in Koroške. V Peterlinovi dvorani v Trstu so o skupnih tematikah in razlikah govorili predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in tajnik Enotne liste Rudi Vouk. Za stranko Slovenska skupnost pa sta pri omizju sodelovala njen predsednik Marjan Terpin in tajnik stranke Martin Brecelj. Pri omizju je prišlo do skupnega soglasja v tem, da tako Koroška kot zamejski Slovenci v Italiji nujno potrebujejo neko skupno narodno predstavništvo. Pri tem je Matevž Grilc kritično omenil zadržanje levo usmerjene koroške Zveze slovenskih organizacij, ki si prizadeva za t. i. kategorijo „dvojezičnih Korošcev“. Lepo in brez nepotrebnega ovinkarjenja je povedal, da tako narodna politika vodi v vindišarstvo in niti ne tako tiho asimilacijo koroških Slovencev. Tajnik Enotne liste Rudi Vouk je prikazal prisotnemu občinstvu napore stranke za skupno zastopstvo Slovencev na Koroškem, povedal je tudi, da bi bila to temeljna postavka za dosego zajamčenega zastopstva v koroškem deželnem zboru. Tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj je na kratko prikazal položaj Slovencev v Italiji in njihove napore za dosego skupnega narodnega zastopstva, pri tem pa tudi podčrtal pomen internacionalizacije problema slovenskih manjšin, tako slovenske v Avstriji, kot tudi slovenske v Italiji. Plodna debata, ki je sledila posegom, je samo še dokaz več, kako aktualna so ta vprašanja. Kot sem že v uvodu povedal, je 6. Koroške kulturne dneve na Primorskem zaključil zares slavnostni in veličastni koncert Car-mina burana v Novi Gorici. V nabito polni dvorani je cvet koroških pevcev, glasbenikov in solistov pokazal Primorcem, kako lahko manjšina, ki je pod hudim narodnim pritiskom, živi plodno in ustvarjalno kulturno življenje. Jurij Palk „BISTROV INŠTITUT“ Predstavitev Janka Glazerja V sredo, 5. 10. 1994, je založba Obzorja iz Maribora v prostorih Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo v Ljubljani predstavila prek 1200 strani obsegajočo knjigo razprav, člankov in ocen Janka Glazerja. Lani je minilo 100 let od Glazerjevega rojstva in ob tej priložnosti se je Viktor Vrbnjak želel na primeren način oddolžiti svojemu mentorju in vzorniku. Lotil se je zbiranja mnogih, premnogih prispevkov — od literarno-, kulturno- in krajevno-zgodo-vinskih spisov pa do takšnih na temo bibliotekarstva, tiskarstva, ... — jih razporedil v devet poglavij in jih na več kot 70 straneh komentiral. Janko Glazer (1893—1975) je bil pesnik, literarni zgodovinar in bibliotekar, ki je s svojim delom pomembno vplival na narodnostni razvoj mariborske okolice in celotne severovzhodne Slovenije. Študiral je slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu in leta 1922 diplomiral na novo ustanovljeni ljubljanski univerzi. Sprva je poučeval na mariborski klasični gimnaziji (1920—1926), nato pa je delal v mariborski Študijski knjižnici, kateri je med letoma 1931 in 1959 tudi rav-nateljeval. S svojim znanstvenim delom in vplivom na mladino je Glazer pomembno prispeval k slovenizaciji Maribora in Južne Štajerske. Sam je priznal, da ne dela le iz lastnih, notranjih nagibov, marveč tudi zaradi bližine meje. Obdeloval je velike literate, npr. Prešerna, Župančiča, posvečal pa se je tudi manjšim literatom. Eno od svojih študij je npr. posvetil tudi prevodom celovškega Slomškovega kroga. Želja Avstrijskega inštituta je, da bi bili s svojo dejavnostjo prisotni v celi Sloveniji. Tako ni čudno, da uspešno sodeluje tudi z mariborsko založbo Obzorja. Tokrat sta ustanovi lepo poskrbeli za predstavitev narodnega borca Janka Glazerja v Ljubljani, preteklo leto pa sta uspešno predstavili korespondenco Frana Miklošiča, v uredništvu Katje Sturm-Schnabl, na Dunaju. M. J. Glas iz domače vasi V korist domačih podjetij in porabnikov Slovenska gospodarska zveza (SGZ) hoče slovenskim gospodarstvenikom in bralcem NT nuditi poseben servis: posredovala bo strokovne informacije in naslove firm, ki se ukvarjajo z različnimi posli in so lahko v pomoč tako gospodarstvenikom kakor porabnikom. Serijo začenjamo z računalniškimi podjetji. Poslužite se domače ponudbe! Računalništvo Glede napetega gospodarskega položaja so mnoga podjetja primorana razmišljati o bolj učinkovitem delovanju. Osnova za obstoj ali izboljšanje položaja na trgu pa se mora zapeti pri analizi organizacijskih struktur podjetja. Pri tem dostikrat nastane potreba, da se organizacijski ukrepi podpirajo z računalniškimi sistemi. Ta korak pa za marsikatero podjetje z lastnimi močmi — zaradi pomanjkanja znanja — ni uresničljiv. Pomoč lahko najde pri strokovnjaku, ki se zna vživeti v problematiko podjetja. Podjetje se pa mora zavedati nekaterih zahtev oz. vprašanj: • Kaj so problemi podjetja in kakšno težo imajo. • Kako visoke dobičke pričakujemo z reorganizacijo, ali kaj mislimo privarčevati. • Koliko denarja je podjetje pripravljeno investirati v reorganizacijo. • Obstajajo rešitve na trgu, ali jih ni. • Je možno postopoma reorganizirati ali pa je potrebna celovita rešitev. Niso pa samo gospodarske potrebe odločilne za nabavo računalnika. Prednosti, ki jih nudi računalnik, so: • Splošno olajšanje dela; dela, ki se ponavljajo, opravi računalnik. Opominja, naroča, računa . . . • Obraz (Image) podjetja se lahko spremeni; hitreje in bolj SLOVENSKI ZDOMCI! Posredujemo pri posojanju denarja. Nudimo 3—4% mesečne obresti, ter trikratno garancijo hipoteke (vknjižbo) hiš, lokalov in kmetij. Vse ostalo po Vaši želji. Zainteresirani naj se pismeno oglasijo s telefonsko številko na naslov: INTRO-FORAS d.0.0. Markovo 2/H 61240 Kamnik Slovenija-Evropa kakovostno lahko reagiramo na trg • Nove možnosti Komunikacija v podjetju (mail). Če povežemo računalnike v omrežje, lahko pošiljamo zapiske k vsakemu sodelavcu. Vsaka oseba ima dostop do istih aktualnih podatkov. Če na primer spremenimo ceno neke robe, se spremeni cena pri vseh sodelavcih. Komunikacija izven podjetja (fax-modern). Pisma, slike, itd. ki smo jih sestavili na računalniku, lahko takoj iz svojega računalnika pošljemo — brez iztisa — kot faks k eni ali več strankam. Računalnik poskrbi, da bo faks dostavljen. Na kaj je treba paziti pri nabavi računalnika Izberite: — najprej program (software), ki najbolj odgovarja potrebam Vašega podjetja, — potem računalnik in sistem Preverite: — da program odgovarja standardu, da pa je kljub temu odprt. Isto velja za računalnik. — da je razumljiv Programski paketi so cenejši kot več posameznih programov. Računalniško omrežje je lahko cenejše kot več posameznih računalnikov, gotovo pa bolj učinkovito. Svetovalec Vam lahko privarčuje dosti časa in denarja. Naslednje firme pomagajo pri izbiranju računalnikov in opreme, vzdrževanju soft- in hardwäre, šolanju kadrov in ustrezni obdelavi podatkov na centralnem računalniku: C RT Software & Systems Inž. Črtomir Jank Naslov: Sonnenhang/ Stranje 57 A-9071 Kot m a ra vas Telefon: O 42 20 / 25 98 0663 / 802 857 FRLOŽEV LUKA Me je kar vrglo s stola, ko sem zadnjo nedeljo zvedel, kako krepko je pri nemških volitvah potegnila novokomunistična PDS, tako imenovana partija demokratičnega socializma, naslednica stalinistične SED, na območju nekdanje Nemške demokratične republike. Morda se pa ljudem spet toži po socialističnem raju delavcev in kmetov. Takrat sov NDR dosegli tudi enkraten vrhunski zdravniški uspeh. Zobe so pipali skozi nos. Zakaj? Nihče se namreč ni upal odpreti ust. Slovenska gospodarska zveza (SGZ) 10.-Oktoberstr. 25/III, Celovec Tel. 0461 / 512 528 - 29 Rož Service Dl S. Küpper Kočuha 34 9173 Šmarjeta v rožu ZEBRA Computer Publishing Tehnološki park Primoschgasse 3 9020 Celovec tel.: 0463 / 38 75 - 600 (Mirko Messner) CARIMPEX Paulitschgasse 9, 9020 Celovec Ne prodajamo samo robo, prodajamo PCSÜVGI. Računalnike, Hardware, softwarei vse kar v/3: zraven spada. Q ZENITH IRül data Systems 1ŽŠI Groupe Buli uualla maschinen /VDS/MMKER CARIMPEX tel.: 0463 54091, faks: 54091 -54 ARCHITECTA d.o.o. / S.r.l NEPREMIČNINE SLO — Piran, Tartinijev trg 15 tel. 00386 66 - 75 594, faks - 74562 uradne ure: Po-Pe od 8. do 15. ure SLOVENSKA OBALA VAS VABI! Tudi Vi si lahko privoščite svoj pogled na morje. Imamo veliko izbiro počitniških apartmanov, stanovanj in hiš od Portoroža-Pirana-Ankarana. NUDIMO TUDI MOŽNOSTI INVESTIRANJA V PENZIONE, RESTAVRACIJE, ipd. Kličite ali nam pišite in poslali Vam bomo ponudbo po pošti. Sodobno opremljeno (s design pohištvo) lastniško stanovanje (100 m2) vključeno: parkirni prostor v garaži in kletni predel v Fiatschacher Straße od vigredi 1995 naprej na prodaj. Interesenti se naj javijo na upravi NT po tel.: 0463 / 51 25 28 - 23 GOSTISCE JUENNA3## v soboto 99 91 IH Q4 v nedeljo fcfci in fci/i IVi V™ Oba dneva posebna jubilejna ponudba 25 Mi: CEVAPCICI prilogami Domače vino iz soda Vašega obiska se veseli družina Alojz GREGORIČ P. S.: Od 24. 10. do 25. 11.1994 je naša restavracija zaprta. Od 26. 11. 1994 Vam spet postrežemo z našimi kakovostnimi hišnimi specialitetami in Vas prisrčno vabimo na teden lovskih specialitet. Za Vašo božičnico smo Vam pripravili posebne ponudbe. Prosimo Vas za pravočasne rezervacije! Oba dneva od 20.ure PLES z duom „HANZI in HEINZI' V kletnih prostorih disco-glasba, za katero bo poskrbel Janko! Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji Ime: mag. Ivan Olip Doma: v župnišču v Pliberku Starost: še 43 let Poklic: dušni pastir Katero tipično lastnost bi pripisal samemu sebi? Da znam rad odpuščati, kar sem se naučil od svojega očeta, in vedno začenjati znova. Ne znam biti jezen na sočloveka; vsaj pri večerni molitvi odpustim vsakemu, ki meje razžalil, in zanj molim. Levo ali desno? Bolj desno, ker se tudi kot šofer držim desne strani ceste. Črno ali belo? Bolj ljubim belo in svetlo, čeprav sem službeno večkrat oblečen v črn pluviale ali talar. Sele ali Pliberk? Oboje. Ne bi mogel biti pliberški župnik, če ne bi imel globokih verskih in narodnih korenin, ki so zrasle v Selah. Sedaj pa se v Pliberku počutim kot doma, kar govori za Pliberčane. S čim lahko župnika I.Olipa užalijo? Z zahrbtnostjo in obrekovanjem ter z lepim obrazom in govorjenjem na zunaj, za katerim se skrivajo strupene puščice. Toda kot sem že prej rekel, rad odpuščam, tako da se le težko pustim užaliti čez mero. Ti je že kdo pri pridigi zaspal? O čem si tedaj pridigal? Ne da bi vedel. Pač pa je pred leti med mojo pridigo neki mož celo umrl - torej za vedno zaspal. Pridigal sem ravno o minljivosti življenja in o nepredvideni smrti. Kakšna resničnost! Znan si po zelo duhovitih pridigah. Če bi te prosil pliberški župan za govor, kako bi se glasil naslov? Ce bi me prosil, bi govoril na temo „Quidquis agis, prudenter agas et respice finem!