Več denarja za raziskave v gospodarstvu
kadar je govor o raziskovalni dejavnosti nasploh, so nam njena vloga in naloge popolnoma jasne- Zatakne pa se, ko se je treba kon-kretno zmeniti o teni, za kaj bi bilo prav potrošiti denar, ki se zbere v okviru sisa za razi.skovanje. Interesi na tem področju so namreč kar precej različni.
Na primer: v Ijubljanski občini Center ne podpirajo raziskav v gospodarstvu, saj industrije sko-rajda nimajo. Popolnoma dru-gačne potrebe in želja pa imamo v naši občini. Ze leta in leta naši dclegati v mcstu vztrajno doka-zujejo, da je treba za suiinanei-
ranje raziskovalnih nalog orga-nizacij združenega tlela name-njati več denarja kot doslej. Ves čas tudi opozarjajo, da mora biti prijavitelj in nosilec raziskovalne naloge delovna organizacija in .ne inštitul; le tako bo namreč na-luga  rcs  služila  gospodarstvu.
Dogaja pa se, da razne inštitucije predlagajo temo, izvedejo nalo-go. pogostokrat tudi takšno, za katero so pač najbolje usposob-Ijeni, a njenih rezultatov v go-spodarstvu nimajoza kaj porabi-ti. Vendar na mestni raziskovalni skupnosti za stališča naših dele-gatov doslej niso imeli kaj prida posluha.
Take pripombe s(o delcgati ponovno povedali tujdi na seji občinske raziskovalne; skupnosti 19. decembra lani ^ntH seji, kr je bilasicer nesklepčna ir sn momli
soglasja k sklepom iskati na-knadno; vendar je treba v to-lažbo povedati, da so bile v tistih dneh nesklepčne tudi seje drugih Ijubljanskih občinskih razisko-valnih skupnosti), ko so obrav-navali razpis raziskovalnega pro-grama mestne raziskovalne skupnosti za letošnje leto. Dele-gati so tudi menili, da je treba iz razpisa izključiti naloge, ki niso raziskovalnega značaja in pri ka-terih grc le za statistične prikaze
in analize. V programu, ki vse-buje 17 ruziskovalnih tem, jc namreč tudi naloga Preveritev samoupravne organiziranosti mestne in občinskih raziskoval-nih skupnosti glcde na obstoječe zakonskc predpise.
V programu mestne razisko-valne skupnosti naj bi imele prednost teme, ki se nanašajo na gospodarski razvoj mesta in nje-govo preskrbo s hrano in energi-jo. Vendar jcgospodarskemu ra-zvoju dodeljeno le 20 odstotkov denarja, namenjenega za ta pro-gram (7.538.000 dinarjev). Ce-lotna vrcdnost tcga programa znaša 37 milijonov 688 lisoč di-narjcv; 60 odstotkov tegazneska naj bi se uporabilo za nove nalo-ge, 40 odstotkov za nadaljevanje že začetih. Kot pa je bilo slišati, nckaieri izvajalci svojega dela ne jemljejo preveč resno, saj si dru-gače ni mogoče razlagati podat-ka, da Ljubljanski urbanistični zavod šc do danes ni končal na-loge, ki jo je pričel leta 1981. Menda bo mestna raziskovalna skupnust prek sodišča zahtevala povrnitcv denarja.
Da bi vsaj v občini dali več podporc in poudarka raziskova-nju v gospodarstvu. sose delegati naše občinske raziskovalnc skupnosti odločili. da neporab-Ijen milijon in 200 tisoč dinarjev iz leta 1983 razdelijo delovnim
organizacijam Jati, Žitu, Papir-nici Vevče, Kolinski, Arbu in Gradisu kot ponioč pri njihoveni raziskovalncm dclu.
Gre seveda za majhne zneske, vendar je trcba vedcti, da občin-ski raziskovalni skupnosti za njeno delo ne ostane prav veliko sredstev. Letos se bo na njenem računu zbralo 10 milijonov in 736 tisoč dinarjev: od tega bo v občini ostalo le 2 milijona 577 tisoč dinarjev (26 odstotkov). Ves drug dcnar gre za sofinanci-ranje programa v mestni razi-skovalni skupnosti (60 odstot-kov), v republiški raziskovalni skupnosti (10 odsiotkov) in za sofinanciranje delovanja mestne raziskovalne skupnosti (4 od-stotke).
V primerjavi z lanskim letoni bodo letos v občinski razisko-valni skupnosti precej več de-narja namenili za sofinanciranje raziskovalnih nalog ozdov (lani
100.000 dinarjcv. letos 353,261), mcdtcm ko bodo za spodbujanje in popularizacijo raziskovalne in inovacijske de-javnosti ter za sofinanciranje tehničnc kulture namenili enak
znesek kot lani (za prvo dejav-nosi 402.500, za drugo 331.200 dinarjev). NekoJiko so povišali tudi znesiek za nagrade inovator-jem (z 250.000 na 357.000 di-narje\).            DARJA JUVAN