“ Za katere grehe ni treba k spovedi? Če odrasel človek v malenkostih svojih staršev ni „ubogal“. Navadno pa je tako, da se ljudje grehov, ki so resnično grehi, ne spovedujejo, povedo pa manjše grehe. Kaj bi bil zate čudež? Če bi se končno ljudje nehali med seboj sovražiti in pobijati in bi se končala vojna v Bosni in Hercegovini. Če bi Haider na Koroškem zgubil kake volitve, ker so ljudje preveč zaslepljeni. Če bi ljudje spet bolj cenili duhovne vrednote. Kdo je v tvojih očeh umetnik? Tisti, ki sredi tega sveta, polnega kon-zuma, materialnih dobrin in porabništva, živi tako, da ne pozabi na duhovne vrednote, ki dajejo smisel človeškemu življenju, Če bi lahko napisal enajsto zapoved, kako bi se glasila? Kar hočeš, da bi drugi tebi storil, stori tudi ti njemu. Ali: česar ne želiš, da bi drugi tebi storil, tega tudi ti njemu ne stori. Kako bi opisal tipičnega Pliberčana in tipičnega Selana? Tipičen Pliberčan je bolj trd oreh, tipičen Selan pa je bolj omahljiv. Komu bi ljudje prej sledili v puščavo, pliberškemu župniku ali županu? Mislim, da bi prej sledili župniku! Ali pa se mi morda samo tako zdi? Bog vedi! Verjameš Messnerjevemu Yetiju? To ni odločilno za moje zveličanje. Kaj najraje bereš v Našem tedniku? Pravzaprav vsega preberem, ustavim pa se posebej pri komentarjih, pri športu in raznih domačih vesteh. Tvoj odnos do športa? Zelo pozitiven, saj sem bil dolga leta sam aktiven športnik. Pomisleke pa imam pri pretiranem športnem udejstvovanju, ki škoduje zdravju. Če mi čas dopušča, si rad ogledam kako nogometno tekmo. Športno dogajanje spremljam po medijih. Kaj povezuje SAK in DSG Sele? Oba imata dobre navijače. Oba sta slovenska kluba in pri obeh sem igral v golu. Pri SAK-ju sem ustanovni član in prvi vratar, pri Selah pa prav tako pomočnik pri ustanovitvi nogometne sekcije in vratar. Tri želje za zlato ribico? 1. Da bi bil mir na svetu! 2. Da bi ljudje ne stremeli zgolj za dobičkom, napredkom in kariero, ampak iskali smisel življenja (v nemščini bi rekel: „Weniger Haben und mehr Sein!“ 3. Da bi ostal zdrav. Povej našim bralcem kaj tehtnega. 4. de Exüpery: „Samo s srcem vidimo dobro, bistvo ostane očem nevidno!“ R. Tagore: „Najbolj cenim tiste, ko so me docela spoznali, tudi z mojimi slabostmi, a so me kljub temu ljubili!“ N. Armstrong (prvi človek na Luni): „Človek je naredil velik korak, ko je stopil na Luno, a mnogo pomembnejši je korak, ki ga je naredil Bog, ko je stopil na našo Zemljo!“ g.K. DOBER DAN, KOROŠKA Nedelja, 23. okt., ob 13.15 v TV 2 — Poned., 24. okt., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidena vsebina: • Žareče oči mladih so najlepše plačilo: ljudsko šolo pri Božjem grobu so povečali in obnovili • Vsi so želeli spremembo, Deželni šolski svet pa je vztrajal pri prvotni odločitvi: stavka dijakov Dvojezične trgovske akademije • „Narodne skupnosti in mediji“: 5. kongres Biroja za slovensko narodno skupnost koroške deželne vlade • Tudi v poklicnem življenju velja: več jezikov znaš, več veljaš • Nogomet: SAK — Marchtrenk T A PETEK, 21. okt. Kulturna obzorja. A T SOBOTA, 22. okt. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D F NEDELJA, 23. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (mag. Božo Hart-mann, Škocijan). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. N PONED., 24. okt. Mediji kot sooblikovalci narodove zavesti. Peti narodnostni kongres. V D TOREK, 25. okt. Partnerski magazin. n A D I SREDA, 26. okt. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. 18.10—18.30 Dober večer, sosed. Večerna 21.05-22.00 odpade! 1 U ČETRTEK, 27. okt. Rož — Podjuna — Zilja. Celovec Južnotirolski kulturni teden Čas: v petek, 21. 10., ob 20. uri Kraj: Dom glasbe v Celovcu: večer narodne glasbe z južnotirolskimi in koroškimi skupinami Predavanje s Karin Leiter o temi: „SMRT NAS UČI ŽIVETI" Čas: v ponedeljek, 31. 10., ob 19. uri Kraj: Univerza za izobraževalne vede, predavalnica 1 v Celovcu Prireditelj: Združenje staršev Dvojezične zvezne TAK Prostovoljni prispevki! NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. Obirsko 10 let „TRIO PAVLIČ“ Čas: v soboto, 22. 10., ob 20. uri Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem Nastopajo: Trio Pavlič s pevci, Kvartet Rogla, MoPZ „Valentin Polanšek”, Pegrinov Trio, Ansambel „Fantje izpod Rogle" Prireditelji: Alpski klub „Obir" na Obirskem Ljubljana Izšel je razpis 14. slovenskega zborovskega tekmovanja „NAŠA PESEM 1995“, ki bo od 21. do 23. aprila 1995 v Mariboru. Informacije o razpisu in prijavah na naslovu Zveze kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, Ljubljana, „Naša pesem", tel. 00386/1262083, int. 22 ali 23. Radiše POHOD PO RADIŠAH Čas: v sredo, 26. oktobra 1994 Zbirališče: ob 10. uri pred Kulturnim domom na Radišah Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" Dom v Tinjah Od nedelje, 23. oktobra, od 18. ure do sobote, 29. oktobra, do 13. ure Vodene duhovne vaje za duhovnike, redovnice in redovnike ter laike Voditelj: p. dr. Lojze Bratina DJ, Ljubljana Od sobote, 29. oktobra, od 15. ure, do nedelje, 30. oktobra, do 15. ure IKEBANA V JESENI Voditeljica: Herta Deutsch, Gleisdorf od petka, 4. novembra, od 14. do 18. ure, do sobote, 5. novembra, od 9. do 17. ure Tečaj za spretne roke: SLIKANJE NA STEKLO Voditeljica: Erika Malle, Dellach pri Gospe Sveti v soboto, 5. novembra, od 13.30 do 18. ure Kuharski tečaj: JESENSKA KUHINJA Voditeljica: Maria Steinbrugger, Beljak v torek, 8. novembra, ob 18. uri SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE Voditelj: dir. Mirko Srienc, Grabalja vas od srede, 9. novembra, od 14. ure, do sobote, 12. novembra, do 13. ure SLIKANJE AKVARELOV za začetnike in napredujoče Voditelj: Gerhart Weihs, Spital ob Dravi v petek, 11. novembra, ob 19.30 uri ODPRTJE RAZSTAVE: GERHART WEIHS od sobote, 12. novembra, od 10. ure, do nedelje, 13. novembra, do 17. ure Simpozij: KRISTJAN V DRUŽBI Spored: dr. Drago Ocvirk: „Filozo ske in teološke osnove družber solidarnosti“; dr. Madelaine Peti1 vič: „Ko se politične stranke posli vijo od idealov.“; dipl. inž. Igor Sel čar: „Družbena pravičnost — utop ja?“; Predstavitev Malega socialneg leksikona (P. Zablatnik); Okrog miza s predstavniki političnih strani dr. Branko Rozman: „(Ne)izpolnjen pričakovanja . . . “; mag. Vin* Ošlak: „Med pragmatizmom in viz jo“; sv. maša (p. Hieronim Žvegj Prireditelji: Celovška, Celjska, Gd ška MOHORJEVA, Katoliška prosvf ta in Dom v Tinjah Velikovec Ogled likovne razstave „WERNE BERG“ Čas: v nedeljo, 23. okt., ob 11- 11 Kraj: Galerija Magnet Likovna dela bo predstavil sin umč nika Veit Berg. Prireditelj: PD „Lipa" v Velikovcu Galerija Rožek BANGALA — Peintures Recente-1 odprta do 26. 10. 1994, od sredeii nedelje od 15. do 18. ure. Kraj: v galeriji Šikoronja, Rožek v petek, 21. oktobra, ob 19. url E 9. večer v ciklu „Približevanje" Celovec Razstava MILAN VUKOVICH Čistilna risba, odprta do 27. oktod 1994, od ponedeljka do petka, od-do 13. ure, ter po dogovoru. Kraj: Pri Joklnu v Celovcu Slovenija MEDNARODNI VEČER ' i „SREČANJE PREKO MEJA“ . z avtorji: Julian Dillier, Basel/Švic3 I Maja Haderlap, Koroška; Mark3 1 Manfred Jung, Baden-Würte | berg/Nemčija; Janko Messn6 , Koroška: Giovani Nadini, Emilia-P; | magna/ltalija; Jani Oswald, Korošlj Tone Partljič, Slovenija z glasbeno in pevsko skupino „R°; iz Št. Jakoba. Čas: v ponedeljek, 24. oktot' 1994, ob 20. uri Kraj: Hotel Špik, Gozd-Martulj6' ‘ Slovenija . f Prireditelj: IDI (Internationales D'1 ( lektinstitut für regionale Sprach6 | und Kulturen) in Triglavski narcF ' park v sodelovanju s sledečimi us,! novami: SPZ, KKZ, GAV — Graz3 | Autorenversammlung, PRO VI'1 , ALPINA } Moderatorja: Janez Bizjak in Ha1’ | Haid Uradni dnevi Zavoda za pokojn'r I sko zavarovanje delavcev: I (Pensionsversicherungsanstalt ( Arbeiter, Landesstelle, Graz) I v sredo, 2. novembra 1994, od 8-12. ure v Delavski zbornici v Velikov6 v sredo, 2. novembra 1994, od 13.c 14. ure v občini Žitara vas v petek, 4. 11. 1994, od 8. do 12. 3 v Delavski zbornici v Beljaku, v petek, 4. 11. 1994, od 13. do 14. ^ v občini Bekštanj. v ponedeljek, 7. 11. 1994, od 8.3011 12. ure v Bolniški blagajni v Šmoho,l v ponedeljek, 7. 11. 1994, od 13. do1 ure v občini Podklošter VABILO Vsako leto priredi Zveza koroških partizanov za dan mrtvih osrednjo spominsko svečanost na enem izmed pokopališč, kjer so pokopani padli borci proti fašizmu. Letos bo osrednja spominska prireditev v ponedeljek, 31. oktobra 1994, s pričetkom ob 15. uri na celovškem centralnem pokopališču v Trnji vasi/Annabichl. Na pokopališču v Trnji vasi/Annabichl je pokopanih mnogo žrtev nacizma, med njimi tudi dva padla partizana, In sicer koroški prvoborec Janez Župane iz Obirske pri Železni Kapli in Jurij Ravnik. Prisrčno vas vabimo, da se s svojimi znanci in prijatelji udeležite naše letošnje osrednje spominske svečanosti. Skupno se hočemo pokloniti vsem tistim, ki so padli za svobodo v boju proti fašizmu, da bi na svetu zavladali mir, svoboda in demokracija, da bi ljudje in narodi živeli v enakopravnem sožitju in medsebojnem spoštovanju. Veselimo se Vaše udeležbe in Vas lepo pozdravljamo! Janez Wutte-Luc, I. r. predsednik Prireditve 15 BBH3ES1 narodne skupnosti v EVROPI g li r Svoboda v raznolikosti i „NARODNE SKUPNOSTI IN MEDIJI" t 21. in 22. okt. 94 DVOREC PORCIA SPITTAL OB DRAVI t PRIBEDITEU: Dežela Koroška SOPRIBEDITEtJfl: Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) in Kulturni urad Spittal ob Dravi POKBOVITELJSTUO: Delovna skupnost Alpe-Jadran SPORED: Petek, 21. oktober, 14.00—18.00 Odprtje 5. kongresa narodnih skupnosti in razstave Alpe-Jadran Namestnik deželnega glavarja dr. Michael Ausserwinkler Uvodne besede h generalni temi: Namestnik direktorja Urada kor. dež. vlade ddr. Karl Anderwald Okrogla miza na temo „Manjšine in sredstva množičnega obveščanja“ dr. Michael Ausserwinkler (namestnik kor. dež. glavarja, SPÖ) hon. prof. dr. Heinrich Neisser (predsednik kluba, ÖVP) dr. Jörg Haider (zvezni predsednik stranke, FPÖ) Borut Šuklje (Direktor Urada vlade za informiranje, SLO) univ. prof. dr. Roland Girtler (sociolog — Univerza Dunaj) Moderacija: univ. prof. dr. Herbert Dachs (politolog — Univerza Salzburg) 19.00 Koroški deželni glavar vabi udeležence kongresa na sprejem v dvorcu Porcia. Nato sledi kulturni spored. Branje judovskega pisatelja Josefa Burga, rojenega v Ukrajini, koncert judovskega mladinskega zbora „Kajor" iz Černivcev Sobota, 22. oktober, 9.00—12.30 Mediji na Koroškem s posebnim ozirom na slovenska tiskana občila. Referent: Peter Kersche (A), avtor in prevajalec, član .Grazer Autorenversammlung", „Forum Stadtpark" in koroške zveze pisateljev Radio in televizija za slovensko narodno skupnost na Koroškem z vidika slovenskih programov pri ORF — Kor. Referent: Mirko Bogataj, vodja slovenskih programov pri ORF — Koroška Položaj slovenskega tiska v Italiji in Avstriji ob primeru dnevnika Republika. Referent: Ivan Lukan, dopisnik Republike Položaj medijev narodnih skupnosti na Dunaju Referent: dr. Heinrich Wolf, Zvezno ministrstvo za pouk in umetnost, Dunaj 14.00—16.30 Medijski položaj Ladincev v alpskem loku: Graubünden, Južna Tirolska, Trentino, Belluno, Furlanija. Referent: dež. sv. v, p. dr. H. Valentin (J. Tirolska) Radijski programi za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji. Referentka: mag. Cornelia Kogoj (A) Poročilo-koreferat: Jolan Novak Csas-zar, vodja radijskega programa za madžarsko narodno skupnost v Slov. Medijski položaj Lužiških Srbov. Referent: Horst Adam, urednik tednika Nowy Časnik 16.30 Povzetek in zaključna beseda: univ. prof. dr. Christoph Pan, predsednik FUENS Konferenčni jeziki: nemščina, slovenščina, italijanščina Prijave naslovite na: Amt der Kärntner Landesregierung, Landesamtsdirektion — Volksgruppenbüro/Urad koroške deželne vlade — Biro za slov. narodno skupnost, Arnulfplatz 1, 9021 Klgf. Tel.: 0463/5362864, faks: 5362825 St- Primož ^oški pevski zbor „De Karawanken' 12 Nizozemske bo v nedeljo, 23. 10 ob 14.30 uri ponovil Koncert v Kulturnem domu v Št. Primožu. Sodeluje: MePZ „Danica Celovec ;ž Ureditev: \ tAV - eVENT ‘e Cas: v četrtek, 20. 10. 1994, ob 21. 1! Un i Kraj: Pri Joklnu v Celovcu SPREMEMBA — Literarna delavnica OSTRITI PERO - OSTRITI DUHA . . . Če se želiš naučiti bolj jasnega izražanja (od prijateljskega pisma do prošnje za službo), bolj prepričljivega izražanja (od pisma bralcev v časopisu do argumentirane diplomske naloge) in lepšega izražanja (od osebnega dnevnika do lastnih literarnih izdelkov), se nam pridruži pri literani delavnici, ki jo organizira Katoliška mladina. Začetek delavnice, 14. / 15. januarja 1995 Kraj: Tinje in Rebrca Cena: 1000,— šil. za seminar in podlage ter polovica stroškov bivanja (od 320,— plača prireditelj 160,— na dan). Zahtevajte podrobne informacije ali se prijavite (do 13. 10.) pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tel.: 0463/511166/78. POSOJILNICA-BANK CELOVEC reg, zadr. z omejenim jamstvom vabi vse svoje člane na redni OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 21. oktobra 1994, ob 17. uri v Mladinskem domu na Mikschallee 4 v Celovcu. Predsednik upravnega odbora dober večer, sosedi guten abend, nachbari železna Kapla Jireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" j has: v soboto, 22. oktobra 1994, ob 20. uri j, ^rai: v farni dvorani v Železni Kapli i, Vdelujejo: Coppl Vokal, Moški pevski zbor SRD f nv' Grafensteiner Mädchenterzett, Kamniški koled-l\ Vokalensemble „Vocalitas", Mešani pevski zbor in I' secitatorska skupina SRD „Zarja" lavnostni govor: ddr. K. Anderwald, namestnik direk-if pia deželnega urada °zdravni govor: župan dr. P. Haderlapp 1 Zadiše ji ^'reditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" has: v torek, 25. oktobra 1994, ob 20. uri a ^rai: v Kulturnem domu na Radišah Sodelujejo: Singgemeinschaft Ponfeld, sestri Eda in Silvija Velik, pevske skupine, recitatorji in instrumentalisti SRD „Radiše" Misli k prazniku: deželni glavar dr. Christof Zernatto Globasnica Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica, Slovensko prosvetno društvo „Edinost" Šteben Čas: v nedeljo, 23. oktobra 1994, ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Globasnici Slavnostni govornik: župan mestne občine Celovec Leopold Guggenberger Sodelujejo: otroški zbor „Živ-žav", Mešani pevski zbor „Peca", Moški zbor „Franc Leder-Lesičjak", Gemischter Chor Globasnitz, Mešani pevski zbor upokojencev Stanovanjska hiša z garažo v Čahorčah (Kotmara vas) na prodaj. Oglasi na odvetniško pisarno: dr. Valentin Kaki, 8.-Mai-Str. 20, 9020 Celovec, tel.: 04 63 / 56 8 20. Na prodaj MAZDA 323, 70 RS, letnik 90 56.00 km — v zelo dobrem stanju tel.: 04 63 / 44 222 - 20 Pevsko društvo Sele I KOMIHT * farna dvorana v Selah čas: sobota, 22.10. ob 19.30 sodeluje moški pevski zbor iz Nizozemske a-- MePZ Sele (vodi mag Roman Verdel) nedelja. 23.10. ob 10.00 maša v farni cerkvi v Selah maso bo oblikoval mo$kl pevski zbor iz Nizozemske Organi si: mag. Bruno Pelrischek f*-************ POSOJILNICA-BANK — BOROVLJE - FERLACH SE 16 Sport PODLIGA VZHODI Bilčovs - Mostič 0:0 BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 5. Kuess 5, Partl 3, Fister 2, Ramusch 3 (70. Schaunig 0), Andrejčič 3, Quantschnig 2, Schriefl 2 (70. Durnig 0), Smeraldo 3, Paulitsch 3; Kotmara vas: 200 gledalcev Sodnik: Stauber (dober) Globasnica - Ruda 1:0 (0:0) GLOBASNICA: Matavž 5, Dlopst 5, G. Sad-jak 5, Fera 5, Tratar 5, Micheu 5, Hren 5, Kert 5, Sturm 5, Fritz Sadjak 5 (80. Slanitsch 0), Kor-desch5; Globasnica: 200 gledalcev Sodnik: Wu!z (dober) Strelec: Dlopst (72.) 1. RAZRED D! Šmihel - Vovbre 1:1 (0:1) ŠMIHEL: Leitgeb 4, Buchwald 4, Wrießng 4, Polzer 3, H. Motschilnik4, Ch. Figo 3, Grubelnig 3, Naberschnig 0 (19. Berchtold 2), Ch. Gros 4, W. Motschilnik 4, Kapp 2: Šmihel: 300 gledalcev Sodnik: Lutnig (zelo dober) Strelec: Ch. Gros (53.) Železna K. ■ Šmarjeta 1:0 (1:0) ŽELEZNA KAPLA: Magič 5, Germadnik 4, Köck 4, G. Grubelnig 3 (60. Nerz 4), Schorli 3, Li-pusch 3, Kaschnig 3, Baloh 3, J. Grubelnig 3, SpornS, Wicher3(46. F. Ošina3); Železna Kapla: 150 gledalcev Sodnik: Kraxner (malenkosten) Strelec: Baloh (30.) Eitweg ■ Dobrla vas 1:2 (0:0) DOBRLA VAS: Rigo 5, Wernitznig 4, Opiet- nig 5, Jörg 3, Karel 2 (46. Korschnig 3), Schippel 3, Zunder 4, Sienčnik 3 (65. Roscher 4), Logar 3, Marin 4, Kastrun 3; Eitweg: 150 gledalcev Sodnik: Apostolovsky (slab) Strelca: Marin (52.), Zunder (70.) Sele - Labot 2:1 (0:1) SELE E. Oraže 4, S. Užnik 4, Božič 4, F. O raže 5, D. Oraže 3,. Hribernig 3 (46. Z. Oraže 4), Travnik 3, Radosavljevič 4, M. Dovjak 4 (78. Gregorič 0), A. Oraže 4, Maver 5; Sele: 150 gledalcev Sodnik: Wieser (povprečen) Strelca: M. Dovjak (75.), F. Oraže (82.) PODLIGA VZHOD 1. Šmihel/L. 12 9 2 1 34:9 20 2. Bilčovs 12 7 2 3 25:14 16 3. Ruda 12 4 6 2 13:11 14 4. Metlova 12 5 4 3 15:15 14 5. Velikovec 12 6 1 5 20:18 -.3 6. Klopinj 12 5 3 4 10:9 13 7. Pokrče 12 3 6 3 21:18 12 8. Mostič 12 3 5 4 19:15 11 9. Št. Lenart 12 3 5 4 6:9 11 10. ASK 12 4 2 6 10:15 10 11. Liebenfels 12 4 1 7 15:20 9 12. Globasnica 12 3 3 6 8:17 9 13. Vetrinj 12 2 5 5 11:22 9 14. Žitara vas 12 3 1 8 14:29 7 13. krog {22.123. 10. 94): Klopinj - Šmihel/L., Mostič -Globasnica, ASK • Vetrinjl Liebefels • Pokrče, Velikovec -Bilčovs, Ruda - Št. Lenart, Zitara vas • Melova; 1. RAZRED D 1. Podkrnos 11 7 4 0 28:13 18 2. Vovbre 12 7 2 3 24:14 16 3. Sele 12 8 0 4 32:25 16 4. Št. Pavel 11 6 3 2 29:12 15 5. Grebinj 12 6 2 4 17:11 14 6. Eitweg 12 3 6 3 24:21 12 7. Železna Kapla 12 5 2 5 25:23 12 8. Labot 12 5 2 5 24:26 12 9. Št. Andraž 12 1 8 3 22:19 10 10. Frantschach 12 3 4 5 19:22 10 11. Šmarjeta 12 3 3 6 23:25 9 12. Šmihel 12 3 3 6 14:24 9 13. Dobrla vas 12 3 1 8 8:36 7 14. Galicija 12 2 2 8 16:30 6 Šmihel, Labot - Podkrnos, Šmarjeta • Eitweg, Št. Andraž - Frantschach, Vovbre - Sele, Grebinj - Št. Pavel, Galicija - Železna Kapla: 1:0 - prva zmaga Globašanov doma Najslabši nastop Bilčovščanov v letošnji sezoni. Le 0:0 proti Mostiču. Bilčovs - Mostič 0:0 - Obe ekipi sta skušali z igralnimi sredstvi priti do uspeha, toda slabo igrišče tega ni dopustilo. Razvila se je slaba tekma, tako da so gledalci videli najslabši nastop Bilčovščanov v letošnji sezoni. Tudi viškov je bilo le malo, obe ekipi pa sta v 1. polčasu enkrat zadeli prečko. V moštvu Bilčovsa je tokrat ustrezala le obramba, predvsem legionar Rajnovič in Kuess. Globasnica - Ruda 1:0- Globašani so tokrat pokazali, da tudi na domačem igrišču znajo zmagati. Brez standardnega napadalca Pasterka (rdeči karton) in Pleschgat-terniga (ni hotel igrati) so se domačini borili za vsako žogo ter gostom prepustili le eno lepo priložnost, katero pa je zapravil Polanc. V 72. minuti pa je tokratni libero Dlopst iz prostega strela (po prekršku nad Kordeschem) silovito zadel odločilni gol. 2:1 - Dobrolčani pod trenerjem Bošnjakom naprej uspešni Šmihel - Vovbre 1:1 - Šmihelčani so se tokrat predstavili bistveno resnejše kot na zadnjih tekmah. V 1. polčasu sta si bili ekipi enakovredni, kljub temu so tik pred odmorom prevzeli vodstvo gostje. V 2. polčasu pa je igral le še Šmihel, ter nadvse zasluženo osvojil točko. Železna Kapla - Šmarjeta 1:0 - V 1. polčasu so bili Kapelčani boljša ekipa, ter zasluženo vodili 1:0 (Baloh (30./11-m.). Po odmoru pa so si priigrali terensko premoč gostje ter krepko napadali na domača vrata. Toda vratar Magič je preprečil največjo priložnost, kajti branil je 11 -metrovko. Eitweg - Dobrla vas 1:2 - Dobrolčanom je kot prvi ekipi uspelo premagati Eitweg na domačem igrišču. Domačini so sicer v 1. polčasu nevarno napadali, toda vratar Rigo je bil izvrstno razpoložen. Po odmoru pa so se Dobrolčani predstavili z najboljše strani ter zasluženo zmagali z 2:1. Sele - Labot 2:1 - Kot na zadnjih tekmah že običajno, so Selani tudi proti Labotu „zaspali" 1. polčas. Šele v 2. polčasu, ko je prišel v igro Z. Oraže, je postala igra domačinov boljša. Rezultat tega sta bila zadetka M. Dovjaka in F. Oražeta in še številne neizkoriščene priložnosti. NASLEDNJI KROG: Dobrla vas - Šmihel (v nedeljo ob 10.30) - Derbi dveh ekip. ki sta v preteklem krogu presenetili z vzorno borbeno igro. Predvsem zmaga Dobrle vasi na tujem proti Eitwegu je bila nadvse nepričakovana, zato tembolj razveseljiva. Sedaj želijo „namazati" Dobrolčani tudi Smihelčane, ki pa so prav tako v dobri formi. Šmihel bo nastopil v popolni postavi, kajti Lutnik in Kre-walder sta trenerju Kustru zopet na voljo. Vprašljiv pa je Kräusler. V popolni postavi tudi Dobrolčani, ki so o zmagi prepričani. Nenazadnje zaradi dobrih tedenskih treningov trenerja Bošnjaka. Vovbre - Sele (v nedeljo ob ob 14.30) - Igral bo zopet A. Mak, tako da bo moštvo trenerja Travnika lahko nastopilo v popolni postavi. Vovbre so sicer močan nasprotnik, kljub temu želijo osvojiti Selani vsaj točko. Trener Travnik: „Prepovedan je poraz!“ Galicija - Železna Kapla (v nedeljo ob 15. uri) - Serijo zmag (Kapelčani so trikrat zaporedoma zmagali) želi ekipa trenerja Rusa nada-ljevati_, čeprav so na zadnji tekmi proti Šmarjeti zmagali le s pomočjo sreče in vratarja Magiča, ki je branil 11-metrovko. Poškodovan ni nihče, tako da ima trener Rus na izbiro popoln kader. Šmihelski vratar Robert Leitgeb je sodil na tekmi proti Vovbram med najboljše, saj je branil zanetjivo in brez napake. Leitgeb, ki je bil še pred nekaj tedni težje poškodovan, je nedvomno eden najboljših vratarjev v 1. razredu. Njegova moč: branjenje 11-metrovk; slabost: včasih zgreši visoke žoge v kazenskem prostoru. slika NT/Fera NASLEDNJI KROG: Velikovec - Bilčovs (v soboto ob 15. uri) - Trener Hobel je sicer optimističen, toda skrb, kako se bo njegova ekipa znašla na velikem igrišču v Velikovcu, ne more zatajiti. Bilčovščani bodo nastopili z okrepljeno obrambo, še posebej pa bodo pazili na nevarnega napadalca A. Para. Hobel: „Upam, da se bodo moji fantje predstavil' zopet kot pravo moštvo!“ Mostič - Globasnica - Po zmagi proti Rudi je vzdušje v ekipi zopet dobro, kajti trener Djurič je našel enajsterico, ki je presenetil po značaju. Proti Rudi se je namreč boril vsak za vsakega, kritiziranje ni bilo na mestu. Le-to pa j® bila največja pomanjkljivost ria prejšnjih tekmah. Pasterk in Sila® sta trenerju zopet na voljo, Plesch; gatternig pa se mora opravičit' igralcem in trenerju, če želi zopej v ekipo. Proti Mostiču bo po vsej verjetnosti ostala postava nespremenjena, to se pravi, da bosta zopet napadala Kordesch in Fritz Sadjak. ODBOJKA V tretjem poizkusu -končno zmaga Dobljanov Naš odbojkarski predstavnik [ v zvezni odbojkarski ligi Dob je ^ očitno našel pot iz krize. P° ; jasnnih porazih v prvih dveh j krogih je moštvo trenerja Golo- ^ ba premagalo Kagran s 3:1- ^ Igralci so nastopili zopet samo; . zavestni, poleg tega se je novi 1 igralec Wolfgang Schmerlaib, 1 ki je na prvih dveh tekmah r_a- t zočaral, predstavil z najboljše ' strani. Dobljani trenutno zase; c dajo 5. mesto na tabeli, vodi r pa ekipa iz Ennsa, ki je v štirih j, tekmah oddala le niz. ji SAH t Hud poraz „Obirčanov“-1,5:6,5 n Šahisti SŠK „Obir“ iz Železne j-Kaple (tekmujejo v 2. razredu), ! ki so nastopili brez slovenske- ^ ga legionarja Dušana Jakovi- $ ca, so proti Gospe Sveti dozi- \ veli hud poraz - 1,5:6,5. Uspe- č šna sta bila edinole J. Wolle ih it Hanschou (remi). t( V 2. krogu koroškega šahov- n skega prvenstva v 1. razredu * pa so šahisti Slovenske šport- g ne zveze I slavili visoko zma- Vi ga. Dvoboj z ekipo Wolfsberg r; II se je končal 6,5:1,5 za slo- p| venske šahiste, ki trenutno za- j l sedajo odlično 2. mesto. j- ------------------------''Pi 17 Sport Dr. Ramšak sprožil akcijo luč za SAK Luč SAK sveti zaenkrat le v celovškem stadionu \i k 3 3 h r /i ), e !' ji h ie ). 3' 'i- :i- 3' in v- iu rt- a- rg o- a- SAK je krako malo zapustil "s|abo“ igrišče v Annabichlu ter zadnji dve jesenski prvenst-Veni tekmi odigral v celovškem ^adionu. Razlog je igrišče oz. rava na igrišču v Annabichlu, ^ je podobna prej travniku ka-k°r sodobnemu nogometnemu '9rišču. Celovški stadion vsi '9ralci SAK dobro poznajo in so ’Uc|i veseli začasne selitve. je na celovškem stadionu d°slej vedno igral uspešno in j^avdušljivo, le na kvalifikacijs-tekmah je manjkala sreča. Akcija luč za SAK. že {Wfi igra moštvo trenerja dr. ^aaišaka prvenstveno tekmo Pr°ti Marchtrenku (ob 18. uri) v bovškem stadionu - ob umet-n' osvetljavi. Prav ta osvetljava Pa je trenutno največja potreba talcev SAK, ki skorajda ne P'orejo več trenirati (v Grab-?*anju namreč ni umetne osvet-javej.Trening se normalno pri-Cri6 ob 17. uri, toda okoli 17.30 |6 že mračno in četrt ure navrh 6rhno. Zato je trener dr. Raš-^ak sprožil iniciativo „akcija luč *a SAK“, ki naj bi omogočila olajšala nabavo umetne os-’'6tljave v Grabštanju. Prvi ko-rak so storili zdravniki, ki tudi Pogosto igrajo nogomet na tošču v Grabštanju. Ramšak: Obljubili so popoln steber s Nrebno lučjo (cena okoli 30 ti- Ko postaja temno, igralcem SAK ne preostane drugega, kot da se zaposlijo z drugo športno panogo. To pa kar zraven igrišča v Grabštanju pri Hambru-schu, kjer jim je na voljo biljardna miza. Slika z leve: Zanki, S, Sadjak, Šmid, Eberhart, Lippusch, M. Sadjak, Wastian, soč šilingov), tako da je prvi delček naprave že zagotovljen. Potrebujemo pa najmanj štiri stebre, ki zagotovijo trening v normalnih razmerah. Zato apeliram na vse, katerim je SAK pri srcu, da pomagajo, tako z denarno podporo ali pa pri delu na kraju samem. Hvaležni smo vsake pomoči!“ Podrobnejše informacije dobite pri trenerju Ramšaku ali pa pri odgovornih kluba. Konto 3.029675 pri Posojilnici Celovec. Blajs in Pihorner. slika NT/Fera A. Sadjak zopet zadel v amaterski reprezentanci Koroška reprezentanca je na najboljši poti, da zmaga tekmovanje za „Mirop-pokal“. V torek so Korošci na tujem premagali Štajerce kar s 4:0 ter zasedajo 2. mesto na tabeli (prva je hrvaška reprezentanca). Igralca SAK A. Sadjak in Wölbl sta zopet odlično igrala, A. Sadjak je zadel celo gol (11-m.). 11. KROG: SAK - Marchtrenk SAK v stadionu znova z Wölblom Kapetan SAK Christian Wölbl je na tekmi proti LUV iz Graza manjkal ekipi na vseh krajih, z njim pa želijo igralci popraviti slab in neuspešen nastop v G razu. Poškodovani napadalec Pet-schenig pa bo po vsej verjetnosti tudi tokrat manjkal, mogoče bo prihodnji teden moral celo na operacijo. Igralci se veselijo prvega letošnjega nastopa v celovškem stadionu, še posebej pa umetne osvetljave. Sredinski igralec Eberhard: .Zame ni lepše tekme, kot zvečer in pod umetno osvetljavo!“ Nasprotnik iz Gornje Avstrije, Marchtrenk, pa je nevarna ekipa, ki je močna predvsem v obrambi. Kljub temu so si igralci SAK edini, da bodo več kot enkrat zatresli njihovo mrežo ter pokazali, kako znajo igrati na lepem nogometnem igrišču. SAK - Marchtrenk v soboto, 22.10.1994, ob 18. uri, na celovškem stadionu. SAKI______________________________________ Igralci nadvse razočarali Z najslabšo predstavo letošnje sezone in z jasnim porazom se je SAK vrnil z Graza. Skorajda noben igralec ni dosegel povprečne forme, tako da so domačini, ki zasedajo le predzadnje mesto, razmeroma lahko premagali SAK. LUV iz Graza je že v 9. minuti povedel z 1:0, nakar je SAK sicer nekoliko bolj napadal, toda neučinkovito. V 2. polčasu podobna slika, z razliko, da je SAK še manj uspelo. Manjkale so prave nogometne poteze in priložnosti. Opaziti je bilo, da je na vseh koncih in krajih manjkal kapetan Wölbl (4. rumeni karton) in tudi napadalec Petschenig (poškodovan). LUV Graz - SAK 2:0 (1:0) SAK: Preschern 3, Savič 3, A. Sadjak 3, F. Sadjak 2, Škof 2 (46. Pihorner 2), Sumberac 4, Šmid 2, Blajs 2, M. Sadjak 3, Eberhart 2. Lippusch 2 Graz: 250 gledalcev Sodnik: Nestler (malenkosten) Strelca: Toth (9.j, Raimbacher (56.) Regionalna liga - sredina 1. SAK 10 7 1 2 19:8 15 2. Voitsberg 10 6 1 3 20:16 13 3. VSV 10 5 2 3 17:12 12 4. Traun 10 4 3 3 15:10 11 5. Marchtrenk 10 4 3 3 9:8 11 6. WAC 10 4 2 4 17:10 10 7. LUV Graz 10 3 0 7 9:20 6 8. Donau Linz 10 1 0 9 9:31 2 11. krog: sobota: VSV - Voitsberg, Traun - WAG, SAK - Marchtrenk (18. uri). - Nedelja: Donau Linz - LUV Graz AMATERJI SAK Spodrsnilo je na zadnji tekmi Uresničil se je pregovor, ki pravi: gole, ki jih ne daš, zadene nasprotnik. Tako so imeli igralci trenerja Kreutza številne lepe, deloma celo stoodstotne priložnosti, katere pa so klavrno zapravili. Nasprotno gostje, ki so priložnost hladnokrvno izkoristili. Trener Kreutz je bil po tekmi nekoliko obupan, saj je tokrat pričakoval zmago. „Igralci so dobro igrali, toda očividno nam manjka napadalec, ki bi izkoristil številne priložnosti!“ SAK II - Ochsendorf 0:1 (0:1) SAK II: Wastian 4, S. Sadjak 3, Zanki 3, Tolmajer 3, Hren 4, Nachbar 2 (46. Kampusch 3), Sienčnik 3, Tiganj 2, Kreutz 4, Buchwald 2. Mandl 2; Košatovo igrišče: 100 gledalcev Sodnik: Probst (slab) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 12 2. Ochsendorf 12 3. Grabštanj 12 4. Hodiše 11 5. SAK II 12 6. KAC 12 7. HSV 12 8 Donau 12 9. Žihpolje 12 10. Kriva Vrba 11 11. Pošta 12 12. Poreče 12 NARAŠČAJ SAK 10 1 1 31:6 21 7 4 1 23:9 18 7 2 3 26:7 16 8 0 3 31:14 16 8 0 4 23:16 16 5 4 3 18:14 14 4 4 4 21:19 12 3 2 7 20:26 8 3 2 7 12:18 8 3 1 7 14:30 7 1 2 9 9:34 4 0 2 10 3:38 2 Senzacija v Celovcu -rekord v Pliberku Mladinci SAK so premagali celovško Auslrio z 10:0, pa čeprav je bila njihova ekipa okrepljena s štirimi igralci LZ. Tokrat je ekipo vodil lanski trener Janko Woschitz, ki je očitno našel oz. vedel za recept, kako je možno premagati „veliko“ Austrio. Bil je prvi poraz vodeče Austrie. Izredna zmaga tudi v Vidri vasi. SAK U 12 je slavil rekordno zmago 28:1 proti Pokrčam (Poggersdorf). U 16: SAK - Austria 10:0„(Hermansky 6, Kreis 2, Možina, Kesselbacher); U 14: SAK - Žitara vas 15:0 (Petek 6, Kojič 4, Niemz 2, Teševič, Kimovec, J. Nachbar): U 12: SAK (Plib.) -Pokrče 28:1 (G. Nachbar 8, Meklin 6, H. Nachbar 6, Kramar 4, Zi-dej, Kojiči: Šmarjeta - SAK (Cel.) 1:2 (Samo, Blajs): U 10: SAK (Plib.) - Šmihel 14:0 (Kreutz 7, Parti 4, Olip 2. Buchwald): SAK (Cel.) - Wölfnitz 3:0 (Romano, Napetschnig, Krabath); y 8: SAK Pliberk je osvojil v Ochsendorfu 1. mesto pred Globasnico. celovški U 8 pa se je tokrat zadovoljil s 4. mestom. SAK U 8 št. Primož pa je moral turnir doma odpovedati, ker je bilo v nedeljo dopoldan premrzlo. Prijateljsko tekmo proti Kapli pa so dobili fantje trenerja Petra Sterna z 1:0. 18 Oglas Od sedaj naprej sveč od PREOSTANEK ^ svEe svečarne vsak kg samo • Namizne sveče in sveče za svetilke • Štorjate, adventne in božične sveče • Čajne in nagrobne lučke • Posebne ponudbe dišečih svetilk in hišic IMAMO VELIKO IZBIRO - PRIDITE IN POSLUŽITE SE, DOKLER ŠE IMAMO ZALOGO PONUDBA TEDNA Sobni vodomet (Zimmerspringbrunnen) šil. 999.- 19 Oglas PRENOVA JE KONČANA Dokončano je! Rutarjeva matična hiša v Dobrli vasi je zrela za Evropo! Po totalni prenovi vse v novem blišču! In vse po najnižjih otvoritvenih cenah - ne samo v Dobrli vasi, temveč tudi v Beljaku in Šentvidu! 3 DNI OTVORITVENE CENE! „ „ RUTAR Rutar v novem blišču center